Leto LXVni., ŠL 3 Ljubljana, petek 4* fairaarja I955 Cena Din L- lahaja vsak dan popoldne, Izvzemfii nedelje m praznike, — Inaerati do 30 petit ▼rst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 800 vrat a Din 8.-, večji inserati pettt vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulice Štev. 5 Telefon: 8122. S12S, 8124, 8125 in 3126 Deklaracija vlade r 1 h < nadaljevala politiko nar državnega edinstva — v ostalem se naslanja delovni program vlade na program JNS Beograd, 4. januarja, r. Včeraj opoldne se je vlada g. Boška Jevtića predeta vila v obeh zbornicah Narodnega predstavništva ter podala svojo programsko izjavo, za katero je vladalo v vsej javnosti največje zanimanje. Jasna in odločna izjava nove vlade je razpršila vse one dvome, ki so morda še bdi v neinformiranih krogih in pa v vrstah onih, ki so že kovali svoje račune in pričakovali povratka na ono, kar je pokojni kralj Ueddmitelj enkrat za vselej odpravil. G. Jevtić je v svoji deklaraciji jasno in nedvoumno podčrtal, da bo slonela tudi njegova politika na isti osnovni liniji jugoslovenske nacionalne in državne politike, ki je zasidrana v ustavi od 3. septembra 1931 in v vseh obstoječih zakonih, na temelju narodnega in državnega edinstva, ki je in ostane najvišji zakon in neomajna zaobljuba za vsa pokolenja jugoslovenskega naroda. Z največjim odobravanjem je Narodno predstavništvo in z njim vsa javnost sprejela tudi trezno, mirno a obenem odločno izjavo predsednika vlade o zunanji politiflu, ki bo slej ko prej služila politiki miru, sporazuma in mednarodnega sodelovanja. Enako lojalno in iskreno politiko pa zahteva Jugoslavija tudi od svojih sosedov. V pogledu notranje politike je gosp. Jevtić nagiasil, da je vlada voljna sode- lovati z vsemi, ki priznavajo načelo narodnega in državnega edinstva. Napovedal je dalje izpopolnitev banovinskih samouprav v smeri črni širše dekoncentracije in poenostavljenja uprave. Do- taknil se je tudi sodelovanja med državo in cerkvijo ter napovedal sldenitev konkordata z Vatikanom. V gospodarskem pogledu napoveduje vladna deklaracija, da bo vladna politika šla za tem, da bo v najtesnejšem so- ! delovanju % vsemi gospodarskimi organizacijami stremela po podpiranju produktivnih sil privatne inicijative ter v enaki meri pospeševala trgovino, obrt, industrijo in kmetjstvo. V finančni politiki bo vlada slej ko prej stremela po ohranitvi ravnotežja v državnem gospodarstvu in stabilnosti dinarja. Ugotavljajoč, da je davčna obremenitev dosegla svoj višek, je ministrski predsednik izjavil, da si bo vlada prizadevala, doseči pravičnejšo razdelitev davčnih bremen in jih spraviti v sklad s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev. Ob koncu svoje izjave je ministrski predsednik poudaril velik pomen So-kolstva za duhovno in telesno vzgojo narodnega naraščaja. S toplimi besedami je omenjal tudi narodno vojsko in ji obljubil vso podporo, da bo mogla v polni meri zadostiti svoji vzvišenni nalogi obrambe naroda in države. V obeh zbornicah je bila izjava vlade sprejeta z velikim odobravanjem, ker dokazuje, da bo tudi vlada g. Jevtiča neomajno nadaljevala politiko jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva v duhu pokojnega kralja Uedini-telja, tvorca Jugoslavije. Po rešitvi nekaterih tekočih zadev so bile nato seje obeh zbornic odgođene preko pravoslavnih božičnih praznikov. Novo ministrstvo V svrho enotne organizacije bo ustanovljeno novo ministrstvo za propagando Beograd, 4. januarja, p. Kakor se zatrjuje iz vladnih krogov, bo v zvezi z nameravano reorganizacijo državne uprave v najkrajšem času ustanovljeno novo ministrstvo za propagando. O tem se je že deli časa razpravljalo, ker se vedno bolj kaže potreba enotne organizacije državne propagande. Slične ustanove obstojajo že par let v mnogih drugih državah in so pokazale prav dobre uspehe. Ministrstvo za propagando bi združilo vse dosedaj obstoječe ustanove, ki služIjo istemu cilju, kakor so Centralni Presbiro pri ministrskem predsedništvu. Centralni pres-biroji pri notranjem in zunanjem ministrstvu, agencija Avala itd. Kot najresnejši kandidat za ministra za propagando se imenuje v parlamentarnih krogih narodni poslanec dr. Je-vremović, izdajatelj beograjske »Štampe«. Gospodarsko sodelovanje balkanskih držav Otvoritev prvega zasedanja gospodarskega sveta Bal* kanske zveze Atene, 4. januarja. AA. Včeraj ob 11.30 se je začelo zasedanje gospodarskega sveta Balkanske zveze v veliki dvorani zunanjega ministrstva. Otvoritvi so prisostvovali grški zunanji minister Maksimos, jugosloven-ski poslanik Hristič ter rumunski in turški poslanik. Prisotni so bili vsi člani delegacij, ki so prišle v Atene včeraj in danes. Opažena je bila tudi navzočnost grškega finančnega ministra Pesmazogla. Zasedanje je otvoril grški zunanji minister Maksimos, ki je izrazil veliko veselje, ker lahko osebno pozdravi odlične člane gospodarskega sveta Balkanske zveze. V svojem govoru je med drugim dejal: Odveč bi bilo, če bi tu izrecno omenjal vlogo, ki jo zavzemajo gospodarska vprašanja v današnji človeški družbi. Ljudem, ki so delali za ostvaritev nove epohe; ki se odpira našim narodom, se ni zdelo odveč povabiti vse gospodarske sile naših štirih držav k sodelovanju, da s svojim čvrstim vzajemnim sodelovanjem pripomorejo k uspehu. Mi smo kot odgovorne vlade dostikrat načeli ta vprašanja. Z velikimi napori se nam je posrečilo položiti temelj novi balkanski skupnosti, ki je v zadnjih mesecih tolikokrat dala toliko dokazov o svoji uspešnosti v teh velikih vprašanjih. Na vas je zdaj. da na drugem terenu razvijete možnosti, ki smo jih mi ustvarili za blagostanje naših narodov. Mi smo znali pripraviti ozračje medsebojnega zaupanja in solidarnosti, brez česar bi bila vsa vaša prizadevanja v naprej obsojena na zanesljiv neuspeh. Na vas je. da izkoristite danes to zai^anje. da ponovno in z novimi zvezami združimo balkanske narode pri novem vsestranskem stremljenju in udej-stvovanju naših narodov ter da jim tako zagotovimo široko blagostanje, po katerem že tako dolgo hrepene. Nato se je predsednik jugoslovenske delegacije Stanoje Pelivanović v imenu jugoslavenske delegacije zahvalil za ljubeznivi m prisrčni sprejem ter nadaljeval: 2e večkrat in ob raznih prilik in smo razpravljali o raznih perečih vprašanjih, kakor o potrebi po izenačenju socialne zakonodaje in o vprašanju zlate valute. Na konferenci meseca junija 1933 so bili predlagani ukrepi za carinsko zbližan je in denarno stabilizacijo. Kakšne uspehe so rodili vsi ti poskusi? če hočemo biti optimisti, moramo odgovoriti, da uspehi niso bili neugodni. Vsi smo priče pozitivnih rezultatov, ki jih je Mala antanta dosegla s svojim delom na osnovi skupnih interesov. Nova balkanska zajednica je že dala dokazov svojemu delovanju v velikih mednarodnih političnih vprašanjih. Glede njenega gospodarskega delovanja je pa treba omeniti, da mora delati v isto svrho in korakati po potih, ki jih je že zarisala Mala antanta. Problem, ki nas v tem trenutku zanima in čigar ureditev terja gospodarski svet Balkanske zveze, se ne da urediti z delnim sporazumom omejenega značaja. Njegova ureditev zahteva splošno ureditev v znamenju vzajemnih interesov za blagor vseh držav, članic Balkanske zveze. Takšna gospodarska skupnost, postavljena na racionalnem temelju v ozračju medsebojnega zaupanja in solidarnosti, kakor je tako lepo poudaril g. predsednik Maksimos, pomeni nov vir sil za svoj gospodarski povzdig in prilagoditev svojih gospodarskih pogojev. Jugoslovenska delegacija bo pokazala vso svojo dobro voljo, da pripomore k definitivni ustvaritvi nove balkanske gospodarske skupnosti. Turški delegat g Hasan-bej je takisto poudaril veliko važnost dela gospodarskega sveta Balkanske zveze. Prvi rumunski delegat g. Tabacovici je pa dejal, da prihaja po političnem zbližan ju med državami Balkanske zveze še do gospodarskega zbližanja. Tudi Rumunija bo v popolni meri sodelovala za dosego napredka to bratskega sodelovanja. Takoj po otvoritvi so se sestali predsedniki vseh delegacij balkanskih držav v svrho konstituiranja gospodarskega sveta. Za predsednika je bil izvoljen vodja grške delegacije Varvareaos, bivši finančni minister m sedanji viceguverner grške Narodne banke, za podpredsednike so bili izvoljeni vodja jugoslovenske delegacije g. Stanoje Pelivan ovi ć, vodja turške delegacije Hasan Saka in vodja rumunske delegacije Tabacovici, za tajnika pa tajnik grškega zunanjega ministrstva Gargiropalo«. Prihodnja seja gospodarskega sveta bo Jutri dopoldne. Šahovski turnir v Hastingsu . London, 4. januarja. Božični šahovski turnir v Hastingsu se razvija silno zanimivo in vse kaže, da se bo končal presenetljivo. Po 6. kolu je zavzel sigurno vodstvo znani angleški mojster sir Thomas, ki mu je z 1 točko manj sledil dr. Euwe, nato pa Flohr, Capablanca, Lilienthal itd. Razočaral je ruski prvak Botvinik, ki je spadal med favorite, vendar je treba upoštevati, da je to prvi večji turnir, ki se ga je udeležil izven Rusije. Včeraj se je odigralo 7. kolo, ki je prineslo presenečenja zaradi poraza Thomasa. ki zdaj vodi samo Še s pol točke naskoka. Partije so se končale takole: Millner je premagal Thomasa, Capablanca Normana, Flohr pa gdč. Menšiko-vo, remizirali so: Lilienthal-dr. Euwe in Milchell-Botvinik. Stanje po 7 kolu: Thomas 5 in po L dr. Euue 5, Flohr 5, Capablanca 4 in pol, 14-lienthal 4 in pol itd. Napad na Pirca še ni pojasnjen Ljubljana, 4. januarja. Zagoneten napad na bivšega knjigovodjo kemične tovarne Petra Pirca še ni pojasnjen in bo najbrž trajalo nekaj časa, preden bo policija dognala resnico. Dosedanja preiskava kaže, da utegne imeti policija v nečem prav in da je nemara Pire res napad fingiral. Omenili smo že, da pravi policijsko poročilo, da Pire ni bil preveč trdno zvezan. Se nekaj je, kar ga spravlja v čudno luč: Pire je bil svoječasno uslužben v kemični tovarni, kjer je bil knjigovodja in je imel prav lepo plačo v višini 3.500 Din mesečno. Kljub temu pa je menda zašel na kriva pota, kajti v tovarni so odkrili nekatere nerednosti v poslovanju in zaradi tega so ga odslovili, a proti njemu teče tudi civilna tožba s strani tovarne. Policija je ugotovila, da je mož božjasten in da so ga že trikrat našli nezavestnega na pločniku. Mogoče je, da ga je vrgla božjast tudi predvčerajšnjim zvečer, toda v tem primeru nastane vprašanje, kdo ga je zvezal. Če ga je vrgla božjast, se sam ni mogel zvezati in je pač moral nekdo imeti svoje prste vmes. Policija nadaljuje preiskavo. Popoldne bo zaslišala Pirca in upa, da se ji bo kmalu posrečilo pojasniti napad. Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44,1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon' it. 28. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon it. 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101. Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. I Kaj pripravljajo v Rimu V načrtu sta dve pogodbi, ki naj ustvarita modus vivendi v Srednji Evropi — Kompromis po oni stari: Volk sit in koza cela Pariz, 4. januarja, r. Sinoči je zunanji minister Laval odpotoval iz Pariza v Rim. Na kolodvoru se je zbrala velika množica, ki mu je prirejala navdušene ovacije. Navzočih je bilo več tisoč članov italijanske kolonije, ki so manifestirali za francoskoHtalijansko prijateljstvo. Na kolodvoru so se poslovili od Lavala tudi številni diploma t je. V spremstvu velikega števila novinarjev se je Laval odpeljal v Rim. V Rimu mu pripravljajo svečan sprejem. Mussolini je izkazal svojo posebno pozornost tudi s tem, da je poslal do italijanske meje svoj posebni vlak. Današnji »Matin« objavlja informacije iz Rima glede pogodbe, ki naj bi jo sklenila Laval in Mussolini na svojem sestanku. V stvari gre za dve pogodbi. Prva pogodba se nanaša na jamstvo neodvisnosti Avstrije. To pogodbo bi podpisale Francija in Italija ter poleg Avstrije vse njene sosede, ki bi si obenem medsebojno zajamčile svojo neodvisnost in nedotakljivost svojega ozemlja. Druga pogodba bi predstavljala poseben pakt o nevmešavanju, ki bi ga poleg podpisnikov prve pogodbe podpisale tudi še Romunija in Poljska. Ta pakt naj bi ustvaril neke vrste modus vi veo-dl v srednji Evropi. Vsi podpisniki tega pakta bi se obvezali, da se ne bodo vmešavali v notranje zadeve drugih držav ter da ne bodo podpirali ni kake akcije, ki bi bila naperjena proti narodnemu in državnemu edinstvn katerekoli države, članice tega pakta. »Matin« opozarja nato, da predstavljata ti dve pogodbi nekako kompromisno formulo med francoskim in Italijanskim stališčem. Nobena teh pogodb teoretično ne priznava meja, ustvarjenih z mirovnimi pogodbami, in tudi ne onemogočata revizionizma. Edini cilj obeh pogodb je le ta, da se napravi konec agresivnemu terorizmu. Zato bi bila taka pogodba sprejemljiva tudi za Madžarsko, ki pa kljub temu postavlja še posebne pogoje in Izrecno zahteva, da se v pogodbi navede člen 19. pakta Društva narodov, ld govori o postopku za revizijo državnih meja, vrhu tega pa zahteva še posebno pogodbo v pogledu madžarskih narodnih manjšin. »Matin« kritizira to kom-prorotsarsko politiko in izraža bojazen, da bo tako postopanje Francije ohladilo njeno prijateljstvo do Male antante. D očim n. pr. Jugoslavija s tako pogod bo ne bo nič pridobila, hi se morala odreči vsaki zaščiti svojih narodnih manj sin v Italiji in v Avstriji. Vsaj tako se bo tolmačila pogodba o nevmešavanju v notranje zadeve druge države. Program Lavalovega bivanja v Rimu Pariz. 4. januarja. AA- Po poročilih današnjih pariških jutranjikov iz Rima j* program bivanja g. Lavala v Rimu takole določen: Francoski zunanji minister se pripelje drevi v Rim in bo takoj v soboto začel svoje konsultacije. Dopoldne se bo sestal z Mussolmijem v Beneški palači, takoj nato bo imel pa sestanek v palači Chigi z italijanskim državnim podtajni kom g. Siivichem. Isti dan zvečer priredi g. Mussolini na čast g. Lavalu m francoskemu poslaniku v Rimu de Ghambru nu svečan banket v Beneški palači. V nedeljo se bodo razgovori nadaljevali. Popoldne bo g. Laval.? svečano spre jel v Kapitolu rimski guverner. Isti dan zvečer priredita francoski poslanik de Chambrun in njegova žena v francoskem poslaništvu svečano večerjo na čast italijanskim m francoskim državnikom. Ponedeljek bo posvečen obisku t Vatikanu. Zvečer bo gala-predstava ▼ rim ski operi na čast g. Lavalu in njegovemu spremstvu. G. Laval odpotuje iz Rima ▼ torek opoldne. V Londonu so zadovoljni Pariz, 4. januarja. AA. lx Londona poročajo, da je sklep g. Lavala, da odpotuje v Rim, zbudil zadovoljstvo v londonskih diplomatskih in političnih krogih. Toda v teh krogih obenem naglasa 10. da ne smemo biti že zdaj preveliki optimisti glede konč nih rezultatov, ki jih bodo dosegli francoski državniki v Rimu. Med Francijo in Italijo poudarjajo v britanskih političnih krogih, obstoje še zmerom neke težkoče. ki jih ne bo tako lahko premagati Posebno velike so te težkoče glede prestiža rw Sredozemskem morju. Vzlic temu pa mislijo v Londonu, da bi Lavalov obisk v Rimu mogel dati pobudo za preliminarne razgovore za sklenitev splošnega sredozemskega pakta. Glede afri ških vprašanj so pa londonski politični kro gi že danes prepričani, da ni nikalrih več. Dvorni svetnik F. Vedernjak umrl Ljubljana, 4. januarja. V avgustu leta 1983 so imeli pri Veder-njakovih trojen praznik: dvorni svetnik v pokoju Fran Vedernjak in njegova soproga Flora, rojena Hohi, sta praznovala zlato B>roko, njuna hči Elza in njen soprog dr. enrik Steska srebrno, njuna vnukinja in hčerka Steskovih, Vanda se je pa istega dne poročila z geometrom Tonkom Mikič-Bojkamenskim. Včeraj je pa objela žalost vse tri rodbine, kajti dvorni svetnik Vedernjak je za vedno zatisnil oči. Pokojni Vedernjak je bil rojen 1. oktobra 1866 v Ptuju- Gimnazijo je dovršil v Gradcu, kot mlad sodnik je pa služboval v raznih krajih. Nekaj časa je bil sodni predstojnik v Idriji, odkoder je bil kot svetnik imenovan k deželnemu sodišču v Ljubljani. Od leta 18*99 je bil stalno v Ljubljani, pozneje kot nadsvetnik, a od leta 1920 kot dvorni svetnik. V pokoj je stopil 1923. po dovršeni službeni dobi in postal predsednik* Pokojninskega zavoda. Dvorni svetnik Fran Vedernjak je bil znan široki javnosti po svojem delu in zaslugah, tako na juridičnem kakor tudi na političnem polju. Pokojnik je spadal med ono staro gardo slovenskih sodnikov, ki so navzlic nemškemu pritisku v sodni upravi pod avstrijskim režimom ostali zvesti svojemu narodu ter bili tudi v najtežjih časih borci za njegove pravice. G. Vedernjak je svojo slovensko značajnost in neupogljivost pokazal zlasti v procesu zaradi sep-temberskih dogodkov v Ljubljani. Zaradi svoje značajnosti in vzorne pravičnosti si je nakopal hudo sovraštvo nemškega režima in je bil zaradi tega tudi službeno zapostavljen. Šele v Jugoslaviji je dobil zadoščenje in je bil imenovan za dvornega svetnika. Dasi je svoje najboljše sile posvetil sodni službi kot neumoren in vzoren delavec, se je po vpokojitvi odzval, naj prevzame predsedstvo Pokojninskega zavoda. Vodil je kot predsednik veliko našo socijalno ustanovo polnih sedem let v splošno zadovoljstvo. Pogreb blagega pokojnika bo v soboto 5. januarja ob 16. iz mrtvašnice splošne bolnice. Blagemu možu in odličnemu pravniku bodi ohranjen svetal spomin, preostalim pa naše globoko sesal je! Dve lovski puški ukradel Ljubljana, 4. jamarja. Gostilničar in mesar Jakob Jeeih iz Flor janske ulice 42 je bil 23. decembra v družb« lovcev in sina v svoji gostilni na Rudniku Zvečer je rekel svojemu mesarskemu pomočniku Antonu Koširju, naj nese obe njegovi lovski puški iz gostilne na voz, kar je ta rudi storil. Ko pa je čez nekaj minut Je-sih zapustil gostilno, ni bilo o puškah duha ne sluha. Ena puška je bila dvocevka brez petelina in vredna 3.700 Din, druga eno cevka vredna 500 Din. _ Jesih je prijavil tatvino policiji, ki je včeraj izsledila tatu v osebi pekovskega pomočnika Ferdinanda T. rojenega 1. 1014 v Logatcu. Fant se je takrat zvečer peljal na kolesu mimo gostilne, naglo vzel z voza obe puški, ju obesil čez rame in se odpe ljal. Obe puški je prodal v okolici Gm supljega. Ko se je peljal na kolesu s puška ma čez rame, so ga pa videli ljudje in na podlagi opisa ga je policija izsledila. Včerai so policijski agenti tudi našli obe ukradeni puški in ju vrnili lastniku, a Ferdinand j* moral v zapor. Vremenska napoved Dunajska opoldanska napoved za soboto: Spremenljivo, porast temperatur«* V alpskih predelih bo snežilo. Novosadska napoved za jutri: Pvete*-no oblačno, od časa do časa sneg. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 3306-So — 2318.-1. Berlin 1366.60 — 1377.40, Bruselj 797-33 _ 801.27, Curi h 1105.85 — 1113.36, London 166.54 — 168.14, Newyork 33*1.72—33S9.9*. Pariz 226.09—226.21, Praga 142.19—143.05. Trst 291.24 — 293.64 (premija 3Si> oOmt.) Avstrijski Silin* v privatnem kUrlntni H 1(1 do 820. INOZEMSKE BORZE. Curih, 4. januarja. Beosrad 7.0c, Pariz 20.365. London 15.006, Newyork 3066, Bni sel j 72.10. Milan 26.3S. Madrid 42.16, Am sterdam 208.60. Berlin 123.&0. Dunaj 57.46. Praara 12.866, Varšava 58.36, Bukarešta 3.06. Siru 2. #8LOYIN3Il IfiRODt. 4. jamarja 1038 Stev 3 Francoski bojevniki v Ljubljani Na nafprisrčnejli način smo sprejeli drage goste in se poslovili od njih . —. * Ljubljana, 4. januarja. Po dnevih, ki so jih preživeli v prestolnici in ob grobu btasopokojneea viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja na Oplencu, so se bratski francoski solunski borci včeraj druei? ustavili v Ljubljani in jih je mesto oficijelno pozdravilo v svoji sredi- Vlak s francoskimi gosti ie pripeljal-v Ljubljano z zamudo 53 minut, vendar je zdržala tisočslava množica pred kolodvorom ;n ob Masarvkovi cesti ne meneč se za pohleven mraz in gosto meglo, ki se je prelivala vse naokrog Na peronu se je postavila častno četa na5e vojske, mnogo pred prihodom vfaka na so se zbrali tam tudi Številni ervilnJ odličniki. zastopniki nacijo-nahvh društev, organizacij in korporacij. V zastor«tv7T nroortovnl irpv se je ndnelial gostom nanroti prof. Jeras do Zidanega mosta in iim v vlaku razdelil slike Napoleonovega spomenika v Liubliani V prijetnem rnzgovoru. ko jim ie tolmačil to in ono, ie nrnila pot do Liubliane in na glavni kolodvor. Čim je pridrdral vlak in so se odnrla vrata vn^nnov ter so pričeli borci s solunske fr«"mf-* p*f»t>ati na f«. so zaorH? pozdravni vzkliki: Vive la France. Živela Francija! Župan dr. Din1 -n Puc je nohitel k predsedniku Poilus d'Orient g. Marcu Herauhi ter mu segel v roko. Prisotni so bili poleg drugih £e konzul francoske remiblike gosp. Remerand. generalni konzul Češkoslovaške g. SevF'V ?n novel inik mesta brigadn1" general g. Pekir" z oficirskim zborom. Predno so se francoski gostje zbrali v vrste, je zaigrala godba 40. pp. Triglavskega marse-Ijezo in i u gosi oven s ko himno. Medtem so že iele vzkl'V^ti go^om v pozdrav ogromne množice, zbrane na Masarvkovi cesti. Borci s solunske fronte so odkorakali z razvitimi zastavami, nad ^n po Stevtlu, ^Tmred kolodvora proti mestu. Vzdolž Masarykove, Tvrserp in ftplonbufmvp ulice so se množice stvorHe v gost ?oalir. nenehoma pozdravi'-''o? dra«7<» goste in niihove dame-V vr**tah pred niimi so korakali tudi naši prostovoljci in odred Jetnikov z zastavo. V sprevodu so bili tudi rezervni oficirji, bojevniki. Sokoli in zastopniki drugih nacijo-nalnih ter patriotskih organizacij. Prpdno je sprevod zavil na Kongresni trg, so priva-lovile množice po Wolfovi ulici in napolnile ves trg pred spomenikom francoskega neznanega voiaka, splezale na zid pred prostorom nekdanjega knežjega dvorca in ss zgrnile ob gornjem robu do Jelačinovih hiš-Ves trg je ponovno odmeval klicev: Vive la France. Živela Francija! Gostje so navdušeno odzdravljali: Vive la Yougoslavie! Postavili so se v polkrogu z zastavami okrog spomenika, pred katerim so fih pričakali divizijski general g. Cukavac. župan dr. Dinko Puc, zastopnik banske uprave inspektor dr. RatVihar, v čaši vodeč Delo režira g. Bratko Kreft. Premiera je v soboto 12. t. m. OPERA Začetek ob 20. uri. Petek, 4. januarja: zaprto. Sobota, 5. januarja: Dežela smehljaja. — Opereta Gostovanje tenorista Ada Dariana. Izven. Nedelja 6. januarja ob 15. uri: Pri belem konjičku. Opereta. Izven. Znižane cene od 36 Din navzdol. Ob 20 uri: Tosca. Gostovanje gospe Ančice Mitrovič Izven. Gostovanje ge. A.n?ice Mitrović. V nedeljo 6. t. m zvečer poje ga. Mitrovičeva še v dobrem spominu izza časa njenega an-Puccinijevo >Tosco* Občinstvu bo gotovo gažmaja pri nas Ga. je bila stalna Članica leipziškega gledališča, zdaj pa je zopet nosilka glavnih opernih partij v Zagrebu in ljubljenka občinstva. Opozarjamo na to en-krano gostovanje. SOKOL — Sokol L, Ljubljana-Tabor sporoča svojemu članstvu, da je dospela nova pošiljka »Sokolskih src« ter poziva članstvo, da posega po njih v čim večjem številu. Dobijo se v društveni pisarni med uradnimi urami. Zdravo! Uprava. — Sokolski smučarski tekmovalci pojdejo na čehoslovasko. Načelništvo Saveza SKJ je dobilo od ČOS povabilo, naj se udeleži letošnjih smučarskih tekem čeho-slovaškega Sokolstva, ki bodo v dneh od 24. do 27. januarja 19S5 v Bans-kv Bi strici na Slovaškem Načelništvo Saveza KSJ je sklenilo, da pošlje na te tekme svoje najboljše smučarske tekmovalce in tekmovalke. Ker bo pa IV. smučarska tekma Saveza SKJ šele dne 2. in 3. februar ja 1935, se bo izbrala naša tekmovalna vrsta pri smučarski tekmi sokolske župe Kranj, ki bo dne 19. in 20. januarja 193T. v škofji Loki, na katero naj pošljejo vse zupe svoje najboljše tekmovalce in tek movalke, ki so resni kandidati za Cehe slovaško. Ako se priglasi k tekmi na čeho slovaško 3 sokolska zveza, bo to tekma za prvenstvo Zveze slovan.-kesa Sokolstva in hkrati tudi tekma za prehodno darilo br. dr Hanžeka, ki si ga *e priborila na zadnji tekmi Zdravo. — Načelstvc Saveza SKJ Radio kotiček Ljubljana, 4. januarja. Letos bo v našem radiu zopet začel pre davati g Franc Terseglav Njegovi večen lani tn predlanskim eo se našim poslušalcem tako priljubili, da smo szotovo ustregli vsem. Če smo predavatelja naprosili, da jih nadaljuje Letos bo 2 Tersealav. kakor nam je naznanil, svojo snov. ki se t i Če religije, verskih nazorov in navad ter relicioz nega napredka narodov. 5e razširil tako da bo poslušalec obenem dobil sliko kulture vsakega naroda sploh Med tem ko so se lani vrstili pred nami primitivni narodi s svojim malikovanjem predmetov Češčeniem rainib duš in prednikov ter Čaroverstvom bomo leto« slišah o najstarejših kulturnih narodih t=veta. v kaj so verovali kakšne nravstven«* pojme so 'meli kakšni so bil' njihovi nazor' o naidohliih vprašanjih iiv-lienja in kaj so od svojp religiozne in nravstvene omike podelili nam. Najprej pride na vrsto kultura narodov na mehiški viaoki planoti, potem Azija s starodavnim Kitajem. • peatrimi verstvi in napol grozotnimi napol vzviianimi bajeslovji Indije, tajnostna bogo-častja Egipta, Sirije. Penije, kulturna are da, ? kateri se je rodila spokorniška *era budhizma. zanimivo naravočastje starega Japana Itd. Prvo predavanje bo o >Krvavih bojrovih Mehike in kulturi Aztekovc. in sicer 4. januarja ob 18. url. KOLEDAR. Danes: Petek. 4 Januarja katoličani: Tit, flkof, Dobromir. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Muzej živih lutk. Kino Ideal: Mala trafika. Kino Dvor: Junak — Slapa. ZKD: »Ljubavni regiment« ob 14.f5 ▼ kinu "Matici DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mr. Ustar, selenburgova ulica 7, dr. Kmet, Tvrševa cesta 41, in Trnko-czvja ded., Mestni trg 4: Dopolnilo vremenskih napovedi Ljubljana, 4. januarja Zadnja leta so se zelo udomačili tiskov ni popravki, menda v interesu tiska. Vendar bi bilo — ce že ne v interesu tiska, pa vsaj v interesu vremena — potrebno uvesti še vremenske popravke. N. pr. vsak dan bi naj izšlo poročilo v vremenu prejšnjega dne s primernimi komentarji o nanašajočih se vremenskih napovedih. Morda bi bila najboljša oblika že vsestransko preizkušeni slog: »je res, ni res«, n. pr.: Ni res, da je včeraj snežilo, ker je res, da je bilo megleno in ni res, da bi bilo sploh po snegu dišalo. Ne nameravamo orati ledine na tem polju, pač pa si ne moremo kaj, da bi ne po svetili besedice včerajšnji sloviti ljubljanski megli. Nikomur hi ne smoli zameriti, Če bi tudi včeraj videl sneg po vsej dravski banovini, kajti na promenadi niso niti informatorji beograjskih listov (ki pišejo •> gromozanskem snegu v Sloveniji) mogli vi deti nič drugega, razen nekaj belega. Tako goste megle Ljubljana še ni miehi. Ako človek prišel s ceste, se je kadila megla le pol ure iz njega. Začeli urno že rtanc razmišljati, če bi ne bila vsaj surogat snega ter primerna za smuko. Opoldut' SA j skoraj povsem stemnilo. Kar mehanično smo posegli po vremenskih napovedih in po novi pratiki. Se večji čudeži so se godili popoldno Na Rožniku se je nenadno začela trgati megla in ob 14.iJ0 je že sijalo pomladno solnce. Medtem se je vlačila v središču mesta tako gosla megla, da smo komaj dihali. Pred kolodvorom je bilo tako mračno, da bi delj segel kot videl. Tudi v vzhod nem mestnem delu Ln za Gradom je bila skoraj neprodirna megla, dočim je zahodno in južno grajsko stran zlatilo solnce. Tudi v Trnovem se je začela redčiti megla, a v središču je bil Še mrak Tako oino lahko uživali meglo v vseh vetzijun in porei " Vse to je pa bilo treba povedati zaradi t< ga, ker je bil to zadnji dan pred /.nameni rim dnevom: danes namrtč Jugoslaviji po napov«-di do vre mensko postaje. K temu pa ni treba dopolnila. Plesna produkcija Ljubljana. 4 januar^ Plesno športni klub v Kazini bo Janes zvečer na avoji plesni vaji i izbranimi tur-ninskimi pari pokaza] najnovejše Mošnje plesne kreacije- Letos ne bo klub prirod nobenega turnirja zaradi oploaneg« tal nja. Da tuniTski ples ue zaostane, bodo imeli vei ljubljanski plesalci d revi priliko videli vse, kar je letos na tem polju novega. Vstopnine ni nobene, vabljeni vsi, ki zanimajo za ples. tako družabni kot turnir eki- Klubov trener, g. J^nko. bo ljubiiansk ni plesalcem pokazal naivažnejše letošnje novosti v kratkem skupnem pouku in s tem nazorno predočil plesalcem na?in pouka ki Ca ie deležno članstvo v Plesno-sportnem klubu. Zelja odbora in članstva Plesno-sportne-ga kluba bi bila. da seznani čim večji krog plesalcev v Ljubljani s svojim plesnosport-nim stremljeniem in pritegne čim več plesalcev k so-lelovanju. kajti ?im več bo r»v nih plesalcev, tem bolita bo kvaliteta aaie udeležbe na raznih mednarodnih turnirjih, kjer so bili na5i par* že opetovano laskave ocenleni in so odnesli lene nagrade. Zvečer ob 0. torej v mrilo kaiinako dvorano, kjer bo vsakdo dobror!os>H Iz Trbovelj — Vedne več naročnikov. V zadnjem času število naročnikov >Slovenskega Na-roda< v naši dolini razveseljivo narašča Skoraj vsak dan se javljajo novi naročniki, ki uvidevajo. da je list kot popoldnevnik naše kraje zelo primeren, saj prihaja v rudarske revirje te s prvini [Opoldanskim vlakom ob 15 uri ter se dostavlja takoj potom raznašalcev na dom Ne tilede na to, da je list najcenejši dnevnik, ^aj stane mesečno le 12 Din, pa prinaša »Slovenski Narod« dnevno poročila o vseh pomembnejših dogodkih v nasi dolini, posveča pa tudi največje pozornost vsem gospodarskim. » cijalnim in kulturnim problemom trboveljske občine. Dočim je bilo pred leti le nekaj naročnikov, se je število i*tih v zadnjih dveh letih v Trbovljah tako dvignilo, da je danes ^Slovenski Narod« po številu naročnikov najjačji dnevnik v dolini Zdaj se število naročnikov avtomatično množi, ker ga naročniki med prijalelji prijioročajo kot najbolj primeren list za današnje težke čase — List bc posvečal tudi v bodoče vso pozornost naši dolini ter bo z vso vnemo zagovarjal interese njenega prebivalstva — Predavanje o obrambi proti plinom. V lanuarju bosti pri nas dve zanimivi predavanji in sicer o zaščiti preti plinom Prvo predavanje bo v *ohoto. dne 19 t m v čakalnici zapadnoga obrata, drugo pa naslednjo soboto dne 26 t m v Čakalnici vzhodnega obrata, vsakokrat od 6. do S. ure zvečer. I? Trebnjega — Vojničke isprave morajo vsi vojni obvezniki roj 1885 in mlaisi do 20 t. m. predložiti pristojnemu občinskemu uradu v svrho vpisa vojnega razporeda za leto 1935 — Sokolska knjižnica drevi ne ho poslovala, na kar čitatelje opozariamo. Knjižnica bo zopet odprta da nos teden. 6tev\ 3 »SLOVENSKI NAROD«. 4, ja*w$a 193$ Stran 3.» DNEVNE VESTI — Gledališče kralja Petra II. V nedeljo bo na svečan način preimenovano kraljevsko gledališče v Sarajevu v gledališče Nj. VeL kralja Petra II — Takse ob izplačilu zaslužka podjetnikom Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je zvedeL da pobirajo poedine delniške družbe in banke ob izplačilu zaslužka graditeljem in drugim podjetnikom za zgrajena poslopja in druga dela takso za priznanico iz tar br 36 taksne tarife zato. ker se izplačuje zaslužek potom taksiranih računov. Ker izplačilo zaslužka ni bančni posel in način izplačila ne vpliva na takso, je izdal oddelek za davke v finančnem ministrstvu naslednje pojasnilo: :Da morejo delniške družbe in banke pri izplačilu zaslužka od graditeljev in drugih podjetnikov pobirati takso, ki znaša l/i •/•, to se pravi iz tarifne postavke štv. 36 zakona o taksah.« — 2ivahna propaganda za Dolenjsko. Vedno bolj se kaže, da bo dom na Polževem, ki bo v nedeljo svečano otvorjen, na široko odprl vrata 6mučarjem. izletnikom in letoviščarjem na Dolenjsko Delo SK Polža se ni omejilo samo na zsraditev doma in ureditev smučališč od Lobčka do Stične, temveč je krepko poseglo tudi na propagandno polje in se bo v tej smeri vztrajno nadaljevalo. Za otvoritev doma n;i Polževem je izdal klub lično brošurico >Čez Polževo na Dolenjsko* v 5000 izvodih Brošurico do bi v nedeljo vsak udeleženec otvoritve brezplačno. Naslovna strr.n nam kaže idealiziran smučarski dom na Polževem s cerkvico v ozadju in s slavnostno opremo v belo-modro-rdegi barvi. Pred domom vihrata dve zastavi, kakor ju bomo videli v nedeljo. Spodaj je napta >SK Polž« in 6. 1. 1935, v sredini pa kaže polž svoje ro^e- Na drucri strani je zelo presrlerlna karta v dveh barvah-, obsegajoča krasna smučališča od Lobčka ln na obeh streneh Višnje gore v območju Sv-Duha in Gradišča. Osrednja točka je dom na Polževem, odkoder je speljanih devet smučarskih tirov, ki so v karti rdeče začrtan? Karto je narisal po načrtu R. Badju-re V. Finžcrar. Služila bo dobro zlasti smučarjem, pa tudi izletnikom v orijentacijo. Uvodni besedi sledi zanimiv opis naših najlepših smučališč izpod ner^a R. Badjure pod naslovom »Kai nudi Polževo in kako tja predemo"?* Tu na ide smučar vse. kar ets bo »snimalo ^n mu služilo v on'ientaDolenjcem in ivMate?! em Dolenjske« na i stornio v vrste SK Polža, da bo delo za Dolenjsko čim Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesu, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in. križu, ]e naravna »Franz Josefova« grcnčica večkrat na dan použita. krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Jo-sefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Tečaj dinarja se lahko objavlja. Finančni minister dr. Stojadinović je dovolil, da se lahko svobodno objavlja tečaj dinarja na inozemskih borzah, kakor tudi tečaj na-š:b papirjev v inozemstvu, ker smatra, da ni razlogov za prikrivanje finančne in gospodarske stvarnosti- _ Velika palaca OLZD v Osijeku. SCZOR je sklenil zgladiti v Osijeku veliko palačo os:ješke<:;i okrožnega urada- Razpisan je natečaj za načrt palače. Natečaja ee udeleži 80 mženjerjev in arhitektov. — Novi Italijanski konzul v Splitu. V sredo zjutraj je prispel lz Rima v Split oovi italijanski konzul Giovanni Balista Cneo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo stalno, deloma oblačno vreme. Včeraj je deževalo iz megle v Ljubljani, Rogaški Slatini, Beogradu in Sarajevu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 10, v Rogaški Slatini in Zasrebu 7, v Mariboru 5, v Beogradu, Sarajevu in Skoplju 3. v Ljubljani 2.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768, temperatura je znašala —02. Din; Maribor m. in ž. 1000.— Din; Kamnik ž. 342.— Din; Cerknica 535.— Din; Zidani most 180— Din. Šoštanj 90,— Din; Hrastnik m. 432.— Din; Hrastnik ž. 700.— Din; Ribnica na Poh 353.50 Din; Celje ž. 1.169 Din; Muta 200.— Din; Litija 500.— Din; Rakek-Unec 400.— Din; Dol pri Hrastniku 411.50 Din; G. Radgona 615.75 Din; Limbuš 100.— Din; Ljubljana, šentp. ž. 1814.— Din; Ljubljana šentp. m. 2.600.— Din; Ljubljana, I. ljubljanska m. 1.047.— Din. — II. Nabiralniki: Dr. J. Hrašovec, Celje 50.— Din; podr. Slovenjgradec m 63.75 Din; podr. G. Radgona 9.— Din; podr Ribnica na Poh. 46.50 Din. — III. Toma Zupana sklad: podružnica Kranj 1.000 Din. — IV. Obrambni sklad: podružnica Kranj 200.— Din; F. Ker-le, Solčava 100.— Din. — V. Razni prispevki: Dr. B. Marušič, Ljubljana, 100 Din, A. Vodnik, Ljubljana, 100 Din, 5t. Senk, Škofja Loka, 100 Din, občina Sodražica 100 Din, občina Stara loka 50 Din, V. Zorman, Ljubljana. 200.— Din, inž. R. Smielovski, Ljubljana, 100 Din. Kolinska tovarna, Ljubljana, od družbene kave (cikorije) 250 Din, Iv. Rozman, Ljubljana, 30 Din; skupaj 24.885 Din tO p. 2 uri smeha vzbujata slavni komik VVallaee Beerv in Marija Dressler v filmu polnem smeha, zabave, veselja JUNAK — SLAPA Mauren O' Sullivan in Robert Voung Danes ob 4., 7. in 9. url zvečer ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 Vstopnina Din 4.50 tn 6.50 Iz Ljubljane —lj Brezposelnost v Ljubljani. Običajno je brezposelnost v zimskih mesecih največja, vendar nam pa kaže statistika, da sc je v tem pogledu obrnilo znatno na boljše Navadno je pozimi število nezaposlenih v Ljubljani doseglo okoli 1500 ali še več, po zaslugi naših socialnih uradov pa se je ta številka precej znižala Po podatkih javne Borze dela v Ljubljani kaže statistika nezaposlenosti v decembru tole sliko: Od novembra je ostalo brez službe 826 delavcev, od tega 528 kvalificiranih in 220 nekvalifi-ranih. V decembru se jih je na novo prija vilo 584. V teku meseca pa jih je odpadlo 187 tako, da je ob koncu leta ostalo nezaposlenih še 1.221 delavcev. Izmed novopri-javljenih brezposelnih prednjači predvsem gradbena stroka, prav nič boljša pa ni slika v lesni in kovinski industriji. Tako izkazuje statistika, da je bilo v Ljubljani brez službe 164 delavcev v lesni industriji, 138 zidarjev, mizarjev in tesarjev, v krojaški in čevljarski obrti je bilo 75 nezaposlenih, med kovinarji 72. v strojni industriji 57 itd. Borza dela je v decembru izplačala podporo 631 prosilcem. —lj Ribji trg je bil danes precej dobro založen, vendar zopet ni bilo posebnega za nirnanja za ribe. Že nekaj časa meščanom ne diše posebno postne dobrote. Na prodaj so predvsem cenejše morske ribe, da bi si jih lahko privoščili tudi tisti, ki vedo nekoliko bolje, kaj se pravi postiti se Zlasti le pa izbira je sardelic, ki imajo stalno ceno; že nekaj časa jih prodajajo po 10 Din k;.! Dražjih rib je bilo sicer več vrst, vendar samo po nekaj kg vsake vrste, a zaradi tega niso bile nič dražje Nekatere vrste so prodajali še celo malo ceneje. N pr. orade so po 28 Din kg. Tudi hobotnice so nekoliko cenejše, danes so bile po 24 Din. Zadnje čase je trg zelo dobro založen z rečnimi ribami, posebno s ščukami, ki so se precej pocenile. Danes so prodajali celo žive po 20 Din kg, a še ni dolgo, ko so bile mrtve po 26 do 28 Din. Lepa izbira je bila tudi med drugimi sladkovodnimi ribami Prodajali so platnice, krape in kline Že drugI petek so na trgu tudi rečni somiči. danes so jih dostavili na trg žive. Prodajali so jih po 14 Din kg. —lj Film za močne živce. Močnim živ cem namenjeni filmi so pri nas redki !o že zato zasluži film »Muzej živih lutk«, k' ga bomo videli od danes naprej v Elitnem ljarji. frizerji stoje v njih največji se brez posla. In ravno javne družabne prireditve vsaj nekoliko poziv© tek delavnice, njim pa slede ostale. Zato so ravno taka prireditev ne smatra času neprimerno, osobito će je namenjen čisti dohodek za koristne socijalne in kulturne ustanove, kot je to slučaj pri tej prireditvi naših obrtnikov. Prepričani smo, da bo tudi naša javnost znala ceniti stremljenja obrtnikov in se njihovem vabilu odlično odavala —lj Vsem društvenim delegacijam in korporacijam in občinstvu, posebno sokolski župi Ljubljana sc najtopleje zahvaljujemo na odzivu in udeležbi pri sprejemu ; dragih nam francoskih, solunskih soborcev. Enako se zahvaljujemo tudi vsem hišnim posestnikom, ki so razobesili zastave ter s tem povzdignili slovesnost manifestacije. Za častni odbor za sprejem francoskih gostov. —lj Cestna dela so se vdaj skoraj vsa ustavila. Popravljajo pa nekatere hodnike, razen v Goru povi ulici tudi v Streliški. V Gregorčičevi ulici imajo pripravljene robnike za netlakovan hodnik. V tej nllci so urejevali hodnike že prejšnje mesece, a le ob hišah Zdaj je ugodno vreme, da bi lahko opravljali kakršnakoli dela na prostem, a vendar ni zanesljivo, de bi ne nastopil mraz nenadoma, zato ne bodo za čeli delati na cestah v večjem obsegu pred pomladjo. —lj V društvu »Soča« bo predaval v soboto 5. t. m. v salonu »Pri levu« g. dr. Stanko Jug, našemu občinstvu večinoma že dobro znan po svojih radijskih predavanjih, o temi »Tradicija in revolucija v politiki«. Predavatelj nam pokale, kako se borita v zgodovini človeške družbe dve osnovni načeli, naCelo indlvlduslisma ali svobodne konkurence ln načelo sdruleva-aja. ki se pojavlja v močnejši obliki ved-ao tedaj, ko pretiran! fndividualisem pripelje našo družbo v zagato Podoba je slasti, da živimo danes v prehodu take dobe in da si išče človeška organisacija aamestu skrajnega individualizma 19 veka aov življenjski okvir Začetek predavanja ob pol 9. zvečer Vabljeni vsi »SočanI« in prijatelji društva Vstop prost. se* popust pri nakupu smuči ln opreme, dokler ne zapade sneg! Stane Derganc, družba s o. i* Ljubljana, Gosposvetska 2, Pred škofijo 20, telefon 3134 in 2804. 054 —I j »Hčerki njene ekseslence«, zabavno in duhovito veseloigro, ponove v Sent jakobskem gledališču na splošno željo še v soboto 5- in v nedeljo 6. t. m. ob 20.15 Igra je izvrstno naštudirana in je dosegla pri vseh uprizoritvah lep uspeh. Ta veseloigra se predvaja istočasno tudi v filmu »Mala trafika« v kinu Matici. Kdor se hoče par ur dobro zabavam, naj poseti predstavi. To sta poslednja uprizoritvi v letošnji sezoni. Zato naj nihče ne zamudi pri like, da si ogleda to duhovito veseloigro Ker sta bili tudi poslednji predstavi popolnoma razprodani in je odšlo spet mno go ljudi brez vstopnic, naj knpl občinstvo vstopnice že v predprodaji od sobote dalje. V nedeljo 6. ob 16. popoldne ps se uprizorita poelednjič v sezoni mladinski igrici Milana Skrbinška »Siroti Zorica in Marko« in »Pod božičnim drevesom« po znižanih cenah od 8 do 2 Din. —lj Obiskovalci letošnjega Obrtniške ga plesa, ki bo v soboto 5. januarja v veliki dvorani Kazine v Ljubljani, bodo prišli v vsakem osam na svoj račun Že danes opozarjamo na izredno krasna darila, nizke cene in izborno postrežbo! —Ij Izredno lepo darilo je namenila renomirana tvrdka A. Agnola v Ljubljani za kraljico robčkov, ki se bo voliN na XI. Obrtniškem plesu, ki bo v soboto 5. januarja v veliki dvorani Kazine. —lj Sestra namesto brata tri leta v kadetnici v Dunajskem Novem mesta! In zopet se boste lahko nasmejali do solz. kajti >Ljubavni regimente najboljši, najzabavnejši in najveselejši film Vsak. kdor je ta film Že videl, nima besed, da bi mogel dovoli pohvaliti vsebino, igralce, muziko Slagerje. zabavne dovtfpe itd itd. Opereta z najboljšimi Slagerji in očarljivo muziko naipo-pularnefsega komponieta Roberta Stolza V glavnih vlogah znani Ijuhimci Dollv Haas. Gustav Frollra. Tibor v. Halmav Vstopnina ie pa nafnižja Din *M Zasavje na pragu novega letu N« km«tih pričakujejo novo leto s posebnimi navadami in običaji DANES PREMIERA ZA JUGOSLAVIJO MUZEJ Slavni svetovni režiser Mlchael Kertez nam je ustvaril umotvor, ki ga mora vsak videti! Danes ob 4«, 7«*5 in 9-15 uri Vsled ogromnega zanimanja preskrbite si vstopnice v predprodaji od 11.—^13. ure! MONUMENTALNEGA FILMSKEGA VELEDELA V NARAVNIH BARVAH KAKRŠNEGA LJUBLJANA 6E NI VIDELA ŽIVIH LUTK TeL 21-24 ELITNI KINO MATICA TeL 21-24 — Ruski emigrant morilec. Lani v oktobru so našli v Mali tresnjevki pri Bjelovaru umorjenega Martina Latina in njegovo priležnico Ivko JankoviČ. Oblasti so šle ta-Koj na delo, da bi našle morilca, kar se jim pa dolgo ni posrečilo Končno so izsledile morilca v osebi 42 letnega ruskega emigranta Ivana Bačkorova. Mož si je hotel pred aretacijo končati življenje, prere-zal si je vrat in trebuh, v bolnici je priznal, da je umoril Latina in Jankovičevo, izgovarja se pa, da je storil to v silobranu, ker se je Latin navalil nanj z nožem. — Strašna nesreča na razburkanem morju. V noči od srede na četrtek se je pripetila blizu Splita strašna nesreča An-le Radić iz Kaštel Kambolovca se je peljai 31 decembra z ribiško ladjo na pogreb svoje tašče S seboj je vzel Petra Britvica V sredo zvečer sta se vračala in v Trogir skem kanalu 6ta hotela kreniti proti Ka štelom, pa ju je zaiel vihar Zjutraj so na šli ladjo razbito, Raddča mrtvega na obal" BritvVn pa pod ladjo z glavo v morju — Samomor uradnika. Včeraj se je * Beogradu obesil uradnik notranjega min^ strstva Joca DobrHovič V smrt so ga poena10 tež^e smo t ne namere — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je prejela meseca decembra 1°34 1.: I Podružnice: Sloven jr-radec m. 3.978.— Din: Novomesto ž 1.023— Din Kostanje vica 204.50 Din: Jesenice 814.— Din; Tr bovlje 1.767^- Din, Ptuj n. in ž. 2.000.— kinu Matici, splošno pozornost. Vsi smo bolj ali manj slabih živcev, posebno kai je nas okusilo sladkosti svetovne vojne, vendar pa človek včasih rad preizkusi svojo hladnokrvnost Ob tem filmu, ki je v tehniškem in zvočnem pogledu eden najlepših, kar smo jih videli, se res lahko do dna prepričaš, koliko ti vdrže živci Tehnika filma je svojevrstna, ljudje in predmeti v barvah ga prijetno poživljajo, dejanje je vseskozi napeto, prepleteno s prizori groze, da te vsega pretrese —lj V Malem grabnu je napravila voda pri zadnjem deževju precei škode. Mali graben je regu';ran od ustja do mostu na Opekarski cesti Pod mostom so zgradili kamnit obrežni zid, nižje pa zavarovali bregova z vrbovjem (fašine). Ker dno ni betonirano kot v Liubljanici je voda sčasoma izpodko-pala na dveh krajih breg Da preprečilo še večjo $kodo utrjuieio dno s posebno za-gatno steno, da se bo vnH.i na ogroženih krajih ustavljala ter donašala prod Za utrjevanje dna bodo porab'li okrog 80 kub m kamenja. —li Prireditev naših obrtnikov Prva družabna prireditev letošnjega leta v več-iem obsegu bo vsekakor XI obrtniški ples. ki bo v soboto 5. 1 m v veliki dvorani Ka zine Da so se naš' obrtniki odločili za to nrireditev ie vsekak*or vrrok stremi ienie ki ga zaalednieio v takin prireditvah Re« ie. da ie gospodarska kriza pritisnila k tlom vsako delavnost, vendur naj ne bo ona po- 5.50, 6.50, tako da je ogled tega filma vsakomur mogoč-' Torej danes in jutri ob 14.15 popoldne vsi k ZKD filmski predstavi v prostorih Elitnega kina Matice. —lj Predavanje SPD o Olimpu. Opozarjamo planince in ljubitelje planin na zanimivo predavanje, ki bo v torek dne 8 t. m. ob 20. uri v dvorani Melavske zbor niče. G. dr. A. Brilej, ki je preteklo poletje v družbi nekaterih nadih znanih planin cev obiskal to gorovje, bo pripovedoval o vzponih na najvišje vrhove Tesalskega Olimpa, klasične gore Homerja Nad 60 skioptičnib slik s Olimpa. Aten ln Soluna bo pojasnjevalo izvajanja predavatelja. —lj Zagrebški kvartet v Ljubljani. Po vsej Jugoslaviji in evropskih glasbenih središčih znani Zagrebški godalni kvartet koncertira v Ljubljani v ponedeljek 7 ja nuarja v dvorani kino Dvor Na sporedu je Brkanovičev kvartet v enem stavku Dvofakov kvartet op- 106 in 9cbuberto\ kvintet za dve gosli, violo in dva Čela Gg Miranov. Graf. Arany in Fabbri, član tega kvarteta, ao bili povsod, doma ln v tujini, deletni ogromnega uspeha svoj* tehnične virtnoznostl in odlične glasben* interpretacije. Prt Schubertovem kvintetu se jim bo v tem koneertn pridružil na* znani čelist g Gustav Muller, član eper nega orkestra in učitelj Slogi ne glasben* %ole Sloga otvori s tem koncertom avoj« letoSnje komorne večere Predprodaji vstopnic v Matični knjigarni. Litija, 2. januarja. Pri nas n« kmetih praznujemo novo leto • posebnimi navadami in običaji. Na novega leta dan — taka je stara nezapisana postava — smeš uživati le svinjino, bog varuj, da bi si ta dan privoščil perutnino Raje nič kakor to. če pa ješ kure-tino, boš prišel na — kant. Perutnina namreč brska in razmetava, da leti izpod nje na vse atraoi. Tako bo tudi s tvojim premoženjem, če uživaš na novega leta dan kuretnlno Vse se ti bo razlezlo Ce pa uživaš ta dan svinjino, je to dobro znamenje za tvojo kmetijo in imetje Prašič In svinja rijeta vedno le na kup Tudi tistemu, ki 6? je privoščil za novo leto poslastico, bo šlo v novem letu vse po sreči in dobrine se mu bodo kopičile Zato pa je vsakdo, kdor je le utegnil, pognal prašička pod nož. da je imel na mizi svinjino. Predilnlčarja g. Primožiča iz Gradca, ki Je takisto pripravljal novoletno poslastico, pa je zatekla nesreča Imeli so že vse pripravljeno za klavca Primožič Je prinesel na dvorišče škaf vrele vode Med potjo pa mu je spodrsnilo, da je .padel Vrela voda se je razlila po njem in nesrečnik V trpel na praznike hude bolečine Novoletni dan je pri nas velik praznik, ki traja dobra dva dni. Nanj se pričnemo pripravljati ie na silvestrovo in Imajo takrat po večini že povsod prosto Letos tudi predilnica nI na s-ilvestrovo obratovala Dopoldne so delavke prvega posada snažile le »troje in tovarno, večina pa je ves dan počivala Najvnetejši zasavski planinarji ko odšli že z opoldanskimi vlaki v planinske koče. Sveta gora ima že tako velik krog stalnih čestilcev. da dobift ob vstopu v kočo vedno prijetno in razigrano drušbo Tudi letos člani Zasavske koče. to je zadruge, ki je zgradila svetogorsko kočo. prav imenitno pričakali novo leto Del Dlaninariev pa je o! v ostale koče na Sv Planino in na Kum Izletniki so bili nad pomladanskim razpoloženjem nase narave, kakršno je bHo ob letosnlem novem letu. nepopisno vzhlčeni Razigrani \/n okiteni s telo-hom in d rud m* cvetlicami so se vračali na praznik domov Uvod v Silvestrov večer so v dolini oznanjali zvonovi V mraku so naši domači Sveti trije kralji — nekaj skupin pa je prišlo v Litijo tudi lz okolice — pričeli prepevati pred našimi domovi svoje zategnjene pobožne pesmi: »Mi orno kralji trije, Gašper, Miha. Boltežar« . . . K silvestrovanju so naše ljudi vabili mnogi podjetni gostilničarji!, ki eo priredili gostom prav lep prehod v novo leto Na ta večer so se zbrali pri Đeranlčn na Frtlci gostje zadnjič Z 81. decembrom lanskega leta je prenehal obratovati v go-stilni »Bata« g Beranič, z novim letom pa otvarja Istotam gostilno naša domačinka gdč Vera Damjanova, ki je kupila nedavno to staroznano gostilno ln Jo je povsem prenovila ln modernizirala. Prenovljena gostilna Je prav lepa pridobitev za Litijo Velik krog svojih prijateljev pa so pri tegniti člani našega marljivega športnega kluba SK Litije na Stavbe, kjer so priredili prav posrečeno silvestrovanje Mladi fantje in dekleta so epremenlll dvorano v zimsk? paradiž Dramatični odsek, obsto Ječ večinoma lz članov našega Sokolskoga gledališča, nam je pripravil pod vodstvom davkarja g Hlartetn Toneta dve enodejankl. in sicer »čevljarjevo Metko«, v kateri se je izkazal zlasti občinski tajnik g Vizler Joško ter g. Gernedel. zado voljili pa so nas tudi vsi ostali V na slednji burki »Mutasrti klarinetist. je predstavljal g Nadlžar Nace bmmnega sodnika, g. Mam žane pa osumljenega mutastega klarinetista, ki se je zagovar Jal pred sodiščem kar s pomočjo svojega instrumenta. Tako so se ljudje zabavali do polnoči. Takrat je spregovoril novoletno besedo učitelj g. Jože Župančič, ki je pro motril leto 1934 in Je pokazal na nase na loge v prihodnjem letu. V imenu SK Litij*1 je poželel vsem gostom srečno novo leto. nakar so trije športniki v dresih klikndl'' športni novoletni pozdrav Za tem so v«' udeleženci preživeli še nekaj ur v prijet nem okolju in razpoloženju SK Ilirija je dosegla s to prireditvijo nov uspeh. Silvestrovali pa so tudi vsi okoliški kra Ji. V Sokolskem domu v Ponovičah so ponavljali za to priliko Jalnovo »Srenjo« Prvi novoletni dan pa so mnogi preživljali v znamenju pokore /a veselje prej* njega večera Naši številni radijski poslu šalci so bili prijetno presenečeni, ker Jim je kljub prazniku naša elektrarna omogočila poslušanje bogateea novoletnega programa Ob dnevih, ko delo počiva čez dan. namreč tudi naša elektrarna ne daje toka. Ob toplem, novoletnem popoldnevu so se vrstili po hišah obiski Prijatelji so si hiteli čestitat v letu 1936 In poželet obilo zdravja, sreče in zadovoljstva. Zdaj smo že pod novo pratiko in pričakujemo vedrejšlh. srečnejših dni. Maribora — Legitimacije iei. upokojencev. Vse žeL upokojence opozarjamo, da bodo izdajali nove oziroma podaljšane legitimacij« od 3. do vključno 5. januarja t. 1. na tukajšnjih postajah. — Mariborski umetniki v Prekmurju. Člani umetniškega kluba »Brazde« v Mariboru, ki so pravkar dosegli s svojim, deli v Mariboru veliko odobravanje, bodo razstavil: svoje slike in kip« v Prekmurju. V kratkem bo njihova razstava v Murski Soboti, kjer vlada za mariborske umetnike že veliko zanimanje. — Slovenci prvič na Olimpu. O tej temi bo govoril odlični slovenski alpinist in pisatelj g. dr. Brilej v sredo dne 9. t. m zvečer v dvorani »Apolo kina«. Ob sprem Ijavi številnih krasnih skioptičnib pla ninskih posnetkov nas bo priznani predavatelj povedel na Olimp in orisal prvi pohod slovenbkin planincev na ta vrh. — Sklad za PT azil vedno večji. V preteklem letu je dosegla človekoljubna akcija Trotituberkulozne lige v Mariboru vidne uspehe, saj je dosegla -zbirka za zgraditev azila za jetične bolnike lepo vsoto 139.937 Din Da je azllni sklad dosegel lani tako častno vsoto, je predvsem pri pomogel protituberkulozni dinar Nedvomno se bo vsa mariborska javnost tud. v naprej zavedala velike važnosti te huma nitarne akcije in pri njej še Intenzivnejše «odeV ' Tla. — Poskušon samomor brezposelnega. V noči na sredo Je prišel v neko gostilno na Koroški cesti 321etni brezposelni mizarsk pomočnik Josip Bogatin in najel sobo za prenočišče Malo pred polnočjo je Bogatin ves potrt odšel v svojo sobo Kc je goetil nlčarka, kakor običajno, pregledala po slopje, je z grozo obstala pred vrati nje gove sobe, lz katere je udarjal oster vonj po ogljikovem dioksidu. Zaslutila je nesrečo. Zato je poklicala posle, ki so vlomil-v sobo in skoraj okameneli od groze: na postelji je ležal napol mrtvi Bogatin, li umivalnika eredd sobe pa se je razširjal strupeni plin tlečega oglja Takoj so obvestili reševalce, ki so obupanca prepeljal: v bolnico, kjer se bori s smrtjo Do obup nega koraka je Bogatina privedla beda In brezpcselnost _ Vlomilci še vedno strašijo. Predrzn vlomilci so vdrli v noči od torka na sredr na podstrešje g. 'Ivana Forčesina, sreske ga podnačelnika v pokoju v Turnarjev ulici. Tam ao s silo odstranili zapreke in popolnoma izpraznili zaboje z raznovstnlm perilom. Doslej še neznani storilci so od nesli mnogo perila, čevljev in obleke v vredno preko 1200 Din. Nepridipravi so prebrskali tudi podstrešne prostore učite Ijice Ane Ašmanove. glasbeneg;« učitelj* O1 *Va Vrabca in p^*tne uradnice Elze Novakove ter jim odnesli več stvari Poli cijskl *«'-*,Totkop g Grobln je izvršil r-e iskavo la pri tem našel več prstnih odti k h^o pomaga1' -azkrinkat' vlom:' «kc tolpo. Konkurzi v Mariboru. Lani je izve dlo sodišče v Mariboru 14 knnkn^v. ^ teh je bilo 6 končanih. 10 pa 'amo u*-' lenih, a so sledile poravnave Prisilni! porarnav Je b'lo vloženih 19. od kat. i? bik) 11 končanih — Abonenti reda C bodo videl* v aoto 'o S. t m Stolzevo isredno uspelo operet« »Ilgobljent valček«, k! se je mariborskemu občin«tvu t^tro^ nr'Vnoila ln obeta postat miprlvifičnejša letošnja operetna preri *tav* — V netijo oepoldne otroška ore.d st^va. To nedeljo ponove popoldne ob 15 u.i Golievo pravljično igro »Jurček«. — Pravljični prizori se mešajo v tej Igri z zreduo zabavnimi, tako da dobi otrok vst*-ga v izobilju, posebno pa zabave. Pri tej preo^tavi veljajo znižane cene. — »štamDuiska roža« po znižanih 0e> uah To zvrstno Fallovo opereto, ki vedno priv»ačuje ter je pri obeh letošnjih upi /ortvat napolnila gledalec?, ionove v tvdelj-. ti t m ob JO. uri po z'»ižai»:h oenah Prpuarna je krasna glasba tega do'a vsebina, ki »-e godi *u večini v tur škem haremu, pa izborno zabavna. — »Od zore do mraka« bo prva krstna predstava izvirnega dela v letošnji sezoni Delo je napisal mariborski podžupan ln književnik Rudolf Golouh ter je zelo posrečena in zanimiva satira. Nastopajoče osebe so živali, kar bo brezdvomno posebna privlačnost te krstne predstave. — Režira glavni režiser J. Kovic Zasedi>;i pavica — Starčeva, lisica — Kraljeva, k<> bila — Zakrajškova, sraka — Gorinškova. sinica — Barbičeva, jerebica — Savtnova. lev — Grom. medved — Gorlnšek. slavec — Nakrst, osel — Kovic F., konj — Furi-jan. Jastreb — Skrblnšek, kalin — Blaž. Z Jesenic — Sokolski oder na Jesenicah v nedeljo dne 6. januarja ob 14.30 zadnjič ponovi Spicarjevo narodno opereto v 4. dejanjih »Spominska plošča« Zveza z vlaki na vse strani je izredno ugodna. — Življenje in umiranje na Jesenicah. Lani ju bilo v naši občini rojenih 119 otrok, poročenih pa je bilo 48 parov. Lan; je umrlo 68 oseb, tu pokopanih je bilo 69, sem prepeljanih 3, drugam odpeljani pa -osebi Prirastek znaša 51 oseb, kar je tbc kakor razveseljiv pojav. — število naročnikov »Slovenskega Naroda« se Je v zadnjih dveh letih počveto-rilo, zato imajo trgovski oglasi in društvene reklamne notice, objavljene v našem listu vedno siguren in dober uspeh _ Posnemanja vreden primer. G. Ignacij Hrovat, posestnik ln mesar na Jesenicah, je po našem dopisniku daroval 100 Din za siromašno družino Prisrčna hvala! Iz Poljcan — Ping-pong turnir. V Poljčanah se je vršil zadnjo nedeljo starega leta ping-turnir za prvenstvo Dravinjske doline. Zanj je daroval g Pavle Prietovnik prehodni pokal Zanimanje za turnir, ki se Je pričel ob 10 dopoldne v Hartnerjevl dvorani, je bilo izredno Ker so se ga udeležili poleg domačinov in bližnjih okoličanov tudi prvovrstni igralci iz Maribora ln Celja, je bi) turnir na prav lepi višini Zma gali so igralci rutiniranega SK Jugosla vije lz Celja, proti katerim celo tehnično boljši Mariborčani niso mogli uspeti Kot zmagovalec v singlu je izšel iz turnirja igralec Con (SK Jugoslavija. Celje), drugi, tretji ln četrti sc bili Senekovič (SSK Maribor) Regner tSK Jueoslavija. Celje^ ter Tišler (SSK M) V doublu je zmagal par čoh-Regner (SK Jueoslavija. Celje), kot drugi pa se je plasiral par Senekovič Korenčun (SSK Maribor) Mnogo napred ka eo pokazali tudi Igralci iz 31 Konjic. Majšperka in Poljčsn in bodo po sistema Mčnem vežbanju in večjem «tikn z dobri m' »gralci lahko dosegli prav razveseljive uspehe »**ctj»»»5 i*i ostani člar ..Vodnikove družbe" scran »SLOVENSKI N A R O D«, ckie 4. januarja 1835 Stev. 3 Frank HeUer: 8 Sibirski brzovlak ROMAN Gerdt Lyman je obmolknil in preble-dcl. Kako je mogel tako nerodno govoriti? Ce ima človek fiksno in srečo vzbujajočo idejo, da je saharski cesar, milijarder ah najznamenitejši mož na svetu, mora delati vse okrog rnjega samo eno: klanjati se pred to domišljijo. Nevarnejše kakor iztrgati levinji mladiče je vzeti norcu njegove milijone, njegovo cesarsko krono ali njegove božanske lastnosti. To je vedel in vendar je povedal to, kar je povedaJ. Kakor v sanjah je zagledal svoje grlo med železnimi prsti in že je bil pripravljen klicati na pomoč, pa naj se zgodi karkoli. Toda njegov strah ni biil utemeljen. Njegov slaboumni gost je dvignil roke, toda samo zato. da bi se udarS po kolenih in počil v svoj tihi smeh. — Predno pride moj milijon! Vi ste najsmešnejši človek, kar sem jih kdaj videl na svetu. Kaj mislite, da pride mi-ltjon sam od sebe? Prvič tistega večera je mogel Gerdt Lyman odgovoriti odkrito, ne da bi lagal. — Ne. ne pride po pošti, to vam lahko zagotovim. Treba le priti ponj. In nikar ne mislite, da hočem ta čas živeti na vaš račun. Kaj se! Da bi imel nekaj za začetek, sem vzel s seboj tole, ko sem odpotoval s severnega tečaja. ( .-»m z mu ie žarel od zJohotnosti. Po. sn3 ie roko v luknjo svoje ob'eke in začel iskati pod njo, močno podoben ubogim blaznežem, ki so jih skušali pred sto leti zdravniki izlečiti s tem. da so jim cepili hudo kožno bolezen. Gerdt Lyman ie tiho zastokal. Kakšno mlijcnsko nakazi-lo na Rotschilda pride na dan, napisano na časopisnem paDirju ali pa še na čem slabšem. Mar je bila to kazen strindbergovskih velesil za vse slabe papirje, ki jih je sam prezentira! v bankah? Roka je našla, kar Je iskala. Potegnila se ie izpod obleke z dramatično počasnostjo in prikazala se je ne s koščkom papirja, marveč » črno vrečico iz blaga. Bradač je vzel vrečico v roke. jo ponosno pogledal in izroči zmagoslavno svojemu gostitelju. Bilo le jasno, da je pokopan v njem velik režiserski talent. — Prosim. — je dejal milostno. — Tole sem vzel s seboj, da bi mi ne bilo treba za začetek nikogar nadlegovati. Pojejte, prosim! Gerdt Lvman je brž od vezal vrečico. V ndi ;e bila še ena vrečica, v tej pa še ena, in tako dalje do nakazila na "Rotschilda? Ne. nobenega nakazila ni brlo v nji. Bila je polna blestečih predmetov in Gerdt Lyman jih je kaj hitro spoznal. Bila je polna zlatnikov po 20 mark in kolikor so mogle skeptične, toda Široko odprte oči Gerdta Lvmana videti, ph je bilo najmanj sto. Dva tisoč zlatih mark! Pol milijona v bankovcih! Odkod jih ima ta norec? Mar je prišei skozi okno siromašnega Oerdta Lvmana preoblečen angel? Blaznež je zrl s svojimi prijaznimi modrimi očmi na svojega neprostovoljnega gostitelja. — No, prijatelj, to vendar nič ni. Počakajte, da prinesem milijon. Ali pa veste, kai storiva jutri? — Ne. — Jutri bova jedla, jedla, — pošteno se najeva beafsteakov. Nimate pojma, kako rad bi se zopet enkrat pošteno najedel . Peto poglavje SKRIVNOSTNI GOST V HOTELU 1. Sobarica v hotelu »Krakov« je bila že priletna. Kar se tiče napitnine, ni pričakovala od tretjega nadstropja posebne radodarnosti. Najmanj presenečenja je pa pričakovala v tem pogledu od gospoda, ki je imel samo ročna kovčeg in nobenega svršnika, kajti Gerdt Lvman je potoval po spartansko — in ki si ni mazal las. In res ga ni bila deležna. Namestu tega je pa doživela drugačno presenečenje. Zgodaj zjutraj po gostovem prihodu je zapel zvonec. Sobarica ni slišala, da zvoni. Imela je opravka z drugim nadstropjem. Ko je pa začelo srdito zvoniti in ko se je zdelo, da sploh noče prenehati, je odšla k samotni sobi v tretjem nadstropju, kjer je potrkala in odprla vrata: — Zeli imeti gospod pospravljeno? — Da in hitro. — Kaj ni gospod nikamor namenjen? — Ne, delal bom v sobi. Gost je stal brez suknjiča pri starinski omari, ki je zavzemala ves kot sobe. Bil je očividno nejevoljen, da je moral čakti četrt ure. Sobarica je .poznala te vrste goste, brž je prinesla smetnišnico in metlo. Gost do je pa zadržal, rekoč: — To ni potrebno! — Kaj ni potrebno? — Pometati! Odnesite umazano vodo in posteljke posteljo, to bo zadostovalo. Sobarica je požrla ktetev, kajti bila ie izjemoma poštena, čeprav je bMa sobarica. Začela je postiJjati posteljo. Blazinice so bile nekam čudno razmetane. Odgrnila je odejo in vzkliknila: — Kaj je ležal gospod na tleh? Gost, ki je stal ves čas pri omari, je zamrmral nekaj sam pri sebi. — Ali je ležal gospod na tleh? — je ponovila sobarica široko odprtih ust. — Ne, — je vzkliknil gost, — čemu pa naj bi ležal na tleh, ko sem plačal posteljo? Sicer pa. kaj vas briga, če bi bil ležal na tleh? — Po žinrrrici bi sklepala, da ste ležali na tleh, ker se je drže trščice. — Pospravljajte in ne delajte bedastih opazk. Sobarica je postajala, znova je požrla kletvico, odnesla umazano vodo in hotela oditi. Ves ta čas je stal gost nepremično pri omari. Kar je sobarica opazila čez stol visečo obleko. Vzela jo je in se približala omari. Gost je bil oči vidno ves iz sebe. — Kaj delate z mojo obleko? — Rada bi jo samo obesila v omaro, — je odgovorila sobarica. Šele tedaj je opazila, da dirži gost eno roko v omari. Kaj neki je pomenilo to? Stal ni tako, kakor da hoče nekaj vzeti iz omare. Roko je imel iztegnjeno v omaro, kakor bi nekomu stiskal roko. — Kaj je ni treba obesiti? — Ne, — je vzkliknil gost in pokazal z drugo roko na vrata. To je pomenilo, naj sobarica odide. Počasi je odšla, spotoma se je pa ozirala na vse strani in godrnjala na tihem. Na hodniku se je ustavila in prisluhnila. Zdelo se ji je, da gost v sobi še ni premagal svoje slabe volje. Nekaj si je šepetal in ves čas je prihajal njegov glas od omare. Kar je zapel zvonec, samo enkrat, kar je pomenilo, da kliče gost natakarja. Natakar je prišel počasi po stopnicah. Tudi njega je naučilo življenje m hotel »Krakov« mu ni mogel vzeti tega nauka. Opazil je prisluškujoče* sobaTico. — Tale! — je dejala zgovorno in se vzravnala. Obravnava proti ugrabitelju Lindberghovega sinčka Pričela se Je v sredo v ameriškem mestecu Flemingtomi Hanptmanii |e zgodaj zašel na kriva pota Mestece Flemington v državi N«w Jersey bo postalo nehote in brez zasluge svojega prebivalstva središče svetovne pozornosti, kajti v njem se je v sredo pričel proces proti ugrabitelju Lindberghovega sinčka. Sodno poslopje, kjer se vrši obravnava, je staro blizu 100 let. Na hitro roko so pripravili sodno dvorano, instalirali so 132 novih telefonskih zvez z vsemi velikimi ameriškimi mesti, pa tudi z inozemstvom. Skromna krčma v mestecu, kakor tudi vsi drugi lokali so zdaj prenapolnjeni. Vedno večji dotok radovednežev dela mestni upravi skrbi, kako urediti promet, kakršnega mestece še ni videlo. Težke skrbi delajo tudi visoki stroški procesa. EVržava bo pa priskočila občinski upravi na pomoč, da bo ta ovira odstranjena. '-indberghov sinček V procesu bo zaslišanih okrog 200 prič. Trajalo bo več dni, predno bodo klopi porotnikov zasedene, kajti državno tožilstvo in zagovorniki se bodo hoteli zanesljivo prepričati. aH so vsi porotniki nepristranski. Med pričami je treba omeniti na prvem mestu zakonca Lindbergh, dalje Hauptmannovo ženo, pestunjo Lindberghovega sinčka Petty Gew in Condona, ki se je o njem v preiskavi toliko govorilo. Obe stranki sta si izgovorih zaslišanje novih prič, ki še niso bile prijavljene sodišču. Ameriški listi priobčujejo v zvezi s senzaci-jonalno obravnavo obširne članke in so mnenja, da bodo prinesle nove priče ve-Bka presenečenja. Pred štirimi leti je razpredla ameriška policija z občudovanja vredno potrpežljivostjo mreže, dokler končno ni prijela Hauptmanna. Obtožnica se opira na štiri važne indicije, na bankovec s katerim je plačal bencin, na bankovec ki so ga našli pri njem detektivi ob aretaciji in na 15.690 dolarjev, zakopanih v njegovi garaži. Četrta indicija je lestev, ki k> je pustil Hauptmann v noči ugrabitve na Lindberghovi zemlji. Policijska preiskava je tekla počasi, toda sigurno. Ves aparat je bil mobiliziran in proti koncu leta 1933 je imela -vohcija točno sliko ugrabitelja. In lan5 15. seotembra se je naenkrat pojavil pred bencinsko stanico v okraju Manhattan moder avto. Avtomobilist je zahteval 20 litrov bencina in ga plačal z dvajsetdolarskim bankovcem. Lastnik Trgovski za galanterijo in papirno stroko se išče. — Ponudbe pod »Poštenost 27SM« MORSKE RIBE Danes v gostilnah »LJUBLJANSKI DVOR«, Kolodvorska ulica it. 28 in »GAJEV HRAM«, Gajeva ulica 9 — bodo v veliki izbiri vsakovrstne sveže morske ribe. — V obeh obratih bo cen j. gostom najbolje po otrežen o. — Danes na izbiro: riioto od Skampi, brancini, orade, bar boni, kala mari itd. na razne načine ter vsakovrstna druga jedila. — Se priporoča MATE ČEPIC. Narodna t iskarna LJUBLJANA BANČNE VLOZNE KNJIŽICE itd. kupujemo in prodajamo. — Bankovno Komercijalni zavod »Financier«, Zagreb, Ilica br. 9 Sveže najfinejše norveško RIBJE OLJF iz lekarne DR. G. PIGCOLJJA v LJubljani — se priporoča bledim in slabotnim osebam. 65 T ZIMSKA JABOLKA prvovrstna, v zabojih 30—40 kg po Din 3.- prodaja »EKONOM«, Ljubljana, Kolodvorska ulica št, 7. 286 &PERANO Si*ALNIOO s psiho zelo ugodno prodam. — L Bitenc, mizar, Ljubljana, Gosposka ulica 10. 285 V LJubljano je dopotoval ORAFOLOG K A R M A H Lozira v hotelu »Soča«, Sv. Petra cesta, kjer sprejema tudi obiske od 9. do 12. in od 2. do 7. ure zvečer. Ostane do 10. januarja. — Odgovarja na doilo korespondenco. 266 DVOSOBNO STANOVANJE v mansardi oddam takoj v nisi Tvrševa cesta St. 62. — Poizve se pri hišnici. 283 NEMŠKA DRUŽINA išče v Celju opremljeno stanovanje sobe in kuhinje s tremi posteljami. Pojasnila: Kranjc, brivec, Celje, Glavni trg 18. POVRŠNIKE •>bleke, perilo itd., dobre in cenene — kupite najbolje pri PRESKERJU, LJubljana, Sv. Petra cesta 14 4/L DVA DR2. UPOKOJENCA kot inkassnta se sprejmeta takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod Šifro >Inkasant 289«. jrOSTLLNA DRAGA GUSTLN »PRI PEGLEZNU«. — Danes nadeti kalamari, riioto s skampi ln druge morske ribe ter na novo došli dobrinjski teran. OGLAŠUJTE" V malin ogiarnb v »Slovenskem Narodu« velja vsaka neseds 50 para. davek Din i.- Najmanjši znesek sa mali oglas Din 5.-, davek Din 2.- Mali oglasi se plačujejc takoj; pc posti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov treh* or1?o*ftt ti um ko stanice si je zabeležil številko avtomobila, kakor mu je bila naročila policija, kajti po bankovcu je takoj spoznal, da ima opraviti z možem, zapletenim v ugrabitev Lindberghovega sinčka. Tako so Hauptmanna končno prijeli Bruno Richard Hauptmann je nemški tesar, ki je bival v Ameriki brez dovoljenja. Rojen ie bil leta 1900. Že kot 161etni mladenič je moral k vojakom in vojaško suknjo je nosil do konca vojne. Po vojni je pa kmalu zaJel na kriva pota. Seznanil se ie s Fritzem Petzoldom in kmalu sta bila oba v ječi. Kradla sta in ropala, kjer sta le mogla. Hauptmann je bil opetovano obsojen zaradi tatvin in vlomov. V letu, ko je bil ugrabljen Lindberghov sinček, je začel Hauptmann živeti na široko nogo. Vsak večer je imel doma veselo družbo. Jeseni si je kupil lovsko obleko in odpotoval na sever. Oženjen je z neko natakarico iz neke gostilne v Brouxu, Ano Schofflerje-vo- Spomladi je odpotoval z ženo na jug. kjer sta preživela tri mesece v najlepših letoviščih Floride. Potem je poslal svojo ženo na počitnice v staro domovino. Seveda je bila to samo pretveza. 2ena naj bi poizvedela, aH se saška policija še zanima za njenega moža. kajti Hauptmann se je hotel vrniti v Nemčijo, kaT bi pa ne bilo mogoče, če bi bila tiralica za njim še v veljavi. Žena se je vrnila s slabimi vestmi. Cez nekaj mesecev se je Hauptmannovi materi posrečilo izposlovati. da so njenemu «inu odpustih' vse grehe. In tako je bila Hauptmannu pot v staro domovino odprta. Takoj se je začel pripravljati na povratek in svojim prijateljem je pravil, da je Amerike že sit. Predno je pa zapustil Ameriko, ga je policija aretirala. ■Iruno Hauptmann Zvezna vlada v VVashingtonu je poslala v Flemington Thomasa Siska, ki je iskal morilca Lindberghovega otroka, da bi bil na razpolago oblastem države New Jersev. Z velikim zanimanjem pričakujejo zaslišanje Škotske pestunje Lindberghovega sinčka B. Qa-wove. Veliko senzacijo je vzbudila vest o eni izmed skrivnostnih prič, Nemki Veri von Alt. Tudi ona v predhodni preiskavi ni bila zaslišana, šele ko je zvedela, da je Hauptmann obtožen umora Lindberghovega sinčka in da ga bo sodila porota, se je priglasila kot priča. Zagovorniki bodo poskrbeli še za druge priče, ki bodo izpovedale v prilog obtožencev. Na drugi strani je pa državni tožilec poskrbel za priče proti obtožencu. Altova bo baje izpovedala, da ie videla Hauptmanna v New Yorku v času, ko je bil Lindber-gshov sinček ugrabljen. Češkoslovaški novinar]! v Moskvi Poročali smo že o potovanju češkoslovaških novinarjev v Moskvo. ^ Sovjetski listi pišejo o tem obširne članke in naglašajo zlasti sodelovanje Rusije in Češkoslovaške pri delu za mir. Na novega leta dan so bih češkoslovaški novinarji sprejeti na češkoslovaškem poslaništvu. Razen mnogih sovjetskih novinarjev so se udeležili recepcije zastopnik zunanjega komisarja Krestinski. šef zapadnega sektorja zunanjega komisariiata Stern, šef tiskovnega oddelka Umanski, glavni urednik »Izvestij« Buharin, Karel Radek in pisatelj Kolcov. Poslanik Bogdan Pavlu je pozdravil češkoslovaške in sovjetske goste. Za njim je izpregovoril Karel Radek naglasujoč realnost češkoslovaške politike med obema državama. Govoril je o prednostih te nove politike pred politiko kontinentalnega panslavizma, češ, da zadovoljstvo nad zbliža-njem na tej podlagi nikakor ni manjše. Buharin ie omenjal koliko skupnih interesov imata obe državi .posebno na ohranitvi miru. Dejal je: »Zelo priletno nam bo sodelovati z vami v dobrih časih, v mirnem času. skupa i bomo pa tudi v težkih časih, v obrambi.« Vodja češkoslovaške novinarske delegacije dr. Ripka se je zahvalil obema govornikoma in izjavil, da je želja po tesnem sodelovanju tudi na češkoslovaški strani O ?odelnvan u na kultur- nem pol>u je govoril dr. Kupka. Pozdravne govore je zaključil Krestinski. ki je izrazil prepričanje, da upa v danih razmerah na najtesnejše sodelovanje med obema državama, na sodelovanje, ki se bo neprestano razvijalo in utrjevalo. Ločitev nadvojvode Albrechta Habsburški nadvojvoda Albrecht, ki je zdaj madžarski državljan, se hoče ločiti od svoje žene Irene Lelbachove, s katero se je nedavno poročil. Tožba je že vložena. Albrecht utemeljuje svojo zahtevo s tem, da se z ženo ne razumeta in da ni izpolnila pred poroko danih mu obljub. Ločitev je pa naletela na velike težkoče in vse kale, da proces v dogledne m času ne bo končan. Vzrok tiči v tem, da v sporu ne more odločati niti civilno, niti dvorno sodišče. Civilno sodišče zato ne more odločati, ker gre za Člana vladarske hiše Habsburžanov, o kateri civilno sodišče ne sme odločati, dvorno sodišče pa zato ne, ker odloča v takih zadevah kralj sam ali pa sodišče, ki ga določi kralj. Ker pa Madžarska zdaj nima kralja, bi se mogel bivši nadvojvoda Albrecht ločiti od svoje žene samo, če bi se to vprašanje uredilo potom zakonodaje ali ministrske naredbe, tako da bi bila odločitev o sporu prilagođena novim povojnim razmeram. Rožič v Rusiji Tudi letos je ruska komunistična stranka porabila božične praznike za živahno protiversko kampanjo. V Petro-gradu je zavzela agitaciia proti pravoslavnemu božiču vehk obseg. Protiver-ski muzej je organiziral posebne kulturne boje, za katere skrbe profesorji Pokrovski, Medvedje v in Plotnikov. Ljudem bodo kazali posebne kemične preizkušnje z odkrivanjem čudežev. Zveza borbenih brezbožnikov je izdala 30.000 p roti božičnih gesel. Prirejenih je bilo že več protibožičnih predavanj na podlagi Amo so ve brošure: »Resnica o Kristusovem rojstvu«. Izdana je bila tudi brošura: »Komu služi božič?« 25. decembra so priredili po vseh vih kulture protibožični agitaciji posvečene večere, na katerih so tudi plesali. 6. januarja, na pravoslavni sveti večer, prirede v centralnem parku »Kulture in oddiha«, v bivšem Tavri-českem parku in na Leninovem stadionu protiverske zabave. 1. in 5. januarja so bih. odnosno bodo veliki protibožični večeri v Domu kulture, pripadajoče industrijskemu kooperativu. Protibožičrre prireditve so bile tudi v Celiš* —c Delovni trg. Od 31. do 31. decembra se je pri ekspozituri javne borze dala v Celju na novo prijavilo 60 brezposelnih (56 moških in 4 ženske), dek> je bilo ponujeno za 10 oseb (4 moške in 6 žensk), posredovanja so bila izvršena 4 (za l moška in 2 ženski), odpotovalo je 12 oseb (9 moških in 3 ženske), odpadel je 1 moški. Dne 31 decembra je ostalo v evidenci 5S£ brezposelnih (533 moških in 36 žensk) nasproti 545 (509 moškim ln 86 ženekam) dne 20. decembra. Delo dobijo: po 1 kovač, čevljar in železostrugar. 2 kuharici ter po 1 postrežnica in kmečko dekle. —c Z »medaljo dobrega strelca« je od-Ukoval minister za vojsko in mornarico naslednje tri člane Strelske družine v Celju: mestnega računskega revidenta g. Janka Wagnerja, posestni ko vega s4na Karla Samca z L/ožnice ln tovarniškega delavca Avgusta Kebriča z Ložnice. ki so pri streljanju na tarčo Strelske družine na vojaškem strelišču v Pečovniku pri Celju na razdaljo 200 metrov dosegli več kot 80 odstotkov zadetkov. Izročitev kolajD bo drevl ob osmih v strelski sob! v hotelu »Hubertusu-r Odlikovancem iskreno čestitamo! mtva.imo ifmnct.AVi.irt — Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratnl dal lista Oton Chrlatof. — Vsi v Ljubljani. S