16. številka. Ljubljana, v četrtek 21. jami var ja 1897. XXX. leto. SLOVENSKI NAROD. Izhaja veak dan b\«*<-«t, izimfti nedelje in praznike ter velja po poŠti preje man za avatro-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedrn mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osnani la plačuje se od stiriatopne petit-\rate po 6 kr., če te oznanilo jedei krat tiska, po 5 kr., te se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi i n j te izvole fnukiiat;. — Bckopisi se ne vračajo. — Uredniltvo in uprav nižtvo je na KongreHnetn trgu fit. 12. Upravnistvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Državni zbor. £b Na Dunaju, 20. jaouvarja. Končano je delo, radi katerega je poslanska zbornica poslovala doslej, radi katerega je vlada ni hotela razpustiti, dasi že davno ni več imela pravice do eksistence. Proračun za leto 1897. je rešen. V včerajšnji seji se je dognala razprava o proračunu pravosodnega ministerstva. V razpravo je posegel tndi posl. Višnikar, kateri je zahteval, naj se pri sodiščih izvršuje jesikovna ravnopravnost in naj se pri sodiščih na Slovenskem nastavljajo agolj slovenščine zmožni uradniki. Bazpravljal je tudi o razdelitvi celjskega okrožnega sodišča in potem strokovnjaško pretresal več drugih v justični resort spadajočih vprašanj. Najzanimivejši je bil govor dr. Herolda. Te je razpravljal o nemški zahtevi, naj se češka razdeli na jezikovno neme-šane okraje in o ravnopravnosti pri sodiščih v raz nib kronovinah čeških. Konec včerajšnje seje je Nabergoj interpe-liral vlado, kako da se na tržaškem kolodvoru in na raznih postajah na Primorskem izklicujejo dotična imena samo v nemškem in laškem, a ne tudi v slovenskem jezika. V današnji seji je zbornica vzprejela finančni zakcn za 1. 1897. in sicer s 156 preti 70 glasom, potem pa začela razpravo o predloga glede odprave casniškega kolka. Debata je bila prav zanimiva, mestoma celo jako živahna. Poročevalec dr. Rus s je polemizoval a „Reichbvvthi" in dokazoval, da je to ificijozen list, dasi ga vlada zatajuje. Dobernig je ožigosal časniški kelek kot pospeševalca korupcije, napadel poljski klub, češ, da Poljaki vedno globoko Bfgajo v državni žep in da se vedno vtikajo v razmere drugih, dočim se eami ustavljajo, ako hoče kdo pojasniti njih umazane zadeve. Z odpravo casniškega kolka se naredi konec uredbi, katera je Avstrijo sramotila pred vsem svetom. Finančni minister dr. Bi lin s k i je priznal, da časniški kolek ni racijonalen davek, a dvomil, da se z njega odpravo naredi konec korupciji. Mlada ne nasprotuje odpravi Casniškega kolka, a zgoditi se to ne more, dokler se dotični odpadek ne nadomesti. Poslanski zbornici ni treba, da s to LISTEK. E r n a n i. (Lirična drama v štirih dejanjih, spisal J. M. Piave, preložil A. Funtek, nglasbil G. Verdi.) (Dalje.) Drugo dejanje se vrši v dvorani dona Silve, na dan, ko bi se imela vršiti poroka Silve z Elviro. Gostje so že zbrani. Dejanje se začne z lepim zborom, po katerem nastopi Ernani in prosi Silvo zavetišča. Silva ne spozna preoblečenega Ernanija in mu obljubi zavetišče, zajedno pa mu predstavi Elviro ter mu pove, da se bo v jedni uri ž njo poročil. Ernani, misleč, da se mu je Elvira izneverila, prosi Silvo, naj tudi od njega vzprejme ženito-vanJHko darilo in mu ponudi svojo glavo. Zdaj ga spozna Elvira. Tu sledi krasen terce t. Ernani: Zlata, ki vsakdo po njem želi, Nudim Vam, knez, v zabavo, Podajam svojo Vam vročo kri, Ceno za bvojo glavo; Tisoč biricev me sledi Kot zajca psi po ravani, predlogo zaključi svoje delovanje. Če pogleda na uspehe svojega šestletnega delovanja mora priznati, da je storila izredno mnogo, da je sklenila izredao velike rtfoime. V avstrijski zgodovini se bo ta parlament imenoval veliki parlament Odprava casniškega kolka sedaj ni mogoča, a v kratkem se bo dalo tudi to doseči. Posl. Kaiser se je izrekel za predlogo, David Abrahamovicz pa je reagoval na Doberuigove napade na poljsko delegacijo ter očital Pernerstor-f rju, da sistematično obrekuje. Izjavil se je, da so poljski poslanci principijelno za odpravo casniškega kolka, a ker sedaj za dotični odpadek ni nadomestka, da bodo glasovali zoper predlog. Prav dobro je Bendl utememeljeval svoje stališče. Rekel je, da je treba neodvisno časopisje podpreti za konkurenco z oficijelnimi in oficijoznimi listi. Hauck je opozarjal na to, da je zbornica vzprejela kompleks zakonov glede civilnega postopanja, ne da bi se biia menila za pokritje dotičnih troškov. Poljaki se opirajo odpravi casniškega kolka, ker sploh ne marajo, da bi se ljudstvo izobraževalo in poučevalo. Menger je opozarjal, da bode država vsled odprave casniškega kolka nastali primanjkljaj lahko pokrila s tem, kar jej bodo dali drugi obrti, ki bodo vsled rečene odprave razcveteli. Noske je opozarjal, da so troški za razne proračunske točke določeni dosti višje nego treba in da vlada tam dovolj prihrani, tako da lahko utrpi odpadek vsled odprave casniškega kolka. Pernerstorfer je protestoval zoper očitanje, da je kdaj koga obreko-val in je Abrahamovvicza imenoval nesramnega lažnika. Tu je nastal velik hrup in čule so se malo ljubeznive opazke. Poljaki so bili močno razburjeni in se dolgo niso mogli pomiriti. Poročevalec dr. Rusa je na kratko odgovarjal na razne opomnje, in priporočal predlog, o katerem bo ja po nasvetu dr. Kronav/etterja glasovalo imenoma: Predlog je bil s 149 proti 44 glasom vzprejet. Proti predlogu so glasovali poljski, nekateri konservativni in veleposestniški poslanci pa tudi grof Hohenwart. Potem je prišel na razpravo predlog glede svobodne kolportaže. Tu stoji pred Vami Ernani, Nič do življenja mu ni. Elvira: Gorje, gorje, v pogubo nesrečnik sili sam. Silva: Pri pameti ni pravi, oraračen mu je dah. Ernani: Razbiti bo moji tovariši, V VaSih rokah sera ujetnik, V oblast me kralju oddajte. Silva: Nikdar! Obet me veže, Kralj tebe ne doseže, Silva nikdar ni legal. Ta hifia gosta vsakega, Varuje kakor brata, Hej, zvesti vi tovariši, Zaprite grajska vrata — Za mano vsi! Silva odide z moškimi. Ernani očita Elviri, da se mu je izneverila, a Elvira mu pove, da mu je ostala zvesta in da se je hotela pred poroko, v cerkvi umoriti. Po kratkem mičnem duettinu se vrne Silva in ko uzre Elviro in Ernanija, se jezno zaroti, da se jima osveti. V istem hipu dobi naznanilo, da stoji kralj pred grajskimi vrati. Ernani Poročevalec Rutowski je predlagal, naj se odsekov predlog vzprejme. Proti predlogu je govoril vladni zastopnik K ral I, v imeni poljskega kluba pa se je izrekel Juvrorski za predlog toda s pogojem, da žaljenj na časti potom časopisov ne bodo več sodili porotniki nego učeni sodniki. V razpravo so posegli tudi poslanec Hauck, dr. P a c a k , dr. K r o n a w e 11 e r, kateri je govoril jako drastično, in dr. Kop p. Zbornica je končno pri glasovanju po imenih vzprejeU odsekov predlog z malimi premembami, v dokaz pa, da so poslanci večinoma glasovali za načrt, le da vržejo volilcem nekaj peska v oči, vzprejeli so tudi Jaworskega resolucijo. Prihodnja seja bo jutri. V IJ uhlju ii K 21. januvarja. Vlada in Mladočehi. To je sedaj že gotovo, da bode okrožno sodišče v Trntnovu dvojezično. Če bi to ne bilo skleneno, misli „Neue Freie Presse" bi se pravosodni minister gref Gleispach ne bil toliko trudil, da dokaže, da je popolnoma vse jedno, če se priklopita novemu sodaemu okrožju dva češka okraja ali pa ne. Rivno tako neki vlada misli v kratkem osnovati dvojezično vseučilišče na Moravskom, uvesti češki uradni jezik v čeških okrajih na Češkem in odstraniti sedanjega Cehom nepovoljnoga namestnika barona Spens Bodena na Moravskem. Levičarski listi trdijo, da vse to hoče storiti vlada, da pridobi Mladočehe za obnov'j*nje pogoibe z Ogersko. Vlada Čehe potrebuje, ko bode propala zjedinjena levica in stopijo na njeno mesto skrajne nemške stranke, ki bi se ne dale pridobiti za vladne namene. Klerikalci in učitelji. Po Gorenjem Avstrij-skem župniki love nčitelje, da bi podpisali neko izjavo, katero protestuje proti postopanju radikalnega dela uČitelJ8tva. V tej izjavi, v kateri se proslavlja dr. Ebenhoch, kot velik prijatelj učiteljev, se učitelji obračajo do dr. Ebenbo^ha, naj se deluje na to, da se jim zboljšajo plače, ne da bi se povišali deželna bremena. Vse to ima namen zasejati razpor mej gorenjeavstrijske učitelje. Klerikalci delujejo na to, da se osnuje na Gorenjem Avstrijskem tudi posebno katoliško učiteljsko društvo. Dosti učiteljev gotovo ne v jemo, a nekateri neznačajneži pa le prosi Silvo, naj ga umori, a Silva ga sili, naj se zdaj reši, češ, da se bode pozneje sam maščeval. Silva potisne Ernanija v stransko sobo, Elvira pa odide na drugo stran. Ko nastopi kralj, hoče najprej vedeti, zakaj so bila grajska vrata zaprta, ter sumniči Silvo, da se pri njem skrivajo uporni velikaši. Silva prizna, da je dal nekomu zavetišča, ker ga je prosil za to, neče pa povedati njegovega imena. Kralj pa ve, da je dotičnik Ernani, grozi Silvi s smrtjo in ukaže vitezom, naj poiščejo Ernanija. Temu velikemu prizoru sledi po odhodu vitezov arija kraljeva : Daj, da vidim starec drzni, Ali tvoj upor ostane, Ko odkrijem zle nakane ln osvetim so za vse. Meč na tvojo meri glavo, Moli Silva, od trepeta, Da pregrozna te osveta Ne ukloni, v prah no stre. Silva: Nikdat Silve niso bili So nezvesti, kralj, nikdar, Kralj: Ne pomaga laž ti v eili Znaj, glavo vzamem ti, slepar. utegnejo zatajiti svoje tovariše. Vidi se pa, da j« klerikalcem jako nepr je^no, da 83 u'iM'ji začeli se upirati klerikalnim težnjam. Z lepa aa učitelji ne bodo več dali duhovnikom upreči v igo, ki a« imenuju verska šola. Tursko vprašanje. Saltan ima srečo, vedno najde koga, da se zanj poteguje. Ko so Angleži mu pretili s Bilo in že delali načrte, kako razbijajo Turčijo, ga je podpirala Rasij« iz političnih cz rov. Zato pa sedaj vlada ruski upliv v Carigradu. Angležem sedaj to ni všeč in nek riteri angleški konservativci že premišljajo, da h Anglij* premenila evojo politiko, in še celo trodržavno zvezo pridobila, da bi vatovala Turčijo pred ruskim pritiskom Le tako je mogoče ruski upliv pregn iti iz Cirigrada. Tako se je ta dni izrekel neki odlični angleški let n-servativni parlamentarec č • bodeta Nemčija in Avstrija hoteli podpirati Aogleže, n* vemo. Sultanu bi bila taka pomoč jako ljuba, kajti Angleži bi od njega kot prijatelji nobenih refirm ne ?ahtevali, Rusija bi pa ničesj opraviti ne mogla, ker bi večina Evrope sultana varovala pred njenim uplivom. Kubansko vprašanje. Španci uo bili razširili novico, da so ref^raie za Kubo že izdelano in ee drugi ruesec razg'aie. Segale bodo tako daleč kot je le mogoče z ozirom na državne koristi Španske, Nadejali b\ da bodo vsled tega nst&ši kar odložili orožje. K-ih tiski ustaši se pa ne mislijo dati Spancem vod ti za ros, temveč nadaljujejo boj in novo-jorški listi so izvedeli iz rstaftkega tabora, da prej ne it h .jo boja, da dosežejo prpolno nezavisnost. Za Špence je stvar grozno kočljiva Ne le, da je negotov izid bojev, tudi ša ni gotovo, da obdrže Kubo, ko bi sedaj zatrli n .t.m. k. Najmanj dva ali tri leta morajo na Kubi imeti po 'JOO 000 vojakov, če hočejo, da 83 nstanfk no cbnovi. To pa utegne zlomiti fionnčne moči Španske« Angleški parlament se jo otvoril predvčerajšnjim. V pr^ttclnprn govoru se posebno nagla^ajo dobri odnošaji z vsemi vlattmi. Pjt*m govori pre-8to!ni govor o strašnih klaujih v Turčiji, ki so nase obrnila posebno pozornost velevlastij, Parlamantu se predlože dokumenti iz katerih bode v -Iti", z tkaj so B8 velepouluniki v Cirg-adu morali posvetovati o sedanjem položaju Turčije. Prestolni govor izraža svoje zadovoljstvo, da ne jo Bklenila razsodtščna pogodba z Zjed;njenimi državami, da se poravnajo razpoti mej obema državama. Indijki vladi se je naročilo, da stori odločne korake proti glada in kugi v Indiji. Parlamentu se predloži predlogo o pospeševanju elementarnega pouka, odškodovanju de'avcev pri nezgodah, pomnoženju vojake, osnovi poljedelskega urada za Irsko, o pr^mi i deln<škega zakona in o tem, da so prepove uvažati izdelke, ki so so izdelali v inozemskih ječah, di se domače delo varuje prehude konkurence. Dopisi l/ Uraden, 17. decembra. Z navdušenim veseljem smo bili pozdravili nekako pred dvema mesecema idejo, naj bi ss mesto običajnega »Tri-glavovcg-.a venčka letos priredil sijijen vseslovanski ples graSkih akademikov. Akađ tehn korporacije »Bnlgnri aw, „H-vatska", .Ogrsko", „Rm", „Srua-dijau in „Tri^l? v" so s« radostno odzvale povabilu na kočljivo podjetje, in pri prav. I alni odsek posvetil je z v- hko požrtvovalnostjo vso svoje sile dobri stvari. In veudar smo nekako z dvomljivim očesom zrli v bodočnos t, češ, ksj nam prinese v tem oztu. Zakaj, ako ss v Slovanih porodi kake nova ideja, je malo da ne vselej um« sten H raeijev v-rz »par tariuot montes, nasutu* ridiculus mas*. Ž t nekako „per analogiam" ss lahko tako sklepa. A letos smo se, tako in jednako ogibajo motili, in le s veseljem nam je to pri poznati. Kočljivo podjetje posrečilo se je z nepričakovanim uspehom, in ples slovanskih vehkošolcev graških se amslo šteje mej prve veliko -mestne plese. V obili meri se imamo zahvaliti sa veliki moralični ospeh zlasti premoli nam slovenski domovini, ki ee je z velikim zanimanjem vej čas brinila za naše pogumno, da ne rečem drzno podjetje ter nas znatno dejanski podpirala. Plesa ss je tudi iz domovine udeležilo mnogo nežnih zastopnic in zs blago stvar vnetih zastopnikov. Sijajni naš ples vršil se je v sredo zvečer, 13. dna januvarja v prostorni anski dvorani. Ogromno, elegantno plesišče prispe d -.bijal bi bil tega večera najumastneje kakemu vrtu. Sveža zelenje eksotičnih cvetlic ob stenah, mej ponosno dvigajočimi se palmimi, na pročelju doprsni kip Nj. Veličanstva presvitlegt cesarja, na glasbenem odru raspeta Triglav rva zastava z obilico narodnih trakov, vse to je najdo*tojaeje krasilo prostorišče, na katerem je bila zbraia elita Kraškega slovanstva. Nj. eksc^lenca na mest n k murki Bacqiehem, ki je bil obljub'1 počastiti ples s svojo prisotnostjo, je, radi hudega prehNjenje opravičil h . smo se poslavljali zadovoljnega srca, žaleč si BDobro jutro" .Na veselo snidenje popoludne v Juderd )rfu!" In res mnogobrojna vesela družba se je udeležil0 s pope ludanjini vlakom izleta v Jadendorf. V prijateljskem kroga bdi smo i tukaj prav „zidane volje.* Mej veselim petjem in prijetnim plesom potekli so brzih kril nezabai trenutki in le prehitro se pri bližal Čas odhoda. Ris, nepoeabljiv nam ostmi prvi vseslovenski ples graških velikošolcev. Iz občinskega sveta ljubljanskega. V Ljubljani, 20. januvarja. (Konec.) Obč. svet. Žagar poročal je nadalje o dopisu županovem glede naznanjevanja odh )da vlakov na železniških postajah v Ljubljani. O i novega leta odpravljeno je na vh-Ii železničnih postajah nazna-njanje odhoda vlakov z zvonci; mesto tega naznanja se ( -i m I vlaka z izklicavanjem. Pričakovati Vitezi se povrnejo in sporoče kralju, da so preinkali ves grad, a upornika da niso dobili, pač pa da so zvezali vse čuvaje. Silva prosi kralja milosti za čuvajo. Kralj ee uda, zahteva pa Elviro kot talnioo. Silva se s tožkim srcem u I,a. Ko zagleda kralj Elviro, se omeči njegovo srce in nežno jej pravi: Pridi z mano, zgolj cvetovi Bodo ti v življenji klil', Pridi z m:ino, v dobi novi l" <. 111111111 * se nama vsa. Koli mračno se iznebi lu obraz razjasni mili, Zvrst zaščitnik bodem tebi, Hranil bom te vsega zla. Kralj odide s svojimi spremljevalci, popelje pa 8 soboj tudi Elviro, Silva pa se hoče zdaj Ernanija osvetiti. Sledeči duett mej Silvo in Krnanijem jo jako znamenit. Silva pozove Ernanija na boj, a Ernani bo lieče z njim boriti, ker je prestar, prosi ga pa, naj ga umori, pred smrtjo pa naj mu dovoli, da vidi še jedenkrat Elviro. Silva mu pove, da jo je kralj odpeljal s seboj. Ernani mu zdaj pove, da kralj Elviro ljubi in ga pozove, naj takoj skliče svoje vojščake, da otme ž njimi Elviro. Ernani hoče s Silvo v boj, a ker ga Silva neče pustiti, da mu svoj rog in pravi: Tu je porok: V tistem časi, Ko se rog mi ta oglasi, V tistem bipu si končam, Mož beseda, žitje sam ! Silva: Na to prisezi, daj roko. Ernani: Prisegam na ofceta. Oba: Bog čuje me in grozna pač, Đi božJA bila mi osveta, Brez zraka, lufli naj živim, Brezča&ton naj bom lažuik. Silvijevi vitezi, pripravljeni na boj, nastopijo: Sem smo prišli na troj uka, Poslušni ti gospod 1 Silva: Vrača mladost mi davno gnev, Za kraljom hej na pot! Po mogočnem liualu odidejo vsi na pot za kraljem in Elviro. (Koneo prih.) je bilo, da si bode izklicavaaje, katero je veaisr namenjeno potujočemu občinstvu, vrlilo ▼ obeh deželnih jezikih. Tadi ravaopravaostao načelo govori aa to. Vendar ss na ljubljanski postaji — in seveda tadi na vseh osfca'ih postajah onega ozemlja, na katerem stanujejo Slovenci — odhod vlakov izklicuje le v neoaskem jez ka Gleda na to nasve-toval je gospod žapan — in občinski svat pritrdil js soglasno tem nasveta —, naj se c. kr ielss-ničnemu ministerstva, generalnemu ravnateljstva jasne železnice in pa prometnemu ravnateljstva državnih železnic v Beljaka pošlje protest proti takemu — tadi iz prometnih ofirov nedopustnemu — preziranju slovenskog i jezika. Obč. h vet. Klein poročal je o ugovoru z g. Ferdinanda Souvana proti magistratnema odloka, s katerim se je gospe Rosi Ti 11 dovolila zgradba mejnega zidu proti Souvanovi hiši. Ugoror bil js odklonjen. Obč. svet Klein poro'al je nadalje o rekarza g. Filipa Zupančiča, katerema mestni na gin'r it ni dovolil rabiti podzemskega stanovanja za podvornika. Po nasvetu poročevalca bil je tudi ta rekurz odklonjen, pač pi se je po nasvetu obč. svet. Sobica ugodilo rekurzu g. Avgasta Ztbkarja ter magistrata naročilo, naj meritorno reši Žibkar-svo prošnjo za stavbinsko dovoljenje glede zgradbe nove delavnice na Koslerjevem svetu poleg državnega kolodvora. Obč. svet. Šobi o poročal je o prošnjah za razpisane službe mestnih šolskih slag. Defiiitvno službo dobila sta Jožef Novak na c. kr, obrtni strokovni šoli in Martin S/rte na I. mestni deški p«t-razrednici; Andrej črtanec, ki je že 60 let star, pa se pasti provizorno na dosedanjem svojem mesta kot sluga na mestni nemški ljudski šoli. — Ponudba gospe Marije Mdičeve glede nakupa njene hiše v Knafl evib ulicah (orajšnje poštno poslopje) za nastanitev mestne višje dekliške šole se je odklonila, ker poslopje po izjavi komisije, ki je hib pregledala, za šolske namene ni prikladno. Pred zaključkom javne seje interpeliral je ob5. svet. Š u b i c, jeli gospoda župana zn um, da se je razvila strastna agitacija proti nameravanemu povišanja mestne doklade in da so se našu eda hišni gospodarji, ki so strankam najemnino znatno povišali, češ da morajo plačevati !.">" „ od najem-A'i ne kot mestno doklado. Župan Hribar odgovoril je takoj, da mu je pač znano, da se razširja neutemeljena govorica o povišanja mestne doklaie in da, žal, to govorico razširjajo celo taki ljudje, ki bi mogli biti in so v resnici tadi dobro iof »rmovani o tej zadevi. Sicer pa so vsi tukajšnji dnevniki natančno poročali o neznatnem povišanju mestne doklade. Da bi se od najemščine nameravalo pobirati 15°/o za mestno doklado, je čistno neresnično in neosnovano OJ 100 gold. najem-ičine znaša po odbitku I,r» 0 za vzdrževanja poslopja čisti davek 22 gld. 66 kr. in od tega zneska namariva se panirati 15% za mestno doklado, torej od lOOgl. najemščine 3 g 1 d. 4 0 k r., ne pa 15 gld. mestne dokladel Govornik izraža upanje, da bode to pojasnilo zadostovalo vi '.n. ki pri omenjeni agitaciji nimajo posebnih, nikakor hvale vrednih namenov. Potem zaključil je gospod župan ob sedmih zvečer javno sejo. Javni h ji sledila je tajna seja. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. januvarja. — (Deželni zbor kranjski) je sklican na dan 26 januvarja. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode tretjič pela Parmova opera aKse-nija", po operi pa nastopijo zopet „Snatre Bar ri ho n". Kvinteti, katere bodo pele, so razdeljeni na dva oddelka. V prvem oddelka bodo pele kvinteta „Moja mačka" in BLavrau, v drugem oddelku pa „Kitajci" in »Linger, louger, Lucytt. V nedeljo se bode ponovila priljubljena burka s petjem „To je deklet", prihodnji teden pa pride potem na oder Verdijeva opera »Ernani'. — (Smešno pretiravanje ) Predpustni čae je za vsako gledališče najslabši, zlasti pa za slovensko, katero mora tudi v tem času kaj zaslužiti, sicer je deficit neizogiben. Zvabiti ljudi v predpust-nem času v gledališče, ni lahka stvar in vsak gledališki ravnatelj si beli glavo, kako bi to dosegel. Naša intendanca je uvidela, da mora prirediti kaj povsem novega, česar v nas še sploh ni bilo, sicer bode gledališče prazno, kakor v drugih letih v tem času. Z resnimi igrami ni nič opraviti, ljudje ee hočejo zabavati, opera »Ernaoi* mora meseca fobruvarja polniti gledališče — kaj naj se torej občinstvu ponudi ? To težavno vprašanje sa ponavlja vsako leto in kako težko je, kaj primernega ukreniti, o tem se lahko »Slovenec* prepriča pri nemških predstavah, ki so prav zdaj, o času plesov, venčkov in katoliških balov, teko slabo obiskane, da je joj. Intendanca se je zategadelj odločila, da spravi na oder »sestre Barrison". Kdor je bil pri predstavi, tisti mora potrditi, da se ni zgodilo nič nespodobnega, nič nedecent-nega in da je .Slovenec" hudobno pretiraval, ko je sinoči pisal, da 00 ga »sestre Barrison" „posadile v smrdečo gnojnico pariškega cbantanta", da je naše gledališče nastopilo »najboljšo pet do dunajskih tingl tauglnov*, da bomo kmalu „na stopnji gledaliških mesnic i la Josvf-itaMtertheater*, naravnost budalasto pa je, če „Slovenac" 8 straš nim patosom naposled zatrjuje, da gledališče ne sme služiti .pohotni poželjivosti nekaterih izprijen cev." Pojdite, pojdite — kaka pohotna izprijenost pa se pojavlja v našem gledališč ? Kvintet, katere pojo sestre Barrisson, so tako nedolžni, da ]ih l-hko pojejo ljubljanski bogcslovci, ples pa je bil, kakor rečeno, jako decenten, tako da bi ga hhko gledale Uršulinke in Alojzijeviščniki, ne da bi se pobujAali. „Slovenec" je ljubljanske sestre Barrison pač sod:I po tem, kar je čital o dunajskih. Če gospodje že zdaj tako kriče, ker se je uprizorila tako nedolžna predpustna stvar, kaj poreko šele, če se danes ali jutri ali v petih letih na našem gledališki pojavi tudi — balet? — (Vodnikov ples,) katerega priredi, kakor te objavljeno, narodna čitalnica v Ljub ljani dne 1. f brnvarja 1897 v veliki dvorani »Narodnega doma", b)de kakor kaža veliko zanimanje zan), jako sijajen in bole nedvomni pčokrml vse svoje prednike, tembolj k r se bole vršil prvikrat v kratnih, vsem zahtevam ua renajočib novih društvenih prostorih Da se omogoči tuli uaaniiin gosto m) udeležba in da se nstreže vsestran-iki izri ženim željam, imeli bodo pristop tudi Ijub-jmaki in nnanji nečlani, katere uvede kak društven odbornik. TJstopnina nedruštvenikom določila so je na 2 gld. in se bodo dobivale ustopnice jedino le z/ečer pred plesom v „Ntrodiem domu", ubodu na levo. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — (Pogreša se) od 16. t. m. mokar in branjevec Gašpar Dolar, popred stanujoč Pred ško fijo št. 17. Isti je omenjenega dne odštd od doma proti Logatcu z namenom, da si gre zdruvila iskat in se dotidaj ni vrnil. Dolar je koli 60 let star. srednje velikosti in mu manjka na desni roki kazalec. — (Tatvina) V neči od 18. na 19. t. m. ulomil je neznan tat v barako J *rneja Lukana v SlomŠekovih ulicah in odnesel klobas, kruha in slaščic. Tat ulomil je pri oknu v barako in pustil v baraki jedno dolgo leseno žlico, katero se rubi pri pranji korenja ali repo. — (Davica ) Ker je davica v nadttčiteljevi obitelji ponehala, odred«! je mestni šolski svet, da se ima na dvorazredni šoli na Barji s poukom takoj zop«t pričeti. — (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16 januvarja kaže, da je bilo novorojencev 22 (=32*76 °/o0), mrtvtrojenci 3, umrlih 25 (=3712 %„), mej njimi sta umrla za vratico (davico) 2, ca jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 5, vsled mrtvouda 1, za različnimi bolez nimi 11. Mej njimi so bili tujci 3 (=12%), iz zavodov 7 (=28<>/0). Za infokcijocnimi boleznimi so oboleli, in sicer: za ošpicami 3, za škarlatico 1, za tifuzom 2, za oslovskim (dušljivim) kašljem 13, za vratino 4, za vnricello 2 osebi. — (Iz Št Vida nad Ljubljano) se s.v,m piše: V nedeljo dne 10 t. m. priredilo nam j<* nafte gasilno društvo po dolgem času veselico a igro »Novo leto-, petjem, govorom in deklamac jo. V govoru narisal r.am je g. Hribar, kaplan iz S u led mka, v prav humorističnom govoru moč ognja. Igralno csobje rešilo je svojo naK go prav častno, posebno ota nam ugajala g. Fr. Gregorin in gosp. Jos. Dernik. Gospdč. Podgrajska deklamovala je prav srečno »Siromaka*. Pevske točke izvfj.,ie so aa precizno pod vodstvom g. nadučitelja Žerovnika, in splošna želja se čuje, da naj bi se zopet osnoval pevski mešan zbor, kakor je bil nekdaj in da bi ona sloga zopet jedeokrat nastopila, katera jo vla dala pred leti, ko je delovala še družba sv. C rila in Metoda, in čitalnica, kateri društvi pa sedaj nekako spita in se apioh ne ve, je-li še obstojita ali ne. Torej složno na delo Št. Vidčani. Kajti sloga jači, neslog* tlači. — (Občni zbor „Narodnega doma" v No • vem mestu) Iz Novega mesta se nam piše: Pri občnem zboru delniškega društva I. Narodni dom v Novem mestu 15 januvarja 1897. vzelo se je letno poročilo na znanje ter 6e je odobril račun za leto 1896 v dohodkih z 470 gl. 83»/, kr., v stroških z 424 gl. 29V, kr., s čistim prebitkom 46 gl 34 kr. Stan premoženja: v imetji 10.731 gld G7 kr., v dolžnostih 10 256 gld. 3 kr. in reservni fond s 1138 g?d 13Vt kr. Sklenilo se je: od prebitka 46 gl. 34 kr prenesti na novi račun 6 gl. 34 kr., darovati društvu »Narodna čitalnica za popravo poslopja 20 gld., moški podružnici sv. Cirila in Metoda prispevek 5 gld. in društvu »Nnrodni dom* v L ubijani prispevek 5 gld skupaj 46 gcld. 34 kr. Odbor se je pooblastil iz dohodkov leta 1897. dati društvu .Čitalnica" za nakup novih svetilnic in nove oprave posojila 200 gld. in hranilno knjižico št. 1280 z 170 gld. založiti v rezervni fond, da ms poravna zaos^ansk iz leta 1890. do 1895 in delničarjem izplača na kupon 18. decembra 1896 leta 3°/9 dividenda. Konečno so bili izvoljeni za pre gledalke r. me lig Valentin Oolak, dr. Josip M« rinko in rUrol Kn-ic. — („Zagorski Sokol") priredi dns 21. ft" bruvarja t I. plesni venčok. — (Celjska u'rakvistična gimnazija in štajerski deželni zbor.) Graška „Tagespost* ja* 1 ja, da nameravajo nemški deželni poslanci štajerski provzročiti v dež. zboru razpravo o celjski utrakvistični gimnaziji in sicer vsled stališča katero je zavzel naučni minister h r m Oar.tich glede tega zavoda, dasi parlament ni dovolil zanj potrebnega kredita. Nas Slovence more le veseliti, če čtajerski N m c 1 provsroče tako debato. — (Ostromanova moriloa pred porotniki.) Obravnava proti laškima redarjema Jonpu Ktdoslo-vidu in Ivanu Skopinidu zaradi umora Josipa Oitro-inana, se je vršila v torek. Ridoslav ć ni bil obsojen zaradi umora, nego le radi uboja na dve !>• o v ječo, Ivan Skupin <■ ne radi sokrivde nego radi »dejanskega rpzžaljenja* na tri dni zapora. O '• 1 v «1 o so bili izpričali, da je Ridoslavč zabodel O itromana 8 sabljo, ko se ta ni mogel braniti, ker je bil sklenjen, Skopm>č p\ dt ga js s sabljo sekal po nogm. — (Volilna agitacija na Koroškem) „Katoliško politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je že začelo pripravljati vse za bližajoče se državnozborske volitve. V nedeljo dne 24 t. m. prir-tdi pri Mežnarju v Št. S » f mu pri Trušojah javen skod, v iie leljo dne 31. t m. pa jeduak shod v Lfćji gori pri Pokrčah v gostilni pri Mežnarjn. — (Nemskntarski list v slovenskem jeziku) namerava izdajati zloglasni koroški „Brnern-b ind*. List bode seveda izhajal le za časa v..i I. b.rbe, a namen mu bo, vzdržati poslanca Kirsch-nerja na p latinskem sedežu. Koroški Nemci so torej spozuali da je slovenstvo na Koroškem uvažavanja vreden faktor. To je tudi nekaj vrtdno. * (Kje in kak oš o je Skoplje) tako je že menda tu. og čitatelj »SI. Naroda", z menoj vred popraševal, ko je slišal o novoimenovanem motro pahtu Amoroziju, katerega se Srbi z vBemi štirimi branijo. Skoplje se nahaja ob raki Vardaru, bli?u tu m, kjer se L^penac vanj zliva in prvemu njegovo jugovzhodno smfr doloCuje. V Skoplju je važen kolodvor, ker 8 4 tam loči srbska železnica v Niš o J proge Solna M trovioa Kraj je dob'1 ime od »Uiko polje*, zato ss tarški imenuje „LTnuo*; (pisava „ S ko polj" je napačna) Mesto fiteje blizu 25 000 prebivalcev, mej njimi polovico Srbov, kakor ztttr ju e Gopt'e'it' Makedonien ond Altserben (W.en, 1889). str. 181. Skoplje je pripadalo v srednjem veku Dolgnriji, dokkr ni bizantinski car B azili j prn-ir.aga! bolgarskega carja Samuela pri Bjel isici (biizu Skoplja), lf ta 1018 (primeri ASkrćevo balado »car Stimuet") B.zanticci so postavili v Skoplju svojega namestnika, a že I. 1040 jim je otel bolgarski ca-ruviČ Petar Dčjan tornts^o. L. 1180 pa je premagal Skopi,e srbski kralj Nemanj \ in 1 1279. kralj Mi latio. A m'I-> I 1311 6e je b lo posrečilo srbskim vladarjem za dalj časa razširiti svojo oblast južno od Sate planine. Ko je bil GiC Dušun tudi Makedo- ■ i jo podjarmil, prestavil je 1. 1336. svojo pra«tol-nco v Skoplje, kamor je sklic al 1 1347. državni zbor, da je razglasil na njem preioieniten »zakonik*. Ktkor znano, prepirajo se sedaj za Skophe Srbi, Bolgari in Grki. Po Gopčevića živi v mestu poleg Srbov tudi okoli 6000 Turkov, 3500 Arbanasov, 1200 Židov, 400 ciganov, 1 50 etnearov, anijeden Bolgar ali Grk. Će je kje težko zaznamovati natančna narodnostne mejo mej Slovani, je to gotovo n jtežji mej Jugoslovani, a Še posebej mej Srbi in Bolgari (primeri letošnji »L:. Zvon", str. 20) Po starejših preiskavah, ki segajo še izza dobo srbske neodvis met<, ne bivajo Srbi jnžno od Š»re planine (42. vzpo rednik) in tudi »Narodopisni zemljevid slovenske in hrvat8ko-srbske zemlje*, katerega je izdala »Si Ma tica" v knjigi „Slovanstvo", ne pozna Sobov južno cd Kačanika, (to je druga postaja severno od Skoplja.) Po starejših pojmih je torej vsa zemlja južno od Šare-plan ne bolgarska, ali bolje rečeno »slovenska*, ker bolgarski Slovenci so istorodni s panonskimi in korctau8kimi S ovecei. Da je bila Makedonija nekdaj srbska, to stoji; ali za narodnost to nič ne doka zuje, kakor tudi ne praznovanje .krstnega imena* in drugi narodni običaji, ki so mej Slovani ni Balkanskem poletoku precej pedobni. Vse današnie „zdražbe" so torej umeBtne, naročene od jedne ali druge politične stranke. Da »ekumenski* patrijarh neče preklicati svojega imenovanja, to je čisto naravno, ker ee je njegovo območje v zadnjih desetletjih že tako preveč skrčilo in ker ee boji, da bi »fanarjoti* še svoj zadnji delokrog izgubili. * (Boj mej orožniki in delavci ) Straj-kujoči premogarji v Anini na Ogerakem bo napadli pisarno ravnate'j^vo in v njej vse razbili, kar jim je prišlo v roke. Orožniki so streljali na delavca In | ubili osem moških in dve ženski, -rnogo drugih pa ranili. Politična oblast je poklicala vojaštvo na pomoč. * (Samomor duhovnika) V Milanu se je na grobu generala Sirtorija ustrelil ugleden mož, katoliški župnik Anelli. Svoj čas se je Anelli kot vojak Garibaldijev boril za zjedinjenje Italije. Sir-tori je bil najboljši njegov prijatelj. Pozneje je postal duhovnik, a višji cerkveni dostojanstveniki fti niso marali. Nadškof ga je poslal na najslabšo župo v tessinskih močvirjih, kjer umira prebival t ra vsled gladu in pelagre. Anelli se je za svoj i lop« Ijane močno trudil, stradal jp*1ž njimi in se zanje zadolžil tako, da si ni vedel drugače pomagati, nego z revolverjem. Nadškof, ki ima rpromrs dohodke, ni hotel za svojega duhovnika n ft ntoriti in ga tudi ni dal cerkveno pokopati. * (Umor v sodni dvorani.) LaslJ polkovnik Fracegia v Turinu se je hotel ločiti od h «. e -iM-tne žene, ker ni živela spodobno. V ponedefj k -lopo-ludne je bila v Turinu obravnava, pri kater te p I-kovnik vzel hkrati revolver iz žepa in ž njim dva krat ustrelil na svojo ženo. Ta je vsled dobljenih ran še tisti dan umrla. * (Anarhisti se zopet oglašajo.) Tik Barcelone našli so orcžmki v neki jami šest velikih dinamitoih bomb, katere bo anvrhVi brez dvoma pripravili za kak atentat, za katerega izvršitev so le čakali ugodnega trenutka. * (Petnajst deklet zgorelo ) V sirotišnici v Dallasu, v »evuroameridkt državi T*x*b, je nastal dne 17. t. m Ogenj, kateri je poslopje popolnoma upepelil. 15 deklic je agorelo, 9 pa je bilo nevarno opečenih. * (Potres.) N« otoku Kišem v perzijskem zalivu se je dne 11. t. m. primeril strahovit potres. Porušil je mnogo poslopij, a tudi mnogo ljudij je bilo ubi'ili. Davila : nKepa" v korist Ljubljani Mastnemu magistratu ljubljanskemu dt šle so v korist po potresu prizadetemu prebivalet.u še naslednje zbirke v pi-semukih znamkah: Od neimenovanega 4 gld., od „neznanca" 4 gld., iz Prage 3 t\\d. 9 kr., iz Icha-laua 2 gl. 95 kr.. iz GreizA 1 marka in 80 pf^nigov, iz Celja 1 gld. 65 kr., g. Knez Iv*n v Ljubljani 1 gl. 40 kr.. iz Opač 1 gl 30 kr , od »neznanca" 50 kr., iz R bnice (šnpni urad) 40 kr., iz Ogerskega 40 kr , iz Ljnblpine 30 kr. in iz Maribora 10 kr. Za spodnještajerski jubilejski zaklad) so vplačali nadalje: Si tr^ Remca 100 krni; preč. g Franc Ogradil opat v Celju 50 kron; si. trg Središče 60 kr m ; si. okrajai zastop Gornje-grajski 200 kron (kot prvi delež dovoljenega prispevka GOO kron. Brz 03 £L"^ls:e- Dunaj 21. januvarja. V današnji seji poslanske zbornice so dr. Ferjančič in tovariši interpelirali vlado glede „svarila" dež. predsednika barona Jleina »Slovenskemu učiteljskemu društvu v Ljubljani" zaradi političnih člankov v društvenem glasilu. Dunaj 21. januvarja. Odsekov predlog glede olajšav pri vračevanju ljubljanskim obrtnikom in trgovcem danih potresnih posojil je zbornica vzprejela brez premembe. Ferjančič se je zaman trudil, doseči kaj več. Zbornica je nadalje vzprejela tudi novi zakon o kongruvi. 13 u naj 21. januvarja. Uradni list prijavlja cesarski patent, s katerim se sklicujejo razven moravskega in dolenjeavstrijskega vsi deželni zbori na dan 26. januvarja. Dunaj 21. januvarja. Ker grof Uohcn-wart ne misli več kandidovati v drž. zbor, priredil mu je konservativni klub sijajen banket v slovo. Udeležniki so iloheinvartu prirejali velike ovacije. P o v še se mu je zahvaljeval v imenu Slovencev. IIohenwart je v daljšem ogovoru popisoval, kako je njegov klub rasel in si pridobival čedalje večjo veljavo. Priporočal je konservativcem, naj bodo jedini in zmerni. Končno so se pobratili konservativci in Poljaki in novic na vse mogoče načine fe-tirali Hohenwarta. Praga 21. januvarja. Policija je areto-vala Šest rokodelskih vajencev, ker so osnovali tajno društvo in se pripravljali za izvršitev anarhističnih činov. Aretovauci so vse priznali. Narodno-gospodarske stvari. — Državne železnice. Dae 18. januvarja se js otvorila delna proga Č oan Krhanice krajevne železnice Orčan Modran 8 postajama Podr č uu dr. 2., Tejnice na dr. ž. in Krhanice. Omenjene proge c. kr. državnoželezniškega ravnateljstva v Pragi so se otvorile za ves promet. — Dosedanje označenja na progi Lvov Ickany ležečega osebnega postajališč a Bolszcvvce se z dne IG januvarja J prerreni v Bol-szovvsce postajališče. I^roti Imrip«,vo»ti ti£inknjo£e, kaJSelj omehčojoče, sliz razkrajajoče sredstvo je prsni sirup lekarja Piccolija v LJubljani (Dunajska cesta), kateri se uporablja prav aspefino. Cena steklenici 35 kr., 12 steklenic 3 pld. 60 kr. 4 (44—3) fitev. 12. Deželno gledališča v LJubljani. Dr.pr. 766. — X. ii«t *» 1» ot> uri.-- V petek, . jam>v»rja in 22. februvarja v Kranja. Jožefe Sedmak posestvo v Knežaku, cenjeno 1860 gld., dnu 2f>. jBnnvarja in 26. tebravarja v Ilirski Bistrici. Ivana Oervenija posestvo v Vel. Vodenicah (v drugič) dne 26. januvarja v Kostanjevici. Janeza P en kot a posestvo v Nadanjem seln in An-tona Mauerja posestvo v Groh&ah, oba due 26. januvarja v Poutojini. Marije Kornitzor posestvo v Vasi, cenjeno 866 gld., dne 27. januvarja in 24. februvarja v KoCOvjn, Umrli so v LJubljani: Dni IH. januvarja: Fran Bahavec, reSetarjev sin, B*/| mes., Kurja vas fit. 23, božjast. Dnć 19. januvarja: Ivan Rogelj, dimnikarjev Bin, 2 leti, Tesarske ulice št. '\, angleška bolezen. V hiralnici: Dne 19. januvarja: Fran Koftak, klavec, 47 let, rak v možganih. V deželni bolnici: Dne 18. januvarja: Franca Kuhar, dekla, 24 let, suSica. Meteorolorjično poročilo. ^-uinaJslssL borza dne 21 januvarja 1897. gld 80 kr. 8kupni državni dolg v srebru . . . 109 a> 0"> l avstrijska zlata renta...... . 133 ■ 30 k . 101 ■ 15 i Dgerska zlata renta 4"/fl...... 122 20 )«rer*ka kronska renta t »9 i 65 E \7stro-ogerzkc banftre delnice 961 t — Jreditne delnice ... , . 374 35 r•• najpris'Cnejfia zahvala slavnemu c. kr. postnemu nndrnvnnt« Ijstvu v Trstu za brzojavno vi 11 nakazano izdatno denarno podporo, kakor vsem postnim tovarišem rajneega v Pulju za korporativno udeležbo zadu&nic za pokojnim. Splošna zahvala slavnim ČHRiiikom, kakor: ^Slovenski Narod", „Slovenec*, „Laibacher Ztg.M, .Edinost'* in „Giazer Tagespost", da so se v bvo-jih vrsticah tako laskavo spominjali dražega mi rajneega. (127) zase in za svojo rodbino. Poštena in urna natakarica se vzprejme pri Janezu Fujdigl v S odra žici, „na posti". Pismeno odgovor. (133) i a § —* Čas opazovanja Stanje barometra v min. IBITIPS-ratura v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 20. t*, zvečer 736 9 -16 al. .v/ ti oblačno 21. 7. zjutraj 788*6 -80 ar. jzah. oblačno o-o n 2. popol. : 7291 1 —1-8 si. jvzh. sueg Srednja včerajšnja temperatura - 0 6°, za V7* nor malom., nad /N j ii ■ v i (,105—2t Gostilničarja išče društvo za urejenje Plitvičkih jezer za društveni hotel na Plitvicah. Nataučneja pojaRnila daje društvo v Zagrebu. Ces. kr. avstrijske državne železnico. Izvod iz voznega reda t7-elJa.t7-n.og at od 1. olctobra 1698, Niitopno omenjani prihejalal In odhajalnl časi oanaoanl m , ir^Inl^frnp.Uein e«M. (15-16} Odhod iS l.|oblJaea« ju *. kol). Projra čez Trhli. Ob 11. ari B min. po nool oiobnl tU k T Trbis, II«IJ»k, OsIots« FnnMnihit«, Ljubno; eee Helathal t Amui, Isohl, Omnnden, Solnogrvt , .■<■• KI.-ni -Reifltng * Stejrr, Lino, ne Dunaj vii Amstettan. — Ob 7. nr 10 min. ij.ii.itj osobni »l*k T Trbia, Pontabel, ll.-'j-ik, Oolo feit«, IJubuo, Dunaj ; eea Halathal t Solnograd, ces Amatatten na l>uii» — Ob 11. ari 60 min. dopoludne osobni Tlak t Trhla, Pontabel, Beljak, O*. 1.ime, Ljubno, Belathal, Dunaj. — Ob 4. url popalndna oaobnt vlak t Trt fUljah, OaloTS«, Ljubno; daa HnUthal t Holnoffrad, Tjend-Oaateln, ZeU u* Jsaern, Inoraoil, Rregeno, Onrih, OeneTO, Paria ; tem Kleln-HeifliiiK t Btarr, Lino, BadeJeTlce, Pisanj, Marijina vara, It--:-. F" ran oo toTaro, KarloT« tub, Prago, Llpako, Dunaj via Amatatten. Proga v Novo mesto ln v Kodevje. Ob 6. uri ti min. sjntraj rnsaanl »lak. — Ob 19. uri 6S min. po. polndne maaanl vlak. — Ob 0. tiri SO min. »vooor maaani Tlak. Prihod v LJubl|ano (juž. kol.). Proga is Trbiža. Ob 6. url RS min. ajutraj oaobnl Tlak a Dunaja Tla Amatettar.. Idpeksffa, Praga, PranooTih raror, KarlOTih TaroT, Heba, Marijinih run» Plsnja, BudaJaTlo, Holnosp'ada, Llnoa, 8tayra, Omundana, Iaohla, Anaaeaa, LJubna, Oaloroa, Baljaka, Kr»n......'mi,. —Ob 11. uri 3ft min. dopoludn« oaobnl Tlak a Dunaja via Amatatten, Karlovih TaroT, Heba, Marijinih t .n Planja, Badejaria, Solnograda. Llnoa, st.<> r», Parlaa, UantT«, Ouriha, Bra~ K"in-i, Inomoata, /o II* na Jaaarn, Land-Oaataina, LJubna, Oaloroa, I.iiu-a Pontabla — Ob 4. uri 66 min. popoludna otobni Tlak a Dunaja, l.jutm« Balathala, Beljaka, Oaloroa, Kranaaaafoito, Pontabla. — Ob 9. uri 4 min. sredsi osobni rlak a Dunaja Tla Amatatten, ia LJubna, Beljaka, OelOTOst, Foutabla. Proga ls Novega meita ln ls Kočovja. 0b (1. uri 10 min. sjutrsj meaanl rlak. — Ob 3. uri 3'2 raln.Jpo polu.I ne metani rlak. — Ob B. uri 86 min. sveder mešani rlak. >jretv prodaj kocuaski voz m (120—2) za gospe, Sedlar Garrich v Ljubljani, Rimska cesta fit. 17. Dobro obiskovano pivarno v Ljubljani če mogoče z ledenico išče dober gotov najemnik. Ponudbe pod <«h S. 2« na upravništvo „Slo-venskfga Naroda". (129—8) Svileno blago Hofiensteinska svilotkalnica „Lotzeu Hohenstein na S. Mehanična tuvarna svilnega blaga. Pošilja se poštnine in carine prosto na dom. naravnost iz tovarne od 30 novč. meter naprej. Naj'bcijši 7ir za zasebnike po tovarniških cenah. Črno, belo in barvano svilno blago, gladko, pisano, progano, karirano itd. a (2223—11) Specijaliteta: Obleke za neveste. Zahteva naj se vzorce iz Hohensteinske svilotkal-nice „Lotze", prodno se kupi drugod. Velika Š0~kraicarska 15 Žrebanje S ■ nepreklicno J loterija a Snomosia. 120. februvarja. (7b b) C. I a viki