Leto 1871.	213
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXIV. — Izdan in razposlan dne 5. avgusta 1871.
99.
Postava od 17. julija 1871,
o češke severne železnice dopolnitvi sè železnocestno Rumburško-Šluknovsko črto, ali ko bi treba bilo, z nadaljevanjem na Bndišin.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen 1.
Vlada se pooblašča, da, v nadaljevanje češke severne železnice z Rumburga na Sluknov, ali ko bi treba bilo, do deželne meje na Budišin v stiko s kraljevsko-sasko državno železnico, na tukaj omenjenem železnocestnem kosu da delničarskemu društvu češke severne železnice naslednja polajšila:
a)	oprostitev od dohodkarine in od plačevanja kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, katerega bi utegnili prihodnji zakoni postaviti, na dvajseti let; h) oprostitev od kölekov in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in pismom o pribavljanji glavnice ter tudi o delanji in opravi železne ceste do tiste dobe, ko se vožnja prične ; c) oprostitev od kölekov in pristojbin ob prvi izdatbi delnic in prčdstvenib obligacij sč začasnimi listi vred, ter od prenosnine, kar se je naraste od kupljenih zemljišč.
Za odstavkom a) podeljeno oprostitev od dohodkarine moči je tako zvršiti, da bode društvo češke severne železnice dohodkarmo plačevalo po razmerji miljske dolžave dozdanje orte k novemu kosu.
Člen 11.
Železnocestni, v členu I omenjeni železnocestni kos z Rumburga na Sluknov, katerega Jc po konkurenciji oddati v delanje, treba da bode najpozneje do konca leta 1872 dodelan, •la se torej ta kos do rečenega časa more izročiti javni vožnji.
V dopolnitev te obvezljivosti je delničarskemu društvu češke severne železnice biti za P°roka s tem, da odšteje 50.000 gl d. a. v. založnine, katero more dati v prčdstvenib, po kurzni vrednosti zračunjeuih obligacijah češke severne železnice. Ako se la ob vezijivost ne
IsUmiNà.)	so
bi izpolnila, moči je izreči, da založnma propade. O tem zdelovani spisi in pisma bi bili svobodni pristojbin in kölekov.
Ustanoviti dobo, do katere bi bilo zgotoviti nadaljevalni kos se Sluknova do deželne meje, prihranja se sklepu državne pogodbe se Saško o železnocestni stiki v Budišinu.
Člen III.
Delničarsko društvo češke severne	železnice	je	dolžno, kadar	bode njenih črt stika sč
saskimi železnicami gotova na tri strani' :	na Zitavo,	Ljubij in Budišin, napraviti in v obratu
držati lokomotivno krilno železnico sč Sluknova do Wölmsdorfa. Ta železnocestni kos je pričeti zidati v šest mesecih po baš imenovanej dobi ter v letu dnij potem dodelali.
Vlada se pooblašča, da delničarskemu društvu češke severne železnice tudi na Šluknov-sko-Wölmsdorfskem kosu da polajšila, katera piše člen I.
Člen IV.
Dozdanjj in tudi novi črti pooblaščene češke severne železnice se tarifa tako ustanov-Ija, da sploh od blaga ob navadni hitrosti ne bode smeti jemati po več nego po 3 kr. avstr, velj. od colnega centa na miljo.
Izimkoma se tarifa razredom znižane cene tako ustanovlja :
V znižane cene razredu A od žita,	soli, drv in	rezanega lesa,	železa in železnih izdelkov, potem od jekla in jeklenih izdelkov	po 2 kr.	od	colnega centa	na miljo ; v znižane cene
razredu B, kadar se vozovi polno naložč, od kopanega ogljija, koaksa, stlačene šote, rudnin, železnih plošč, od upnika in od kamenja zidarskega po 1 • 5 kr. od colnega centa na miljo od prvih 10 milj, a po 1 kr. od colnega centa na miljo ob vsaki daljavi, kar je čez 10 milj.
Za odpravilo pristojbino se sme od vsacega blaga jemati po 2 kr. od colnega centa, v čemer je tudi že plača od nakladanja in razkladanja ter splošna •zavarščina. Kadar stranka sama naklada ali razklada, jemati je po 1 3 kr. odpravne pristojbine.
Pooblaščeni češki severni železnici sc dalje nalaga dolžnost, da tarifne, z dopustilom ustanovljene postavke za dvajset odstotkov zniža kopanemu ogljlju in koaksu, kar ga ima hoditi sč Sluknovskega kolodvora v sodnji okraj llainspach, in to v okraje vanj spadajočih katastralnih občin, po imeni : Dolenji in Gorenji Einsiedel, Grafenwalde, llainspach, Hemme-hiibel, llilgersdorf, Lobendau, Neudörfel, Mikulaševice, Röhrsdorf, Šenov, Wölmsdorf in Zeidler, dokler se ne prične vožnja po Sluknovsko-Wölmsdorfski krilni železnici.
O prevažanji oseb c. k. vojske ter državnega vojnega in pomorskega blaga naj namesto dogovora od 10. decembra I860, na katerega sc oslanja H. 13 dopustnega pisma od 6. oktobra 1865 (Drž. zak. št. 24 ex 1866) obvelja dogovor 18. junija 1868, sklenen z izključiteljno pooblaščeno severno železnico, slovočo po cesarji Ferdinandu.
Člen V.
Dopustna doba sc vsej češki severni železnici ustanavlja na devetdeset let dalje od dneva, katerega se prične vožnja po Rnmburško-Šluknovskem kosu.
Člen VI.
Kolikor se v tej postavi kako drugače ne določa, naj tudi nadaljevalnim koso vom» določenim s to postavo, veljajo uveti, kateri so v dopustnem pismu od 6. oktobra 1865 (Drž. zak. št. 24 ex 1866) ustanovljeni čcškej severncj železnici.
Člen VIL
Zvršiti se to postavo naroča ministroma za trgovino in za finance.
V Laksenburgu, dne 17. julija 1871.
Erßiic Jožef s. r.
Hohenwart s. r. Holzgethan s. r. Schaffte s. r.
I	•	.. 80
Postava od 21. julija 1871,
° napravi železne ceste z Liebocha na Zelen Travnik s krilom do Ščavnice po pooblaščenem Gradsko-Koflaškem (Köflach) ieleznocestnem in rudarskem društvu.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
Člen I.
Vlada se pooblašča, priv. Gradsko-Koflaškemu železnocestnemu in rudarskemu društvu, ako se mu da dopustilo v delanje in v obrat lokomotivne železnice z Liebocha pez Sv. Florijan in Nemški Landsberg na Zelen Travnik s krilom do Ščavnice, na tej železnici, ki bodi celokupen del Gradsko-Koflaške železnice, podeliti naslednja polajšila:
a) oprostitev od dohodkarme in od plačevanja kolečnih pristojbin kuponom ter tudi od vsacega davka, katerega bi utegnili prihodnji zakoni postaviti, na dvajseti let;
b) oprostitev od kdlekov in pristojbin vsem pogodbam, vlogam in drugim pismom o pri-bavljanji glavnice ter tudi o delanji in opravi železne ceste do tiste dobe, ko se vožnja prične ;
c) oprostitev od kolekov in pristojbin ob prvi izdatbi delnic in predstvenih obligacij sč začasnimi listi vred, ter od prenosnme, kar se je naraste od kupljenih zemljišč.
Za odstavkom a) podeljeno oprostitev od dohodkarme moči je tako zvršiti, da se bode dohodkarma od dozdanje črte Gradsko-Koflaške železnice plačevala po razmerji miljske dolžave dozdanje črte k novemu kosu.
Člen II.
Železnico z Liebocha na Zelen Travnik, omenjeno v členu I, treba najpozneje v dveh 'ctih, štejoč od dneva, katerega se da dopustilo, zdelati in do tega časa gotovo izročiti javnemu občilu.
V dopolnitev te obvezljivosti je delničarskemu društvu biti za poroka s tem, da odšteje *00.000 gld. a. v. založnine.
Ako se ta obvezljivost ne bi izpolnila, moči je izreči, da založnina propade. O tem zdelani spisi in pisma bi bili svobodni pristojbin in kölekov.
Krilo do Ščavnice je pričeti takoj delati, kakor se po razsodbi trgovinskega minister-stia pokaže, da na tej krilni železnici utegne biti do 2,000.000 čolnih centov letne Prcvožnje, ter potem zvršiti ga v letu dnij.
so*
L.
Clen III.
Dozdanji in tudi novi črti Gradsko-Koflaške železnice se tarifa tako ustanavlja, da ob navadni hitrosti ne bode smeti jemati maksimalnih tarifnih postavkov višjih od naslednjih.
1. Od potnikov na človeka in miljo:
V I. razredu po.......................................32 kr. avstr. velj.
II	24. à
-)	99	99	  99	99	99
» HI'	»	n	16»	»	»
„ IV.	„	(kjer	je na vozu stati) po ....	10 „	„	„
2. Od blaga na čolni cent in miljo :
V I. normalnem razredu po.............................2*5 kr. avstr. velj.
» H	»	»	..............................2 73 »	»	»
» m» »	»	».........................3	„	,,	„
V znižane cene razredu A (brez razločka, po koliko se prevaža) od žita, moke, mlinarskih proizvodov, ovočja (sadja), vina, smole, krp, soli, neprečiščenega cukra, železa po 2 25 kr. avstr. velj.
V znižane cene razredu B (kadar se v vožnjo oddaje konci po 100 čolnih centov) od lesa tesarjem in raznim izdelkom služečega, nad 18 črevljev dolzega, od asfalta, železnih odpadkov, zeleničja, apna, gnojil, čresla, kamenih ploč po 2 kr. avstr. velj.
V znižane cene razredu C (kadar se vozovi polno nalože) od kamenja zidarskega in lomljenega, od rudnin, repe v krmo in za cuker, od drv, lesa tesarjem in raznim izdelkom služečega, ne nad 18 črevljev dolzega, od črnega in rjavega kopanega ogljija, koaksa, opeke, peska, prsti, surovega železa po 15 kr. avstr. velj.
Maksimalne tarifne postavke od blaga je, če zahteva državna uprava, znižati, in to po normalnih razredih za 5 odstotkov, a po znižane cene razredih za 10 odstotkov, kadar kosmati dohodek dozdanje in Lieboško-Zelenotravniške črte Gradsko-Kiiflaške železnice v enem letu doraste 125.000 gld. v srebru od milje, ter zaradi tega, ako bi pozneje kosmati dohodek zopet omahnil pod imenovano vsoto, vendar nij predrugačiti znižanih tarif, in pod zgornjimi uveti je potlej, ob vsacem narastu letnega kosmatega dohodka za 25.000 gld. od milje, zgornje tarifne postavke dalje znižavati za 5 odstotkov, in sicer do tiste meje, da bode vsega znižila za petdeset odstotkov onih maksimalnih tarifnih postavkov, kakoreni so po dopustilo.
Za odpravno pristojbino se sme od kamenja zidarskega in lomljenega, od rjavega in črnega kopanega ogljija, potem od koaksa jemati po 1 5 kr. od colnega centa, a od vsega ostalega blaga po 2 kr. od colnega centa, v čemer je tudi že plača od nakladanja in razkladanja ter splošna zavarščina. Kadar stranka sama naklada ali razklada, smeti je edino po 5/io kr. menj odpravne pristojbine jemati.
A pooblaščenemu Gradsko-Koflaškemu železnocestnemu in rudarskemu društvu se pri-v olj uje, da vozarino in nakladamo, razen zgornje odpravne pristojbine, šteje in pobira samo v tozemskih srebrnih novcih, vendar tako, da je tudi jemati v deželnih novcih pristojbino, kar je pride vsled vrednosti po kurzu.
Nova tarifa stopi v veljavnost tist dan, katerega se dopustilo dâ.
Člen IV.
Gradsko-Koflaško železnocestno in rudarsko društvo naj zmirom ima pripravljenih obratnih rabil dovolj, da bode moči redno prevažati ljudi in blago. Državna uprava ima pravico, zvršiti nemudoma vse naredbe, katere bi se vladi zdele potrebne občilu na korist.
Člen V.
»
Prilike zveznih železnic, katere hote obrtna podjetja, ležeča ob glavni železnici, napraviti v svojih proizvodov prevažanje do glavne železnice, dolžno je društvo v sklep z dotični-mi kolodvori tako privoljevati, kakor bode imelo najmenj neprilike, ter da se mu povrnejo troski, kar bi mu jih bilo zaradi tega.
Člen VI.
Dopustna doba se dozdanji ter tudi novi črti Gradsko-Koflaške železnice ustanavlja na 85 let dalje od dneva, katerega se prične vožnja po železni, v členu I omenjeni cesti z Lie-bocha na Zelen Travnik.
Člen VII.
Ob dajanji dopustila v delanje in v obrat železne, v členu I omenjene ceste z Liebocha na Zelen Travnik treba je, kar se tiče ostalih dopustnih določil, kolikor je moči ozirati se na tiste naredbe, ki v postavi od 1. junija 1868, Drž. zak. št. 56, govore o u veti h in polajšilih podjetju lokomotivnega železnocestnega razmrežja, imenovanega „Avstrijska severnozapadna železnica.“
Člen VIII.
Z vršiti se to postavo naroča ministroma za trgovino in za finance.
V Laksenburgu, dne 21. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r. Holzgethan s. r. Schäffle s. r.
8L
Postava od 21. julija 18719
° sestavi tistih komisij, ki bodo v dovršbo postave od 24. maja 1869 o uredbi zemljiškega davka.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
§. I-
Ako v postavi od 24. maja 1869 (Drž. zak. št. 88) o uredbi zemljiškega davka omejenih volitev, obsezajočih ude in nadomestnike tistih komisij, katere bodo v dovršbo te Postave, s kakoršnega koli uzroka zastopstva, plačniki naj večjega davka ali županstva ne Pneno ali ne doženo, naj število udov ali nadomestnikov, potrebno v dopolnitev vsake take koinisije, finančni minister pokliče izinej plačnikov davka.
§. 2.
Ti udje, oziroma nadomestniki, katere pokliče finančni minister, imajo iste pravice in dolžnosti, katere udje in nadomestniki, ki jih je izbrati tistim, kateri imajo pravico voliti. A njih pooblastilo takoj mine, če pozneje vendar izvolijo zastopstva, plačniki največjega davka ali županstva, ter če v komisijo stopijo udje in nadomestniki, katere so ti izvolili.
§. 3.
To postavo z vršiti se naroča ministru za finance.
V Laksenburgu, dne 21. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.	Holzgethan	s. r.
8T.
Postava od 23. julija 1871,
s katero se preizredni oziv in pritožba proti sodnjim odlokom v kazenskih stvareh utesnnje ter v red deva sodnja oblast ob postopanji s prošnjami o ustavljanji prisojenih kaznij in o milosti.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§ 1
Najvišji sklep od 28. februarja 1860 izgublja veljavnost in ž njim tudi nanj se opirajoča ministerska ukaza od 2. marca 1860, št. 3247, in od 12. julija 1860, št. 7727, ter naj po sedaj o preizrednem ozivu v kazenskih stvareh veljajo naslednja določila:
a) Če o kom višje deželno sodišče s pravokrepno razsodbo izreče, da je kriv hudodelstva ali pregreška, svoboden je obsojencu in osebam, omenjenim v §. 300, lit. c) redu kazenske pravde, preizredni oziv k vrhovnemu sodišču zoper izrek o krivdi in o kazni, ako je ta izrek prestopil največjo mero, kar se je pri teza ob tacem slučaji.
b) Preizredni oziv je tako ter ob tistem roku zglasiti in z vršiti, kakor se propisuje redne« nemil ozivu. Zapoznele zglasbe o teh ozivih in take, ki nemajo v sebi, kar se je zaena-menalo za lit. a), naj takoj odvračajo sodišča, katerim doidö.
c) Preizredni oziv ne ovira, zvršiti kazen.
d) Odvračilo preizrednega oživa more vrhovno sodišče ukreniti v starejšinstvu (senatu) šestih sodnikov poleg prvosednika, a predrugačbo višjega deželnega sodišča razsodbe samo v starejšinstvu desetih sodnikov poleg prvosednika.
Ako s6 izrek o krivdi ne predrugači', vrhovno sodišče-izrek o kazni more predrugačiti samo tedaj, kadar najde, da je višje deželno sodišče prestopilo največjo mero, kar se je priteza ob tacem slučaji.
e) Sicer se je vrhovnega sodišča posvetovanju in razsodbi držati prepisov, veljavnih o rednem ozivu.
§• 2.
Odloga, da se zaporna kazen ne zvrst', kolikor je pritézen po določilih §. 322 redu kazenske pravde, more največ sest tednov privoliti ono sodišče, katero je o kazenski stvari v prvi stopinji razsojevalo.
Daljši odlog more s posebno važnih uzrokov privoliti edino višje deželno sodišče. Prošnjo o tacem kazenskem odlogu je podati prve stopinje sodišču, katero naj jo odvrne, ako se mu ne zdi privolitve nasvetovati.
§• 3.
8 prošnjami, da bi se z vladarjevo milostjo kazen odpustila ali polajšala, naj se dela, kolikor ob posameznih slučajih nij posebnih višjih ukazov, po teh določilih :
Prošnje o milosti je podajati onemu sodišču, katero je o kazenski stvari v prvi stopinji razsojevalo.
Sodišče naj prošnjo o milosti odvrne, ako se mu ne zdi, da važni uzroki priporočajo kazen polajšati ali odpustiti. Če se mu to zdi, naj jo se svojim nasvetom vred vpoloži' ministru za pravosodje. Kadar o končni razsodbi vrhovno sodišče da svoj izrek, tedaj je višjega deželnega sodišča nasvet, ki prošnjo o milosti podpira, položiti pred vrhovno sodišče, katero razsodi, ali je prošnjo odvrniti ali jo podporno odpraviti ministru za pravosodje.
§. 4.
Sklepe, zaznamenane v §§. 2 in 3, naj prvostopinjska sodišča narejajo poslušavši državnega pravdnika, a višja deželna sodišča poslušavši višjega državnega pravilnika.
Proti sklepom sodišč, kateri odlogu kazenske zvršitve ne ustrezajo ali odvračajo pomi-lostilno prošnjo, ki je ž njo delati po določilih §. 3, nij nobenega pravnega poti.
§. 5.
Določila v §§. 322, 330 in 430 redu kazenske pravde, ki so nasprotna določilom §§. 2 do 4, devajo se iz veljavnosti.
§• 6.
Ta postava stopi v veljavnost tist dan, katerega se razglasi ; a vendar je na ta dan postavljene razprave tiste vrste, kakoršne so v §§. 1 do 3 zaznamenane, dognati po določilih do zdaj veljavnih.
Preizredne ozive zoper razsodbe, katere dobodo pravno krepost, predno obvelja ta postava, naznaniti in zvršiti je v prvih trideset dnevih potem.
§• 7.
Zvršiti se to postavo naroča ministru za pravosodje.
Na Dunaji, dne 23. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
llolieiiwart s. r.	llabietinek	s.	r.
220
Postava od 25. julija 1871,
o služabnih plačah in preskrbovanji žandarmskega moštva.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Plače je žandarmskemu moštvu tako odmerjati :
stražnemu glavaču na	leto	po ............................. 600	gld.
vodniku	»	»	»	 500	„
žandarmom	»	»	»	  400	„
Vrhu tega moštvo od služnega časa, kar ga je pri žandarmih prebilo tako,	da	je	bila
z njim zadovoljnost, bodi si to, predno je obveljala ta postava, bodi si potem,	ko	je	ob-
veljala, dobode letnega služnega priboljška
po	50	gld.	po dovršenem 3. služnem letu,
„	100	»	„	,,	5*	»	»
„	150	„	„	»	12.	„
»	200	„	n	r>	18.	n	»
§. 2.
O preskrbovanji takih žandarmov, ki že niso za službo, niže od stražnega glavarja, veljajo tisti propisi, kateri o tacih državnih služabnikih, ki mogö penzijo dobiti. Pokojnino je odmerjati po plači in po služnem priboljšku.
Kadar žandarm ne more dalje služiti zaradi rane, dobljene v služabnem opravilu, tedaj se	mu ob odmerjavanji njegove pokojnine došteje deset služnih let.
Vrhu tega se ob tacem slučaji, ako je kaj posebno ozirnih okoljnostij, more pritegniti višja mera pokojnine, in to do polne dejansko-služne plače.
§• 3.
O preskrbovanji vdov in sirot žandarmskega moštva naj rabijo propisi, kateri veljajo o postavljencih v civilni državni službi.
§• 4.
Ta postava naj 1. dan januarja 1872 stopi v veljavnost.
5.
Z vršiti se to postavo naroča ministru za deželno bran.
V Išel-u, dne 28. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart ». r.	Scholl	s.	r.
8 L.
Postava od 28. julija 1871,
o odpravi dohodkarine avstrijskega Lloyda v vkupne finance za 1871. leto.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
I.
V odpravo dohodkarine avstrijskega Llovda se za leto 1871 v vkupne finance dovoljuje 82.000 gld.
II.
Zvršiti se to postavo naroča ministru za finance.
V Išel-u, dne 28. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.	Holzsgethan s. r.
8S.
. _	Postava	od	28. julija 1871,
s katero se dovoljujejo dodatni krediti za 1870. leto.
8 privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem tako :
Členi.
Da se založč troski, kateri so pri necih postavkih presegli vsote, ustanovljene s finančno postavo od 12. aprila 1870, dovoljujejo se naslednji dodatni krediti :
Ministerstvu notranjih stvarij.
Naslov:	Javna varnost................................................. 149.000	gld.
Ministerstvu za deželno bran.
Naslov 2. Deželna braihba................................... ....	433.000	gld,
Naslov 6.	Vojaško-policijska	straža	 5.633	„
Vsega . 440.633	gld.
Ministerstvu za bogočastje in nit.
Zadušbine (štipendije) in prineski za bo go čast ne namene:
Naslov 5. Grško-iztočno bogočastje :
§. 1. Dalmatinsko.
Freizredna potrebščina (grško-iztočnim cerkvam in župniškim poslopjem v Kotarskem	okraji)............................. 15.000	gld.
(Sloveniech.)
Naslov 10. Državni doplatek zalogam normalnih učilnic :
§. 2. Tirolsko.
Preizredna potrebščina................................... 8.000	gld.
H. 8. Dalmatinsko.
Preizredna potrebščina................................... 5.876	„
Vsega	.	13.876	gld.
Naslov 11. Državni doplatek učnim zalogam :
§. 1. Avstrija pod Anižo.
Redni doplatek........................................... 87.300	gld.
Preizredna potrebščina (novo ustanovljenej realnej
gimnaziji na Landstrasse)......................... 2.974	„
Zgornji realki na Schottenfeldu v kupščino . .	.	83.000	„
Vsega	. 173.274	gld.
§. 4. Avstrija nad Anižo.
Redni doplatek........................................... 3.458	gld.
§. 5. Salcburško.
Redni doplatek........................................... 2.219	„
§. 6. Tirolsko.
Redni doplatek...........................................21.98 !	„
Preizredni doplatek fizijologičnemu zavodu v Inšpruku 5.000	„
Vsega	.	26.981	gld.
§. 7. Predarelsko.
Redni doplatek........................................... 1.100	gld.
§. 8. Štirsko.
Redni doplatek	   12.290	„
§. 9. Koroško.
Redni doplatek........................................... 1.500	„
§. 10. Kranjsko.
Redni doplatek	 6.990	„
H. 11. Trst-lstra.
Redni doplatek	 2.360	„
§. 12. Goriško.
Redni doplatek	 3.550	„
§. 15. Češko.
Redni doplatek....................'	 39.400	„
§. 16. Moravsko.
Redni doplatek	17.158	„
Preizredni doplatek v zidanje Znojemske gimnazije	.	6.889	„
Vsega	.	24.047	gld.
§, 18. Sleško.
Redni doplatek........................................... 4.100	gld.
Preizredni doplatek v zidanje prve državne gimnazije
v Tešinu 	 7.218	„
V s c g a .	11.318	gld.
§. 19. Druga gimnazija v Tešinu.
Redni doplatek....................................... 1.400	gld.
§. 20. Gališko.
Redni doplatek....................................... 45.060	„
§. 22. Krakovsko.
Redni doplatek.........................-	 20.635	„
Preizredni doplatek v zidanje akademijskega tiskar-
nêga poslopja v Krakovu........................ 16.300	„
Vsega	.	36.935	gld.
§. 24. Rukovina.
Redni doplatek....................................... 1.765	gld.
Vsega torej na ta naslov :
Redni doplatek...................................... 272.185	gld.
Preizredni doplatek..................................121.381	„
Vsega	.	393.566	gld.
Ministerstvn za finance.
Poglavje 9. Finančna uprava.
Naslov	4. Državna osrednja blagajnica....................... 16.000	gld.
Poglavje 11. Neposredstveni davki.
Naslov 3. Troski za zvršila (eksekucije) o davkih................ 10.000	gld.
Poglavje 21. Državna posestva.
Naslov 1. Državne graščine.
Preizredna potrebščina, da se uravnajo nekterib Salc-
burških občin pravice svobodnega drvarjenja	.	27.500	gld.
Ministerstvn za poljedelstvo.
Naslov	8. Državne konjeredilnice............................. 60.000	gld.
Subvencijam in dotacijam.
Poglavje 33. Obrtnim podjetjem.
Naslov 1. Južno-severnonemški zvezni železnici.
V preizredno štiriodstotno naprejšnje plačilo v srebru	74.000	gld.
Naslov 2. Levovsko-Črnoviška-Jaška železnica.
V preizredno štiriodstotno naprejšnje plačilo v srebru	314.000	gld.
Naslov	12. Izguba pri novcih................................. 85.000	gld.
Na poglavje 33 je torej vse preizredne potrebščine	.	473.000	gld.
Poglavje 37. Prilaganje na potroške za vkupne stvari...................... 421.600 gld.
Člen II.
Razen tega odpadajo priplačila v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel, in sicer v potrebščine za vojsko vsled delegacijskih sklepov z najvišjim potrdilom :
a) v odbitek na dodatne kredite za leti 1868 in 1869	  2,800.000	gld.
b) v dodatni kredit za leto 1870 	 13,801.032	gld.
Člen III.
Zvršiti se to postavo naroča ministru za finance.
V Išel-u, dne 28. julija 1871.
Franc Jožef s. r.
Hohenwart s. r.
Holzgethan s. r.