VOL. IX. No. 8.

SLOVENSKI NAROD

(fSLOVEM)C PEOPLE)

NEW YQRK, — PITTSBURG, PA., četrtek 15. aprila (Thursday, April 15.) 1915.

Plionc: Cortland 5138

Gejlo: ,,Slovenijo Slovence."!;"

'Leto IX., Št.'S.


Trst, slovenski biser ob slovanskem Jadranu.


MONTUZZA-TUNEL NA GOLDONIJEVEM TRGU

GRAD MIRAMAR

Koncem šestega stoletja so se
jeli seliti Slovani, bivajoči po o-
zemlju med Vislo in Donavo v
južni Rusiji, proti jugu. Kaj jili
.je prisililo k temu preseljevanju,
uam ni znano. Tri možnosti so.
Ali so jim bili kraji v južni Rusi¬
ji pretesni, ali so hoteli posnemali
Germane, ki so drli trumoma v
solnčuo Italijo, ali pa so bili pre¬
gnani od drugih rodov. Prvi so
se preselili balkanski Slovani: Hr¬
vatje, Mrhi ju Bolgari,, Za Umij-pa
so prišli rodovi, ki so si nadejali
ime Slovenci. Toda ti so mahnili
v drugo smer ler se lotili podjar
inljenja alpskih dežel. Združili so
se tudi z Ogri. ki‘so bili divji na¬
rod. Ti so sicer Slovence podjar¬
mili. ali Slovenci so se znali tudi
otresti težkega jarma silnih O
brov.

In prav takrat so postali Slo¬
venci silni in močni. Nikdar več
pozneje niso imeli toliko zemlje
v oblasti. Vso dolino rili roki Sa¬
vi in one ob vseli njenih pritokih
so si podjarmili, prodrli tja do
lopluškega polju na Tirolskem, in
njihova oblast je segla ob Muri
daleč tja v Gornji Štajer. v seda¬
njo Gornjo in Doljno Avstrijo.
Polagoma so tudi zagospodovali
po vsej sedanji Štajerski. Koro¬
ški, Kranjski, ter se polastili vse¬
ga Primorja ob Adriji. Vsa pri¬
morska mesta so bila v njihovih
rokah, in tako tudi Trst.

Pii vseli pokrajinah, kamor so
prišli Slovenci so iztrebili prej¬
šnjo narodnost, le večina primor¬
skih mest je ohranila svoj prej¬
šnji ( romanski) značaj, tako Ko,
per, Piran v Istri, Čedad na Be-
ueškeui in Trst na Primorskem,
da.si so bila vsa ta mesta v posesti
slovenskega naroda.

.Zgodovina tržaškega mesta ni
sicer bogve kako viharnega zna¬
čaja, vendar pa je Trst kaj pogo¬
sto menjaval svoje gospodarjih

Rimljan je v drugem stoletju
pred Kr. r. na mestu, kjer stoji
sedanji Trst. ustanovil rimsko ko¬
lonijo Tcrgeste. in za časa Fla-
vijcev.je imela ta naselbina kapi¬

tal, mališki hram in vodovod. L.,
878. po Kr. r. so to mesto rnzd •- j

jali Markoinani in K vad i. a se ii
kmalu zopet postavilo. T<o o lir
ni razrušili mesto Akvib-i. «> s<
polastili tržaškega most ' : n r a-j
selbine. Leta 383. so Tržačani
zgradili na mestu rimskega tem-
plu cerkev Sv. Žus'u. ki .j-' bila
pogorela, a bila leta '»70. /■ m*t se¬
zidana. Ko jc Karol. Veliki pr
muga) iu podjarmil Slovenec, je
}>/•;*•» -tu-!-* TrV. jvgu' 0
kar sc je zgodilo leta 789. Cesar
j Lotar je povzdignil Trst iu n.r
govo okolico v škofijo, ki je bil
že prej ustanovljena, a zopet od- I
pravljeiuu Tržaški škofje so se pa I
sprli z Akvilejcm. in Gradežem.

* in leta 1802. se je polastil Trsta
beneški dož Enrieo Dandolo. Ali
beneško gospodstvo je bilo nasil¬
no in vsledčcsar so Tržačani izra¬
bili ugodno priliko, ko so se pre¬
pirali Genoveani in Benečani, ter
svojevoljno prestopili pod žezlo
Leopolda III.. tedanjega avstrij¬
skega vojvode. Sicer so Tržača¬
nom že Benečani morali priznati
avtonomijo — samostojnost, - —
ali tržaški prebivalci se vendar
niso čutili popolnoma varnih pred
beneškim nasiljem. Zato so posla¬
li v Gradec svoje poslance, ki so
se poklonili v graškem gradu voj¬
vodi Leopoldu ter ga zaprosili
pomoči. Vojvoda jih jc sprejel,
.jim. zajamčil njihove pravice ter
izročil mestno vodstvo namesto
izvoljenemu ..podesta 1 ' mestnemu
glavarju. Leta 1882. so postavili
Tržačani velik obelisk pred ko¬
lodvorom južne železnice v spo¬
min tega važnega dogodka. Kajti
tedaj. t. j. leta 1882., je minilo
petsto let. odkar so sc Tržačani
priklopili avstrijski kroni.

Med Slovenci se je tisti čas sil¬
no povzdviguilo rokodelstvo iu s
tem tesno združena trgovina. Ali
izprva se je trgovalo le po sejmi¬
ščih. prodajalo in kupovalo. Ko
pa so se razvili trgi in mesta, se
je prenesla trgovina semkaj. Tu
se je čedaljebolj razvijala. Cve¬
tela je domača kupčija, a tudi v

CUNARD0V PARNIK „C A R P A T HI A“

bo odplul iz Nem Vorlta dne 15. maja 1915.. o poldne za

AZORE, GIBRALTAR, NAPOLJ IN PATRAS.

Udobna prilika za Srbe, Bulgare, Črnogorce in Macedonce.

Parniški listek iz New Yokra do Patrasa $48,—

Potniki si morajo od Patrasa naprej sami kupiti železniške listke za
nadaljno potovanje po Balkanu.

Pišite na:

RUNARD S, S, GO. Ltd., 21-24 State St., New York

ali na mene pooblaščene zastopnike.

inozemstvo so že izvažali naši pra- I
dedje svoje blago in svoje izdelke. ;
Saj je znano, da so bili Slovenci j
že v desetem stoletju v kupčij- I
škili stikih z Benetkami. Trgov-1
ska pot iz naših krajev je vodila
tedaj skozi kanalsko dolino na
Koroškem preko sedanje Pon tele* j
do mesta Gemouč. kjer so bila ve- \
lika skladišča, odtod dalje čez iu- t
■ki Vidom (Cdinci na Benetk"..
Beljak pa .ie to pol nadvladoval. j

vahuili stikih z Italijo po prej o-
menjeiii poti.

Tod« 'slovenska trgovina je ne¬
koliko krenila od te .starodavne
kupčijske poti, ko jc prišel Trst
pod avstrijsko oblast.

Trst je bilo tedaj še prav malo
mestece. Štelo jc komaj par tisoč
prebivalcev ter ui moglo tekmo¬
vati z mogočnimi Benečani, lo pu
še tem manj. ker so imeli Bene¬
čani vsa istrska pomorska mesta
v svoji oblasti ter znali obrniti
vso slovensko in hrvaško trgovi¬
no napeljati na svoj mlin.

Ud leta 1382. pu se'je to popol¬
noma izpremenilo. in odtlej so bi¬
le slovenske dežele glavna zaslom¬
ba tržaški trgovini. Naši ljudje
so prihajali že navse zgodaj v
mesto s tovorom domačih pridel¬
kov. Pripeljali so žito. kože in že¬
leznino. Nasprotno pa so nalaga¬
li v Trstu sol. vino. južno sadje in
dišave.

' Seveda se Kranjci niso mogli
takoj izpočetka privaditi Trstu.
Zato je prišlo večkrat med nji¬
mi in Tržačani do hudih spopa¬
dov. —

Od tržaške ceste se je tedaj lo¬
čila neka tovorna pot pri Št. Pe¬
tru iu šla čez Završnik iu Rodik
skozi Kačjo dolino v bencčaiiski
Koper. Ta pot je bila zelo priljub¬
ljena kranjskim trgovcem. Nad
■K).000 tovornih konj in mul jc šlo
tod na leto., z domačimi pridelki
otovorjenih, v beneška primorska
mesta ter se vračalo z vinom, o-
Ijem in s soljo. Tržačani so več-
kret napadli na trgovske karava¬
ne. jih oropali in trgovce natepli.
To je povzročilo, da so jim Bene¬
čani leta 11G3. napovedali vojno
in od njih izsilili prosto pot za
svojo trgovino. Iz enakega vzroka
so si prizadevali Tržačani razgna¬
li in razpoditi devinski sejni. Kaj¬
ti kupčija na tem sejmišču je do-
našala Benečanom velikanske do¬
bičke. Tudi so hoteli leta 1511.
razdejali Milje (Muggia), ker so
te svoje ugodne lege uspešno tek¬
movale s Trstom. Cesar Fridrik
je ukazal: da mora vsa trgovina
iz Notranje Avstrije iti na Trst.
Cesar Maksimilijan 1. je ta ukaz
potrdil in še dodal, da nloi‘a tudi

Ogrska trgovini
Trst.'da mora j«
pošiljati svojo at
tam za dva solde;
kakor po drugih

Trst je bil pr
svojim obrežjem
Kranjski, kamor
svojo poslance .•
Vendar pa ni.Vp
sklicujoč, se na s
pra\ mlracFL’/ - :

li čez Ptuj na !
;panjski trgovci
> iia Trst ter ga
mileje prodajati

družen /. vsem
tja do Devina
je pošiljal tudi
m deželni zbor.
iiarali Tržačani,
vojo- avtonomne
■;t i . . <1»* kov in

prispevati nakladam kranjskih
deželnih stanov.

To trgovsko živahnost sloven¬
skih. trgovcev v Trstu in po vseh
d l 'U , 'ili tržiščih so udušilc turške
nasilnosti, toda to pa le za nekaj
stoletij, in nikakor no za vedno.
Kajti ko so bili užugane divje tol
pe iz turškega cesarstva, je zopet
zacvetela trgovina v Trstu, zopet
so se jele premikati slovenske ka¬
ravane iz Ljubljane po tržaški
cesti, in zopet je šlo slovensko bla¬
go preko Trsta v tuje kraje.

Med lem pa je tržaško mesto
rastio iu rastlo. Marija Terezija
je osnovala v njem pomorsko go¬
spodstvo avstrijske države, ki je
trajalo, dokler ni prešlo I. 1797.
v francoske voke ter ostalo pod
francosdcim cesarjem Napoleonom
I. do leta 1814. Že pod vladanjem
Marije Terezije se jc Trst tako
povzd vignil. da jc v kupčijskih o-
zirili nadkrilil prej tako zname¬
nite Benetke in lili nadkriljuje še
dandanes. K temu napredku in
proč vi tu tržaškega mesta jc ve¬
liko pripomoglo parobrodno dru-
štvo avstrijskega Llovda, usta¬
novljeno leta 1833. iu pa zgradba
južne železnice: to oboje je nam¬
reč spojilo Trst z vnanjim sve¬
tom. Nadalje je jako ugodno in
pospeševalno za procvit ~ našega
lepega mesta vplivala otvoritev
sueškega prekopa, in v zadnjem
času pa še posebno zgradba alp¬
skih železnic, katere spajajo Trst
po drugi strani z vnanjim sve¬
tom. Leta 1819. je dovolila avstrij
ska vlada tržaškemu mestu avto¬
nomijo. tako da ima sedaj mesto
in tržaška okolica svoj lastni de¬
želni zbor, a v prosto luko jc bilo
povzdinjCno že leta 1719. Zadnjo
čase so luko silno raztegnili ter
izpremenili cel miljski zaliv v ve¬
likansko pristanišče, ki je zava¬
rovano z mogočnimi morskimi
jezovi.

V zelo majhni razdalji od Trsta
sc dviga grad Miramar prav ob
morju. V tem gradu je stanoval
pred svojim nesrečnim pohodom
v Mehiko, cesarjev brat Maksimi¬
ljan. ki je kor žrtev brezvestne¬
ga Napoleona TIL padel pod me->
hikanskimi kroglami. Grad iu kra¬
sni park ob njem, odkoder se nu¬

di obiskovalcem čaroben razgled
na mor.it*.’ je kaj privlačna sila
tržaškega mesta.

Tržaško mesto pa najbolj krasi
•livna luka. Če še okreuV pred juž¬
nim kolodvorom na desno, sc poja¬
vi pred očmi prostorno pristani¬
šče z Vsemi svojimi znamenitimi
napravami in zgradbami. Luko
tvori več pomolov, ki segajo da¬
leč v meric. Na jugozahodnem
pomola Murije Terezije se dviga

"L, ir A! e'

odkoder se naznanja z zastavami
število in narodnost prihajajočih
ladij, Napoti proti pomolom se
dospe do ribjega trga. kjer stoji
veliko ribarnica (pesclieria). Zelo
zanimivo je opazovati tu vrvenje
o tržnih urah. Dvorana je polna
življenja. Prodajalci vpijejo ter
hvalijo vsak svoje ribe. kupci, o-
ziroma povečini kupčevalkc. pa sc
gnetejo okoli kamouilili stojnic
tržaških ribičev. Iz luke sega da¬
leč v mesto 333 metrov dolgi, 5
metrov globoki iu leta 175(1 izgo¬
tovljeni Veliki kanal (Canale
Grande). Neprestano se giblje po
njem veliko število večjih iu manj
šili ladij, iz katerih izkludajo vsa¬
kovrstno blago. Kanalova brega
vežejo trije mostovi.

Diven pogled sc nudi opazoval¬
cu. če okr.ene hrbet proti morju
ter naravna svoje oko dalje gori
po tržaških' klancih, koder ga poz
dravijo ljubki vinogradi, bele in
nadvse prijazne hišice in nuli ras- 1
košne vile. Kakor da zre na grški
amfiteater, sc človeku zdi ob tem
pogledu.

Na vzhodnem koncu Velikega
kanala se dviga častitljiva cerkev
Sv'Antona Novega — S. Antonio
Nuovo, katero jc sezidal Nobile
v grškem slogu. Med Kanalom in
kolodvorom južne železnice se raz¬
teza Poštni trg (Piazza detla Po¬
ste) s krasno renesančno zgradbo
poštnega in brzojavnega poslopju,
.lužno od kanala, tam. kjer se pri¬
čenja pomol Sv. Karla se nahaja
gledišče Tealro Comnnmale Ver¬
di. in temu nasproti leta 1840.
izgotovljeni Tergesleuni. ki jc eno
izmed najveejili poslopij tržaške¬
ga mesta. A' Tergesteju-je sedaj
nastanjena borza. Stara borza, po
slavljena leta 1802. in sezidana
v Gorskem slogu v pročelju s kra¬
snim stebričjem. ne služi več svo¬
jemu prvotnemu namenu, temveč
so nastanjeni v njej uradi trgov¬
ske in obrtne zbornice .

Na bližnji nekoliko proti jugu
ležeči Piazza Grande se dviga
mornarična razstava, katero so o-
tvorili leta 1911. Ta razstava tvo¬
ri mornarični muzej. Tu notri lah¬
ko zasledujemo ves razvoj avstrij¬
ske trgovske mornarice in ribar-

BORZNI TRG

siva y velikem obsegu.

Nasproti L!oydovi palači je
monumentalna zgradba deželnega
namestništva, ki jo najlepša v ee-
lem mestu. Krasno v florentin¬
skem slogu sezidano pročelje u :
činkuje na opazovalcu presenetlji¬
vo. in pravtako tudi prekrasni iu
pestri mozaiki ki predstavljajo tr
go vino. obrt ,in industrijo. Y nje¬
ni notranjščini je prekrasna slav¬
nostna dvorana. Med drugimi zoa-
, \  * •v K nm :  *;• • *•

ra omeniti tudi novo niesthn
(MunieipioL

Omeniti moram, da je Trst ua-
;uuaj italijanskega značaja.' Ali
to pa le na prvi pogiod. Kajti če
se živi v njem lo nekaj tednov,
se lahko prepriča, na jo drugi
glavni živelj, in to močan in čil
živelj v tržaškem mestu, sloven¬

ski narod Okolic:
slovenska, fn Tržačani dobivajo
od slovenskih kmetov vsakdanja
živila. In v mestu samem!? Slo¬
venski narod je pokazal v zad¬
njih desetletjih, da kljub svoji;
manjšini daleč nadkriljuje itali¬
jansko narodnost. To je najbolje
pokazal na gospodarskem polju.
Postavil si je krasno moderno pa¬
lačo. v kateri se čuti popolnoma
doma, zgradil si je .Narodni dom',
cirilmotodova družba jc dala se¬
zidati slovenski mladini prekrasno
šolsko stavbo, i.n tržaški sloven¬
ski trgovci so takorekoe zagospo¬
dovali v Trstu na gospodarskem
polju. Ne savno to. da se-čutijo
naši vrli' Tržačani v Trstu dom

vab. In če je napredoval in se, sil¬
no naglo razvijal naš narod na
vseh poljih ob prejšiiih razmerah,
ko je šla avstrijska vlad:: ako ra¬
da :ui roko drugi narodnosti, a
bila Slovencem večkrat krivična,
kolikobnV 1»-. n.zvijal in pro-
evital potem, ko dobi vso svoje
pravice.

V .drugem slučaju, namreč če
dobi Italija Trst v svoje roke. pa
smo predaiii 'Italij&nom na milost
lif.o j m ■nemilost: bi 'ti - p rrfzcopije

| ni. ' Kajti j.ciiriorkkv Slovenci 'bi
'potemtakem priprtdnli Italiji, a se-
vernL-SlOVcnci. bi ne imeli več mor
ja. bi ne'inieli več .Trsta. Drugič
bi pa rie-’ bstato tržaško mesto več
to, ku r je sedaj. Suj Italij' ni muc*
go za Trši kcd pomorsko mesto
sedanjega pomena-, ampak njej je
le zato, da ga uniči ter napelje vso
itak pov.sern | irgovino iz severnih krajev v Be¬

netke. Trst*bi potem postal na¬
vadno provincijalho mesto, in slo¬
venska okolica bi polagoma do¬
cela obubožala in umirala. Lepe
vasi v tržaški okolici bi sc izpraz¬
nile. iu slovensko ljudstvo bi pre¬
nehalo biti.

Naši ..eestitljivi - ' ligaši so se
silno razveselili, ko je jela rožlja¬
ti Italija s svojini orožjem, ki bi
naj bilo naperjeno proti Avstriji.
Vse slovensko časopisje v Ameri¬
ki z malimi častnimi .izjemami.'se
je veselilo"neznansko, ko se je ja¬
vilo. da sc ne moreta Avstrija'iu
Italija-zediniti v dogovorili, gle¬
de • obojestranskih pplitienjh od-

ICOl vil.  I 1 .-.c«,-,,... . I „ . ,

, i, , |nesa.iev. ii brezglav) ljudje nnsi)-

umpak cul mo  sc tudi popmnomu . A J

■ ■ • •, j«, da. lio Italija pomagala usi.a-

enako:.ravne s svojimi italijanski R ... . * 7  ■■  ,

-. m . : nov m san.iarsko •Jugoslavijo, da

mi sosedi, v Prsi u je tudi mnogo i, . • . °

. ; . ... ,„ioo  Rus dal- prvi temelj jugoslo-

slovcnsKega iiroieLarijatn.-ki jc < r;

ganiziran v narodno delavski or.i v “V s “ T ' k : a ' 1  f n ** P 0 ,^*

ganizaciji u. * -H-ijallstični. Tu- #•»'’  da JC " ra: ’ k '‘ viad " 1*"^“V'-

di precej drugih slovanskih .ljudi
jo v Trstu, iz.meii katerih v v naj-
v""jem številu, naši bratje Hrva¬
ti. —

T zadnjih desetletjih je tudi c:!

m a.  sporazumi jena-z Italijo. kVše
nikdar ni imela poštenih namenov
s. Blovaiir. Ge bi izpadel izid- se¬
danjo --vojne ugodno zn Rusijo, in
njene zaveznice, brbili ini Sloven¬
ci sigurno razcepljeni. Severni

narod slovenski izpo/.nal. da .je Slovenci J)i ostali najbrže pod Av-

inesto Trst takorckoč bodočnost
njegovega življenja, in v daiia-
šnjih dneh je pravzaprav najvaž¬
nejše vprašan je. za Slovence uso¬
da tržaškega mesta.

Temu važnemu vprašanju Sta
možna le dva odgovora, sta možni
le dve razrešitvi. Ali ostane Trst
še avstrijski, kakor doslej, ali pa
pride pod italijansko vlado.

Avstrijska vlada bo gotovo izpo
znala .ob koncil sedanje vojne, da
je najboljša opora zanjo v Trstu
napredek in procvit slovenskega
življa. Zato sc brez skrbi nadeja
slovenski narod, da dobi po skle¬
njenem miru večje svoboščine, da
dobi svoje pravice, ki mu gredo
po vseli božjih in človeških posta-

slrijo, a primorski Slovenci bi za¬
gotovo prišli pod italijansko kro¬
no. česar, pa nas Bog obvaruj.
Kajti potem se naj slovenski na¬
rod kar pripravi 'na skorajšno
narodno snirt.

Trsi mora ostati'nam.. To so: .pa
le tedaj .zgodi, če ostane ee avstrij
•ski. Kajti tedaj, če ostane .Trst
Avstriji, ostane še, v naših rokah,
in življenskb vprašanje slovenske¬
ga naroda je ugodno rešeno Iz
teh- razlogov smo in bomo vedno
prijatelji in zagovorniki avstrij¬
ske misli.

Trst je naša bodočnost. Trst
mora ostati v naših rokah, in za¬
gospodovali bomo na Jadranskem
morju. . _ .. Ni

,T,0’

:.uuv

.OD''

aprna,


=rrs

GLASOV! IZ STARE DOMOVINE 0 .SLOVENSKI LIGI'.

(•lan k n.

.SLEPAR

lige"

Ljubljanski ..Slovenec" kntiknje v svojem
JENJE AMERIŠKIH SLOVENCEV" delovanje ..slovensko

1  1 i »»• <• - **

kakor sledi:

Z nesramnimi lažmi v ameriških slovenskih časopisih se hoče j
zastrupiti naš narod v Ameriki, na drugi strani pa škodovati poziciji,
Slovencev v stari domovini. S peklensko zlobnostjo so v Ameriki na j
dolu ljudje, ki kažejo, da nimajo nobene vesli. K .gotovemu časopisju |
v Ameriki so prišli najslab.ši elementi, ljudje, ki imajo v stari domo- j
vini podrte za seboj mostove, katerim so žrtve, vztrajno delo za ide- ]
alne cilje neznane. Ti ljudje spravljajo v ameriško slovensko časo¬
pisje najgršc laži o naši armadi, ponatiskujejo iz angleškega časo¬
pisja laži o razmerah na našem jugu ter te laži v svoje umazane na¬
mene še povekšavajo. Kako delajo ti ljnde z našim ubogim ljudstvom
v Ameriki, naj bo v dokaz to-le:

Ameriški slovenski dnevnik ..Glas Naroda" priobčuje velik o-
klic, v katerem na čelu piše, da je v Ljubljani revolucija, krvavi upor,
da so ta krvavi upor pričeli slovenski duhovniki sami, in sicer v Ijub-
jlanski stolni cerkvi. Ljudstvo da se je v trumah navalilo na palačo
cesarskega namestnika in jo upalilo! ..Glas Naroda" to gorostnsno
laž hitro poizkuša izrabiti za strujo, katero on zastopa: „Če se hlini¬
jo v stari domovini preje tako vneti slovenski duhovniki, tedaj mora
trudi nam vsem prikipeti do vrhunca sveta jeza. Kadar vodijo krvave

RUSKA BOJNA ČRTA NA RAZNIH TOČKAH PREBITA

BOJNE ČRTE SOVRAŽNIKA NA MNOGIH KRAJIH PRE¬
TRGANE. — AVSTRIJSKE IN NEMŠKE VOJSKE V OFEN¬
ZIVI. - OSOVEC SPET OBLEGAJO NEMCI. - SILNI
NAPADI C. IN KR. ČET V BUKOVINI.

goljuf.

črtiea. — Spisal P a ve 1 P e v k o.

upore slovenski duhovniki, je

da tudi mi postanemo Gubci(!)

Zato naj amerikanski Slovenci hitro ustanove Slovensko ligo. seve
pod predsedstvom g. Sakserjn. ki kot ..izkušen bankir" kot prvi
korak priporoča zbiranje ..denarnih prispevkov" in nabiranje mno¬
goštevilnih podpisov".

Zn  glavo smo se prijeli, ko smo to čitali, in kljub vsem doseda¬
njim izkušnjam smo se čudili, da je mogoča taka nesramnost. Tu v
stari domovini brani celokupni narod ne izvzemši Ljubljano —
združen s svojo duhovščino pravice Avstrije z največjo požrtvoval¬
nostjo. in upa si priti Slovenec, ki si drzne z v resnici popolnoma v
obraz bijočimi lažmi sramotiti slovenski narod in vso njegovo v og¬
nju kot zlato izkušeno staro tradicijo. To je brezvestnost, proti ka¬
teri moramo povzdignuti svoj glas! Ta brezvestnost je pač najnuj¬
nejši poziv do slovenskih Američanov, da se obrnejo od ljudi, ki so
jih tako nesramno nalagali in da prično samostojno misliti in samo¬
stojno delati. Naj n

e zaupajo siku strupene kače, ki v raznih obli-
da bi jih zvabila in omamila za svoje nemene.
dovol j izkušenj, da jih je po gotovi družbi vedno
isii ameriški Slovenci zadnji čas poizkušali usta-
tudi že ustanovili svojo katoliško organizacijo
d izvrstnih ljudi in šli svojo samostojno, pošte¬
ni ,.triasu Naroda" razširjene laži namen, da se
la s** jih iztrga mladi, šele započeti organizaciji
irneriške Slovenec v močvirje. Res — lepo bodo
Slovence listi, katerih prvo delo in orožje je laž. Prepri-
hodo ameriški Slovenci, ko jim s tem zastavljamo svojo

kah prihaja mednje.

Ali nimajo Še doslej -
glava bolela ali n
no vi ti in na papirju
zato. da bi se ločili t
no pot. Ali nimajo j
omami dobre ljudi. <
in da se pahne vse
skrbeli za
eani smo. da

besedo, da niti ena beseda v zgorajšnjem strašnem poročilu „Glasa
Naroda" o revoluciji v Ljubljani ni resnična, odprli oči in bodo o-
samljeno pustili tisto družbo, ki jih hoče zvoditi na napačna pota.
Tej družbi bi bilo morda prav, da hi nabrala pod svoje laži kolikor
nogoče podpisov, da bil kolikor mogoče mnogim Slovencem povra-
;ek v staro domovino nemogoč. Peklenski načrti!

Tako kot mi v stari doino'’ ’ nnj nrnrriški Slovenci nastopijo
»rol! . i. kači v novi njih o ' !om.v !ni. ' > sobno listo slovensko
ir.-u i išk-.i isje, ki jo. še ohr; • . ^ •"iie i dostojnost,, m^rosni-

•r>, prc - .ičo v interesu slovenske' s '«ri, naj ho previdno m naj ne
m seda vsak- 1  laži. Prava dom um Sl..vencev je v Avstriji, pravic
lo to domovine si nikdar no damo i/.vii pa Slovencem v stari

lomovini niso pri tem nikaka opora, ampak samo škodujemo ugledu
našega naroda. Mi tu ne potrebujemo nikake pomoči kake Sakserjeve
lige. naš narod ne mara Sakserjevega programa, naš program je
pesem, katero pojo zbori našega naroda: „Domovje moje Avstrija!"
S svojo zvestobo no mešetarimo.

Če kaj potrebujemo v Avstriji, je to avstrijska liga, liga. v ka-
tri naj hi imel enakovreden prostor vsak avstrijski narod, vsak av¬
strijski patri jot. In ta liga naj stre glave vsem strupenim kačam!

Za danes priobčujemo gornji članek v polnem obsegu. Obenem
pa opozarjamo svoje eitateljst.vo na naš pristavek, ki pride v pri¬
hodnji številki ..Slov. Naroda".

6 0 J ! V D A RT A N E L A H.

ZAVEZNIŠKO BJ10DGV.IF. JE PORABILO ŽE SILNO MNO¬
ŽINO STRELIVA. — ENERGIJA TURŠKIH BATERIJ JIM
SILNO NAGAJA. — DIREKTEN IN INDIREKTEN OGENJ.
— PORABA OGROMNE MNOŽINE STRELIVA
BREZUSPEŠNA.

Dunaj, lo. aprila (preko Londona). . C. in kr. vojno ministr¬

stvo javlja o bojnem položaju v Karpatih, kakor sledi:

..Ruska ofenziva, za početa 20. marca, je ustavljena.

..Ko se je Rusom izjalovil naval, ki so ga o velikonočnih dueli
poizkusili v dolinah Ondave in Laborce, je poizkusil sovražnik pro¬
dirali na gosto pogozdenih višinah ob obeh straneh Užok-prolaza.
Toda tudi v tem okrožju so bili vizadnjih dneh odhiti vsi ruski na¬
padi z velikimi izgubami za sovražnika.

. Na celi karpatski bojni črti vlada popolen mir.

RUSKA FRONTA PREBITA.

Washi:igton, 15. aprila. Kakor se uradno poroča iz Dunaja
tnknjšnemu avstro-ogrskemu poslaništvu, ni rusko prodiranje sa¬
mo ustavljeno, ampak se je celo posrečilo avstrijskim in nemškim Če¬
lani prebiti sovražno bojno črto na voeih točkah.

Uradna brzojavka se glasi, kakor sledi:

..Na coli karpatski bojni črti vlada popolen mi. r

..N a zapadnem delu bojne črte, v dolinah Ondave in Laborce.
kjer so še predkratkim poizkušale številne ruske bojne mase. prodi¬
rali. a so bile s težkimi izgubami zavrnjene, ni bilo v zadnjih dueli
prav nobenih bojev.

..Rusko prodiranje v Karpatih, ld je trajalo od padca naše trdn.ja-
Przemvsl pa do zadnjih dni. je na celi črti ustavljeno, in vsi od
uspešnih in silnih protinapadov z naše strani, so ruske bojne črte
na mnogih krajih prebite."

STRAŽA V KARPATIH.

Petrograd, 15. aprila (preko Londona). — Glasom poročil
tukajšnega časopisja operira v Karpatih proti Rusom pet avstro-
ogrskih armad, katere podpira, sedem nemških armadnih zborov.
Nemški veliki generalni štab je baje prevzel vodstvo teh operacij.

OGRSKA SVESTA ZMAGE.

Benetke, 15. aprila (preko Londona). — Kakor se poroča iz
Budnpešte. gredo ogromne mase nemških čet, namenjeno za karpat¬
sko bojišče, skozi ogrsko glavno mesto,-kjer so docela uverjeni, da
bo izid bojev na vzhodu zmagovalen za avstrijsko državo.

Branitelj Karpatov se je baje večidel poverilo nemškim četam.
Dunajsko časopisje poroča, da se nemškim četam v Karpatih ni sa¬
mo posrečilo zavrniti Kuse. ampak da so zajele ob teh svojih napadih
tudi silno množino ruskih municijskih zalog.

IZPRED OBLEGANEGA OSOVECA.

London, 15. aprila. — Reuterjeva brzojavna agentura je dobila
i/ Petrograda poluradno obvestilo, ki naznanja sledeče:

-..Trdnjavo Osovee se je celo nedeljo obstreljevalo. Trdnjavski
topovi so teinu ognju odgovarjali ter izdatno poškodovali eno so¬
vražnikovo oblegovalno baterijo.

..V kraju .Todvabno je prišlo do živahnih bojev za postojanke."

BOJI V BUKOVINI.

Pariz, 15. aprila. — List „Petit Parisian" je dobil iz Bukarešte
poročilo o srditih bojih v Bukovini. Glasom tega obvestila so na¬
padle avstro-ogrske čete Ruse pri Bojanu. Ri .. v, je baje

posrfčjlo .pdhiti avstrijske čet,e, ki so se urnah

Isto poročilo pravi, da so včeraj pluli n im« obdojiavA-ega ro¬
munskega mesta. Oltonica štirje parniki, na k,... .m so tlite čete, mil¬
nici ja in druge vojne potrebščine, namenjene za Srbijo.

ŠE DOLGO NE NA OGRSKEM.

London, 15. aprila. — Dva vhoda, ki držita v ogrsko nižine,
sla še vedno kljub vsemu obupnemu prizadevanju ruskih čet zapr¬
la, Gre za prelaz v Beskidili in Cžok-prelaz. Ker je ta zadnji v stra-
tegičnem oziru važnejši od prvega, je odvisna ruska invazija v Ogr¬
sko v prvi vrsti od tega, se li posreči Rusom zavzetje Užok-pre.lnza.
katerega avstro-ogrske in.nemške čete branijo z izredno velikimi
uspehi.

Pred nekolikimi dnevi se je posrečilo Rusom zavzeti neko po¬
stojanko na višinah, ki obvladuje neko deželno cesto, vodečo na Tlžok-
prelaz. Odiedaj pa niso Rusi nič več napredovali. Operacije v Kar¬
patih prekašajo z ozirom na važnost, vse druge, operacije na drugih
bojiščih, o katerih se poroča lo več ali manj neznatne akcije. Celo
one v zhodni Galiciji niso posebno velike važnosti. Kajti zdi se, da
se .jih vprizarja le s tem namenom, da se Rušo oslabi v Karpatih, in
se ne opaža prav nobene energije.

V avstrijski monarhiji se vsesplošno nadejajo srečnega izida, v
karpatskih borbah. 'Po pa tembolj, ker so ogromne nemško čete že.
dospele, oziroma so na potu na karpatsko bojišče. Najnapetejša po¬
zornost .je obrnjčna na Užok-prelaz, kjer je zbranih toliko avstrij¬
skih in nemških vojska, da so bila zaman vsa dosedanja ruska pri¬
zadevanja. in da bo še dokaj vode preteklo po Dujestru. preden pri¬
dejo Rusi v ogrske nižine. )

1.

Bil je debel in nekoliko zabuhel v obraz: počasne malo neokreG
ne boje in oblečen v debelo hodnično srajco, ki je bila 'cdn

napeta ob mesnatih lakteh. ’ t>:i

Tak je bil Rogljanov Janez. Pri sosedih n. bil prdjn h ■

jo preveč samosvoj in premalo odkritosrčen.

Kol ikra v .je hodil pred svojo hišo gori in doli, gPi aje \ >

mrmljajoč sam s seboj. Včasih je postal ter poglet a 0 vl _°8 -
skoro boječe, ali ga kdo vidi ali ne. In ko ni bilo nikogar, je sel ..
hišo na vzvišen kraj ter od tam meril z vajenim pogledom pros tin
krog sohe. Trata in polje in vsa posest njegovih sosedov nalet
okrog mn .je bila znana. Vedno je računal s ..parcelami
ugibal, kako bi si prikupil še kaj sveta ali pa ga zamenja
v svoj dobiček... Sosedje so ga poznali in pravili, da
spuščati se v kupčije z njim. .. In res ni izlepa našel kdo. h, lul

hotel stopiti z njim v resna pogajanja. . . ,

Takrat je umrla soseda Bolantačka. Bila je vdova, ki je imela
možem majhno hišico in nekaj parcel sveta okrog vogla.

bila že bolj v letih. Ta je torej postala
za'njo lastnica hišice in nekoliko sveta. Sosed Bende pa je bil A mn
boter in ob enem postavljen kod varili njenega piemozenja.

Tedaj torej, ko je umrla stara Bolantačka, jo Rogi« Jam/
mislil takole: Sosed Bende ima zelo malo sveta okrog s\ j > ;

ur vedno
sosedom
dobro

ne vsaka pravica obdelovalca do
rabe zemljišča. _

A k o je treba, naj komisija za

času

pridelke ukrene določila o
spravljanja pridelkov (§ J.)

§ 6 .

Z obdelovanjem se ne izpreme-
nijo obstoječe lastnikove dolžno-
' bremena, ki se dr¬

sti. plačevati
že zemljišča.

$ '•

m

za rajnim
Zapustila je hčer Ano. ki

Ako se zemljišče otuji ali da v
zakup, to nima vpliva na obdelo-
valčeve pravice.

§ 8-

Predpisi, veljajoči za lastnika
na podstavi tega, ukaza, se zmi-
sln primerno uporabljajo tudi na
zakupnika. — uživalca ali drugo
.stvarne upravičence.

§ 9-

Zoper odredbe političnih okraj¬
nih oblnstev, u kron jen e izvršuje
ta ukaz, je vsaka pritožba na vi¬
šjo stopn jo nedopustna.

5  10 .

1. Kdor podaje neresnične na-

, ' ■ : , r , i.nn' hiio na njegovo. Sedaj hi bila pri- vadbe, da bi dosegel oblastven iz-

em strani komaj toliko, da kap bije na n.pg j . .

— da ho
ob hiši

ika. da Bende kupi nekaj sveta od Ane Bolantačeve. * ,a ™> b,la
svojeglavna in ni hotela prodajati sveta: mlada bo menda boljša...
No in saj je Bende boter njen...

Potom je mislil Rogljanov Janez nadalje, da bo — no.

Če/, leto in dan Brndevina itak njegova. In bolje bo. da se
drži nekaj sveta. I/. tistega sveta vin iz hiše bi se dalo kaj napra-

Jn Janez io če dalje hitreje stopical okrog svojo hiše rer se gla¬
dil po napetih laktih. Zabuhlo lice mu je gorelo; v očesih pa mu se
je bliskalo veselo upanje...

,.( v 'e bo le mlada hotela kaj slišati o kupčiji.'.

Ta misel ga .je zaskrbela. In nehote je zapičil konce prstov v
rokave svoje srajce, da sc jc izvalovila debela koža pod njum

Dokler je živel a stara Bolantačka, so je držala Ana njenih be¬
sed kakor evangelija in kor stara ni bila za prodajo, seve, tudi mla¬
da ni bila. Sedaj pa. ko je stara mrtva, menda ne bo težko prego¬
varjati... In Bende —, slab boter in slab mož bi moral biti. ko ne
bi imel toliko moči, da bi pregovoril neizkušeno babnico...

In Janezu je če dalje lepše upanje sijalo raz obraza. Oko mn je
bliskalo, ko jc merilo svet med Bendctom in Bolantačkino hišo.
Misli pa so mu hitele v prihodnjost — in vesele misli so to bile...

Na Dobračevi je zazvonilo. Tužni glasovi zvonov so sc razlili
čez ravan in ljudje so rekli: ..Bolantačka je umrla: jutri jo bodo
zakopali." J  ^ ^

Rogljanov Janez je dvignil glavo. Malo je postal in obraz se mu
zresnil... V tem trenotku pa je tudi sosed Bende prišel mimo vo¬
gla. V,jela sta se 'z očmi.

...Te umrla!" jo zaklical Janez in z glavo pokazal proti Bnlan-
tačevi hiši.

„Umrla —" .je dejal Bende in se počasi približal Janezovi meji.

..Veš, kaj sem premišljeval," je začel Janez — stara Bolantačka.
Bog jej daj mir. je bila dobra ženska, a zelo trdovratna."

..Trmasta je bila!" je pritegnil'sosed Bende. ..Na mar mi pri¬
de, kako sem jo obdeloval zavoljo sveta, ki sem ga mislil prikupiti.
Pa. je bila vsaka beseda bob v steno. — Vrag je to, če se mora člo¬
vek prepirati z ženskami."

..Res je. Ta mlada bo boljša."

..Tudi jaz mislim tako... Veš, prišlo mi je zopet upanje, da bi
sc dalo dekle preprositi in bi mi prodala tistih par metrov sveta ob
mojem voglu. Da bi človek vsaj toliko svojega imel, da bi kokoš
šla brez skrbi okrog hišo."

..Boter si ji in čudno bi bilo, da bi je ne mogel pregovoriti. —
Veš, sosed, ako drugače ne gre, jaz ti prodam polovico parcele timi
pod jarkom. Ta svet. meji na Bolantačkino njivo. Ako se dekle dru¬
gače ne da pregovoriti, potem zamenjaj z njo. Ti ji daš magari par
metrov več sveta, ker svet ob jarku je nekoliko močviren. Ona pa
naj ti odstopi par sežnjev ob tvoji hiši. Tako bo obema prav. Ona
ho imela prav za prav še več sveta pri hiši; a tvoja hiša ho vredna
toliko več.... Kaj misliš?"

(Konce prih.)

rek nedopustnosti, da bi kdo po¬
sejal zemljišče, ali začasno ome¬
jil ve takega nasada, se kaznuje
na denarju do 5000 K ali z zapo¬
rom do tl mesecev.

2. Zemljiški posestnik, ki opra¬
vi le pripravljalna dela. nadaljno
obdelovanje pa opusti po svoji
krivdi ter tretja oseba, ki je po
5 2. prevzela posejati zemljišče
in to opusi i po svoji krivdi se kaz¬
nuje na denarju do 1000 K ali z.
zaporom do enega meseca.

3. Kdor ravna zoper zaukazo
političnega oblastva ali komisije
za pridelke, ki so bili izdani na
podstavi tega ukaza, se kaznuje
na denarju do 500 K ali z zapo¬
rom do 14 dni.

Kazensko postopanje gre politi¬
čnim oblastvora.

Chanak-Kalessi, Dardanele, 15. aprila. — Kakor je razvidno iz
prvega poglavja zavezniškega prizadevanja, da si osvoje Dardanele,
da je ta naloga veliko težavnejša, kakor so si pa predstavljali na An¬
gleškem in Francoskem. Silno obstreljevanje pa (i. in 7. marca, če-
gar tarča je bila utrdba Kiiid-Bar in postojanke pri Kanak-Kalcssi.
in pa brezuspešna prizadevanja, da bi očistili morsko eeslo turških
min. so dovolj jasni dokazi za zgornjo trditev.

V zadnjih dneh ni bilo nikakšnili napadov odstrani zavezniškega
hrodovja. in v zadnjih dveh nočeh si tudi niso več upali na lov za
pomorskimi minami.

Priznali se mora. da so utrdbi Kum-Kale in Sid-el-Bnr in dve
bateriji manjše vrednosti vsled obstreljevanja zavezniškega bro-
dovja umolknile, vendar bi se silno motil, če bi kdo mislil, da si je,
brodovje s tem le količkaj olajšalo nalogo. Imenovani utrdbi je bilo
možno razrušiti umo zato. ker jo streljalo zavezniško brodovje iz
tako velike daljave, da niso mogli Turki odgovarjati z učinkujočim
ognjem.

Ali zavezniki niso s tem dosegli prav ničesar. Danes krije
stojanke ob onih razrušenih utrdbah turška infanterija.

Francosko in angleško brodovje je potrošilo že silno veliko mu-
nieije. a učinek je zelo malenkosten.

Ob obstreljevanju Fort a Dardanus, na katerega so izstrelili

po-

ujak
a streljanje

t re

zavezniki 300 težkih
je bil mrtev eden v

Naspi osno ni bil
in prav malo metod
v morsko eeslo ter
turške baterije sili.
vezniki, da so uniči
naslednji dan na d
tistem, pri čemer so
značaja, kakor ni
rešeto z vodo.

Na ta način so v Dardanelah zavezniki izgubili že jako mnogo,
a Turki še skoro nič. Zavezniki so izstrelili že neznansko število
krogel, a so še vedno na svojem prvotnem mestu. Zato je pa tudi
vsa naloga• zavezniškega hrodovja se čisto v tistem študiju, kakor
je bila izpočetka.

10 lažjih krogel, je bil učinek samo ta. da
in eden težko ranjen.

zavezniškega hrodovja koncentrično
Ladje drve navadno severno od Kum-lvale
ja jo na vse strani. To pa seveda zato, ker
m ri'! a vajo svoje pozicije. Že mislijo zn-
ei'i to. ali ono turško baterijo, pa se ista oglasi
d'ogrni kraju, in zavezniške ladje so zopet pri
,o bile včera j. To obstreljevanje je prav takšnega
um.no prizadevanje, če hoče kdo kdaj napolniti

POSLEDNJI UTRIPLJAJI FRANCOSKE OFENZIVE,

FRANCOZI VSEPOSVOD S KRVAVIMI IZGUBAMI
ODBITI. — POIMCARE NA BOJIŠČU.

Berlin, 15. aprila. —- Glasom današnjih obvestil so Francozi ob¬
novili v okolici trdnjave Verdun, kakor tudi na južni bojni črti St.
Michael —Flirey—Pont-a-Mousson, svoje napade hoteč pregnati so¬
vražnika /. višin ob reki Maas. Alli nemški ogenj jih je popolnoma
uničil. Do silnih spopadov je prišlo tudi v dolini ob Aisne in v Oham-
pagne. ki so se končali vsi ugodno za nemško orožje. Franeozki na¬
padi v zraku so tudi bili brezuspešni!, kakor se poroča. Uradna obja¬
va o teh dogodkih se glasi:

...Med rekama .Maas in Mozel so nadaljevali svoje napade s silno
srditostjo, ali brezuspešno. i ; t

.Trije napadi s francoske st ra rti na Maizere.v v verdnnski oko¬
lici so se popolnoma izjalovili. Naš ogenj je prizadejal napadalcem
silne izgube.

.A' Priestcnvaldu so trajali spopadli cel dan in celo noč. Tu smo
se polastili precej sovražnikovih postojank.

,.Sinoči so Francozi naskočili nekf> nemško postojanko na južni
strani IIartmannsweilerkopfaJ a so; bili odbiti.

,.1‘ri Bergebati' so se-sovražne čete polastile ponoči enega izmed
mašili strelnih jarkov, a so jih naši zopet pregnali iz njega.

..Francoski napad pri Berry-au. Bane ob reki Aisne. so naše čele
odbile."

POINCARE SE VRAČA DOMOV.

London, 15. aprila. '— _ Predsednik Poineare in vojni minister
Millerand sta se mudila tri dni na bojišču ter obiskala francoske in
belgijske čete. Včeraj sta, se vrnila v Pariz. Poineare je imel dolg
razgovor z belgijskim krtiljem Albertom v belgijskem glavnem sta¬
nu. Pa tudi pri belgijski kraljici Elizabeti se je mudil nekaj časa.

Slovenci in Slovenke, naročajte se na „Slovenski narod",
najboljši slovenski list v Ameriki!

JAPONSKA ŽANJE SADOVE.

Sydney, 15. aprila. — Japonci
si na vso moč prizadevajo, da na¬
peljejo vso trgovino v južnem Pa¬
cifiku. ki je bila pred vojno ve¬
čidel v nemških rokah, v svoje
dežele. To potrjuje tudi dejstvo,
da hoče japonska država uvesti
redno, parniško obratovanje med
Novo Zelandijo in japonskim o-
ločjem, in da vozi danes več ja¬
ponskih parnikov v Avstralijo
kakor kdaj prej.

Veliko število japonskih trgov¬
cev je dospelo v Avstralijo.

NABORNI LETNIK 1916 V
PARIZU.

OBDELOVANJE ZEMLJE
V DOMOVINI.

Ker vemo, da so mnogi rojaki v
Ameriki v velikih skrbeli, kako
bodo njihovi domači obdelali le¬
tos njihove kmetije v starem kra¬
ju, priobčujemo v spodnjih vrsti¬
cah ukaz poljedelskega ministr¬
stva zdne 3. marca, ki se tiče ob¬
delovanja zemljišč po naši domo¬
vini.

Na postavi cesarskega ukaza z
dne 10. oktobra l!)1 J. 1. (drž. zak..
štev. 2741 sc ukazuje nastopno:

§ L

Neobdelana zemljišča, na kate¬
rih za to upravičene osebe do 15.
dne aprila 1915, 1. ne opravijo
pripravljalnih dol za pomladan¬
sko setev, dasi razmere vlažnosti
zemlje dopuščajo to. lahko pose¬
je občina, v koje okolišu so. v le¬
tu 1915. s plodovi, ki služijo lju¬
dem ali živalim za hrano.

Ako se občina no posluži te pra¬
vice do 23. dne aprila 1915. I..
more politično okrajno oblast vo
sosednjim občinam, ali tretjim o-
sobam dovoliti, da obdelajo taka
zemljišča.

Občina mora najdalje do 25.
.Ine aprila 1915. 1. predložiti poli¬
tičnemu okrajnem oblastvu sezna¬
me!; vseli zemljišč, ki so v. njenem
okolišu ostala noposojana.

§ 2. /

Določila j I. se mf uporabljajo
ali se uporabljajo le |s časno ome¬
jitvijo obdelovalne pravice, ako
lastnik do 31. dne marca 1915. ].
naznani ali vero,jel no dokaže po¬
litičnemu okrajnemu oblastvu, da

so bo zemljišče v letu 1915. zazi¬
dalo ali porabljalo za namene, ki
izključujejo nasad s poljskimi pr-i
delki sploh ali od določenega ča¬
sa naprej.

Politično okrajno oblastvo mo¬
ra v treh dneh po naznanilu ob¬
vestiti občino in zaprosilca, ali je
nasad zemljišča dopusten ali v
koliko ga je omejiti.

§ J-

0  .ie obdelano zemljišče pre¬
puščeno občini ali tretji osebi za
obdelovanje, ga jo takoj posejati,
m sicer po navodilu komisije za
pridelke.

Gojenje nasada in spravljanje
pridelkov nadzoruje komisija za
pridelke,

§ 4.

Obdelovalec lahko ukrene vso.
knr  -i° potrebno zn redno obdelo-
'■i«nje zemljišča. On ima pravico
hodit, m voziti po tujih zasebnih
Potili. Dohod in dovoz Čez tuja
zemljišča za namene obdelovanja
-io obdelovalcu dovoljen toliko,
bol,kor je to mogoče brez izdatne
sbodc za tuje posestvo.

/ obdelovanjem zemljišča pa se
ne smejo kratiti obstoječe praviec

Politično okrajno oblastvo lah¬
ko izda navodila, ki so pripravna
zehranili da no ne motita promet
m gospodarski obrat.

§ 5.

Iz obdelovanj
doseženi

donos je obdelovalcev
Lastnik nima

.m zemljišča (§ i.)

je obdelo-

Pl .„ - , pravice do dono-

•.t

l!l“7“ d '™ »MCovalc,

sa.

krivda pri izvršov
nč pravice.

Ko so spravljeni pridelki.

an Ju obdcloval-

ugasPte točke.'

Pariz, 15. aprila. — Po cestah
francoske prestoliee je te dni kar
mrgolelo novincev nabornega let¬
nika 191(1. Ob zvokih marzaljczc
in drugih patrijotičnih pesmi so
paradirali po ulicah ter se potem
z železnico odpeljali proti jugu,
da jih nvrst.c med polke, katerim
so prideljcni.

Vlaki, ki so prinašali rekrutu,
so jeli prihajati oh petih popol¬
dne. Pocestne, železnice so bile na¬
bito polne pevajooih in vriskajo¬
čih ljnd.i in mladi ljudje so bili
luko razposajeni, kakor da gre¬
do na piknik.

Ti devetnajstletni rekruti so
napravili prav dober vtis. Kazali
s-o najboljše razpoloženje ter se
odpeljali najboljše volje na jug-

POGAJANJA MED JAPONSKO
IN KITAJSKO.

Peking, 15. aprila. — Konfe¬
renca med kitajskimi in japon¬
skimi zastopniki se je zopet vče¬
raj nadaljevala. Toda pogajanja
niso niti za las napredovala. Ki¬
tajska vlada ni hotela ničesar po¬
pustiti in odjenjati, dasi ji je ja¬
ponski poslanik, Eki TTioki. zapre¬
til, da prekine vsako nadaljno po¬
stajanje.

Kitajski minister zunanjih' za-
' cv se  nikakor ni hotel vdati, da
1  se sploh začelo pogajati glede jai
pon škili ‘ zahtev v skupini št. 5.

. to v cka  vsebuje namreč nekaj
najvažnejših! japonskih, zahtev.

ec temi je pritegnitev japonskih
svetovalcev v političnih, financi-
jolnih m vojaških zadevah Kitaj-

- .laponsko nadzortsvo v izde-
nvanju ,n nakupovanju vojno
" n unjo. kakor tudi pravica do
•'Majskih Železnic.

no « 11 °"*?' ministcr  P a  j<' PO»° v '
val, i° Z i raz| notrivanje o zahte-
zastom m" . MandZ "rije. Kitajski

razn-ov" ' ' ,C Pa za P rosil - ,ia -' SC
0 r “ 'oh zahtevah konča.

nimn v 10(1 lnu  jo odgovoril, da
m se vedno nikakšnih inštriik-

- - nav °dil — i z  Toki ja glede

■?rr

šrprilS, '0.1 s*.

- —. a

N A Š PROG  R A M,

Ker je krenila večina slovenskih Časopisov v Ameriki na pota, škodljiva
in pogubna našemu narodu, je nujno potrebno, da ga branimo pred to nevar¬
nostjo- Da pa moremo to tudi v resnici izvrševati, smo prevzeli upravo in
uredništvo že prej obstoječega slovenskega lista, ki nosi ime ,,Slovenski Narod 1
ter izhaja zazdaj po enkrat na teden.

Torej nujna potreba in ljubezen do naroda, in ne morda kaka stranka, ali
kakšna druga organizacija, nas je prisilila k- temu koraku- —

Za sabo nimamo prav nobene stranke, ne socijalistiCne. no liberalne in ne
klerikalne, in list ..Slovenski Narod' ni glasilo nobenega bankirja, ne kakšne
tvrdke za prodajanje pnrohrodnih voznih listkov, pa. tudi ne nikakšne firme za

prodajanje zemljišč-

'Neodvisen in samostojen je »Slovenski Narod 11  in nepristransko hoče
presojati vso politiko, tultajšno in ono v domaCih krajih slovenskih, zabrnnje-
vatš vsakršno baratanje in mešetarcnje z našimi ljudmi v Amgriki, poročati
svojim čitateljem le Cisto resnico, pobijati napačne nazore naših takojšnih
politikonov, razgaljava!i neustrašeno razne narodne pijavke, ki se rede oh žu¬
ljih našega povečini delavskega in zato revnega naroda ter ga izžemajo na m
ali oni način- Ne mislimo pa pri tem zasebnih gonj. Ne mislimo temu ali one¬
mu odrekati pravice do življenja in obstanka, ali bičati hočemo način, kako si
ugotavljajo nekateri ..velenarodnjaki "ta svoj obstanek- —

,,Slovenijo Slovencem" si je nadel ..Slovenski Narod"' zn svoje geslo in
neomajno, se ga tudi hoče držati-

Slovenski narod je sicer majhen, ali krepak, čil, čvrst, vztrajen in nadar¬
jen, kakor vsi ostali avstrijski Slovani- Za to sme in mora zahtevati gospodar¬
sko. politično in izobraževalno svobodo Ideja narodne avtonomije — narodne
samoupravo in neodvisnosti — sc- je rodila že v njem samem; zato se mora
venomer poganjati za to avtonomijo- Nikakor pa ne mara kakega nadvladia
v tem zmišlu ne odstrnm Srbov, niti ne odstrani ruskega absolutizma — ti¬
ranstva- — Neče nad sabo ne hrvaškega bana, ne mažarskega komisarja, pa
tudi ne nemškega nasilja- Vse slovenske kraje — koroške, štajerske, kraniske-
primorske in tudi oiip na Ogrskem — hoče imeti združene v eno veliko pokra¬
jino, v, združeno "Slovenijo.- prosto in slobodno \- vseh njenih domačih zadevali,
pa naj že pripada tej. ali oni državi-

To so nazori vseh pravih Slovencev, in te nazore hoče neprestano gojiti
tudi ..SLOVENSKI NAROD 11 , jihrz vso vnemo Siriti med našim ljudstvom ter
jih braniti z železno odločnostjo pred vsemi morebitnimi napadi-

Slovenski Narod" nima za sabo nobene stranke ali organizacije, .kako
smo že omenili, upa pa in je tudi zatrdno uverjen. da bo imel prav vkratker
ves slovenski narod na svoji strani-

S io veliko padejo in trdnim prepričanjem stopamo pred ameriško sloven
sko ljudstvo, zavedajo se prav dohro, da se ne pehamo s tem započetjem za
dolarjem, kakor to dolnjo mnogi drugi slovenski listi kot organi ali glasila te ja
ali onega posameznika, tega ali onega kupoijskega podjetja, ampak da stremi
mo nesebično za idejami, ki so edine zdrave in koristne našemu narodu-

KAJ JE TUBERKULOZA’

1865, - ABRAHAM LINCOLN - 1915,

Danes, 15. aprila, jo minilo na¬
tanko petdeset let od tistega, dne,
ko, je zalotila velikega predsedni¬
ka Abrahama Lincolna prezgod¬
nja smrt, ko mu je zločinska ro¬
ka pretrgala nit. življenja.

Petdeset let — polovica stolet¬
ja. Zares zadosti dolgo radobje,
v eegar poteku so pretresli svet
drugi silni dogodki, v eegar po¬
teku so se dvignili drugi možje iz
najnižjih nižav do najvišje višino
človeške slave, v eegar poteku se
je zapisalo v knjig

o človeške

sklenjenemu miru, je objelo glo¬
boko žalovanje, in življenje one¬
ga moža. ki je sklenil biti pleme¬
nit in usmiljen napram zapelja¬
nim in zaslepljenim deželam na
jugu in ki je hotel jutri pozabiti
s plemenitim ravnanjem včeraj-
šno krvoprelitje, je bilo na en-
mah prekinjeno in uničeno.

Tuberkuloza ali jetika je .titsa zahrbtna in zavratna morilka
človeškega rodu, ki začne glodati in uničevati človeško življenje
če se ,milijoni kali ali takozvanih bacilov, razpasejo in razrastejo
po živem živalskem ali pa človeškem telesu. Kali ali bacili so tako
majhni, da se jih mora stokrat, povečati z zelo močnim mikroskopom
— povečalnim steklom, — ec se jih hoče sploh videti.

Kakor žive gobe na raznih drugih rastlinah — kakor so gobo
paraziti — tako morejo tudi tuberkulozni bacili tedaj poganjati in
se razmnoževati, ec dobe hrano in življejne iz kašne druge stvari.
In bacili si niso mogli izvoliti boljših hranilnih zalog, kakor so to te¬
lesa človeških in živalskih bitij. V očeh, v koži, kolenih, v hrbtišču,
uajčešče pa v pljučih, ali drugih dihalnih organih so tuberkuloznim
kalem najboljša bivališča.

Na zunanji strani našega telesa bi se dalo te kali prav la ko udu-
šiti in zatreti. Saj je treba samo, da se baeile izpostavi le za nekaj
ur solneu. in uničeno je njihovo škodljivo življenje. Vlažna toplota
145 stopinj Fahrnheitn, vrela voda. močan alkalij. — lug — pralna
soda in podobne čistilne raztopine zatro in ugonobe tega straho¬
vitega- sovražnika živih bitij. Če imajo mir, se te kali razpaso in
razmnože tudi izven našega telesa. Na toplem, v vlagi, na temotnih
prostorih, recimo, po sobnih kolih se prežive celo po več mesecev
in let. —

Radi lahkomiselnih in brezbrižnih razvad in navad jetičnih ljudi
se dobi le baeile vsepovsod. Ta ali ona jetična oseba pljune na hodnik,
na obstransko poulično pot in na podobno izpostavljene kraje. Ker
pa je zlasti po mestih veliko jetičnih ljudi, je tudi mnogo pljunkov,
polnih tuberkuloznih bacilov. Pljunek se posuši, potegne metla ali
pa veter čezenj. ,in milijoni tuberkuloznih kali se dvigne in razprši
po zraku. In če pride tedaj živo bitje mimo, jih lahko z onim samim
dihom potegne na tisoče vase. Kajti že en .sam prašek, kakršnega
vidimo, kadar posije solnee skozi okno v sobo, ima lahko po sto in
sio takih tuberkuloznih bacilov v sebi.

Čemu pa ni potem vsakdo jetičen, bi morda vprašal ta. ali oni?
Zato no. ker ne dobo tuberkulozne kali v vsakem telesu sebi primerne
hrane, da bi se mogle, potem razmnožiti in razrasti. Če ne nalete v
človeškem, ali živalskem telesu snovi, ki so bolne, alj boljše, če na¬
lete na snovi, ki se jim upirajo, ne more tako telo podleči tuberku¬
lozi. Kadar pa bacili zlomijo to upornost, najdejo takoj gotova me¬
sta,'kjer morejo pognati ter se razrasti po celem telesu; in tako
je potem jetika započeta in ukoreninjena. Samo oslabljenih, one¬
moglih in medlih življenskih moči je treba, in bacili imajo priliko
za razploditev in razmnožitev po telesu. Tu je prav tako razmerje,
kakor mod semenom in zemljo. Požrešni parazit, ki ugonobi deh¬
teči rožni grm, pride navadno iz, puste in nerodovitne zemlje. Tuber¬
kulozni bacil je seme, naše telo je zemlja in rožni grm naše življenje.
Če zemlja izgubi svojo normalno in naravno rodovitnost, čc se je
ne gnoji in go.ii, če se jo preveč izmozga in izrabi, potem porodi to
seme bolezen. Če se pa daje zemlji dovolj gnojil, se jo skrbno obde¬
luje ter se je ne izkorišča do onemoglosti, ne more pognati kali to
parazitno seme, in tuberkuloza se ne razvije.

Kadar najdejo tuberkulozne kali primerno in povoljno hrano
v telesu, ga uničujejo in ugonabijajo na dva načina:

1. Lote se razkrajati razne sestavine človeškega telesa. Uničeva¬
nje pljuč se opaža v trojnem Stadiju. Včasih so načeta šele na prav
majhnem prostorčku,‘včasih so se zajedli bacili že prav globoko, in
tupatam so že kar vsa pljuča ranjena in nagnita. To se ravna po tem.
koda j se je odkrilo bolezen. Čimprej se jo jamo zdraviti, tem manj
so uničili tuberkulozni bacili snovi v človeku.

'2. Poganjajoče kali pa navadno tudi zastrupijo telo živega bilja,
kar pokaže prve znake ali simptome te strašne bolezni.

Najnavadnejši in najzgodnejši simptomi jetike so: Neprestano
pokašljevanje, prehlajenje, ki traja en mesec, ali.še dalj, telesno hi¬
ranje, nepovoljna tečnost v jedi. medlost in pobitost, ponočno pote¬
nje. bljuvanje krvi in krvave lise v pljunkih.

Bržko kdo zapazi katerega izmed gori navedenih simptomov na
sebi, naj gre takoj k dobremu in veščemu zdravniku. Tuberkuloza
je ozdravljiva, če se jo pravočasno zazna in opazi. Če se da človek
lakoj preiskati zdravniku, je manj stroškov.in pa gotovo ozdravlje¬
nje. Nasprotno pa. če se odlaša in odlaša, potem je zdravljenje silno
drago in navadno tudi brezuspešno.

dovine imena drugih slavnih mož.
Ali vse pa kljubtcmu nadkriljuje
ekromni mož i/. naroda. Amerika-
nec, ki si je znal nglad.iti pot iz
najpriprostejših in najtežavnej¬
ših razmer ter dosegel s svojo la¬
stno duševno silo najvišjo čast
kar jih more dati komo amerikan-
ski narod. mož. čegar razum, do¬
movinsko ljubezen in pravi patri-
jotizem je prekašala samo še nje¬
gov; 1  duševna veličina, njegova
vesela življenskn razborilosl in
njegovo plemenito srce.

(•as je pač najbolje merilo za
vsako zaslugo, za vsako plemeni¬
to dejanje in za človeško veliči¬
no. Bočim pokoplje ob svojem na¬
glem in neprestanem teku vse.
kar je majhno in ničvredno, v
temno noč večnosti, dviga vse. kar
je v resnici veliko in vredno ove¬
kovečenja . vedno više in više. 'Pa¬
ko je sijaj, ki se siplje i/. Lin
a

Mož, ki je umoril Abrahama
Lincolna, je bil glediški igralec,
sin -Junija Bruta Bjooiha, zname¬
nit in slovit tragik in brat. onega
Edvina Bootha. ki se ga prišteva
najslavnejšim umerikanskim igral
ceni. John AVilkes Bootli je bil
takrat šestindvajsetleten mlade¬
nič. izredno lepe zunanjosti in
močno postave; s svojo zgovor¬
nostjo je kar magnetiziral svoje
poslušalce in prijatelje in živel v
jako ugodnih gmotnih razmerah.

Njegova rodbina je držala s se¬
vernimi deželami, a on sam je bil It er-
navdušen pristaš konfederacije.
Kadarkoli je bil John med doma
eo družino, si niso upali ostali
Boo Pili pogovarjati se o politiki
in takratni vojni. Ob izbruhu so¬
vražnosti med Severom in Jugom
je moral John obljubiti svoji ma¬
teri. ki jo je ljubil z vso sinovski
ljubeznijo, da ne vstopi v vojsko
konfederacije. Ženica niti slutila
ni. v katero smer se sedaj ukre¬
ne sinova privrženost do konfe¬
deracije.

sodnika Lincolna, ampak da se
gh  mora usmrtiti na ta, ali oni
način. Ti so izprvo mrmrali in go
d ruja Ti. Ali Bootli jih je kmalu
nadvladal s svojo ognjevito zgo¬
vornostjo ter razpršil docela vse
pomisleke in vsakršno oklevanje
in obotavljanje. Zarotniku Letvis
Favne je ukazal, naj usmrti dr-
noga tajnika Sctvarda, Atzcrodt,
naj bi poslal podpredsednika An¬
dreja Johnsona na. drugi svet, a
samemu sebi je poveril najvažnej¬
šo ulogo, namreč usmrtitev pred¬
sednika Lincolna.

I n Bootli n se je skoro ponudila
ta prilika. \Yashingtonski jutra-
jiji časopisi so prinesli na Veliki
petek. 14. aprila 1. J SOJ. vest, da
se udeleži Lincoln v Fordovem
gledišču na deseti cesti slavnostne
predstave ..Our American Con¬
ski."

In zgodilo se je, kakor smo že
omenili gori.

Predstava se je pričela, in Lin¬
coln in njegova družba, med ka¬
ši a bila poleg predsednikove

»PRINC EITEL FRIEDRICH” INTERNIRAN,

NEMŠKA KRIŽARKA PRIDRŽANA DO KONCA VOJN:
— ČASTNIKI IN MOŠTVO OSTANEJO NA LADJI. —
PONESREČENI MORNAR TE KRIŽARKE JE BIL POKOPAN
V NEWPORT NF.WS, VA, Z VSEMI VOJAŠKIMI ČASTMI.

nor je bila posledica neke zf
rote. ki je prvotno nameravala

žene major Ralbbone in njegova
zaročenka Mi as Harris, — vsi ti
so se zatopili v predstavo, ki je
bila silno priljubljena v tistih ča
sili. Medtem pa se j6 prikradel
John AVilkes Booth do Lincolno¬
ve lože s samokresom in dvorez¬
nim bodalcem v rokah.

Washing-ton, 9. aprila. — Nem-
šca križarka, »Princ Eitel Frie¬
drich" ostane začasno v ladjedel-
niškem pristanu Norfolk, in mor¬
nariški tajnik, Daniel jo poslal
poveljniku podadmiralu Beat.tv-
ju inštrukeije — navodila ; ki vse¬
bujejo pravila za častnike in mo¬
štvo nemške križarke za ves čas
interniranja. Pogoje je izdelala
neutralitetna komisija. Najprej
sc določa, oziroma zahteva v o-
menjenih navodilih, da se mora.
vse parnikov« sl roje. in isl ot-ako
tudi topove napravili /, odstra-
njenjem raznih strojnih delov ne¬
rabne. Tstotako se mora zgoditi z
aparatom brezžičnega brzojavn.

Kapilari -Thicrichens-mora pisme¬
no dati častno besedo, tla ne bo
niti on. niti njegovo moštvo zakri- ' folk Navv Vard je nekoliko za¬
vilo kakega nevt ralnega čina. in | kasnil, pogreb nekega mornarja,

POZOR. ROJAKI!

' vi:* i&i-.i&j-sla

ABRAHAM LINCOLN

Med nami gotovo ni Slovenca, rojaka, ki bi ne žrtvoval 25 cen¬
tov za dobro stvar.

Razširjevanjc in podpiranje »Slovenskega Naroda" je v seda¬
njem času za ameriškega Slovenca najplemenitejše, najsmotrenejše
in najkoristnejše delo. Zato naj pošlje vsak pravi Slovenec, vsak
pravi slovenski rodoljub takoj 25 centov kot naročnino na »Sloven¬
ski Narod", 45 Vesey St., New York, N. Y., in dobival bo za to potem
naš slovenski list »Slovenski Narod" skozi cele tri mesece. Tisti pa,
ki pošlje 50 centov za polletno naročnino, bo prejemal »Slovenski
Narod" šest mesecev, in vrhtega se mu pošlje v dar 50 najnovejših
slik z bojišč sedanje krvave evropske vojne.

nost se vedno bolj bliža heroizmu.
Vse, kar se je škodoželjno, so¬
vražno in maščevalno zoperstav¬
ljalo modremu državnemu delo¬
vanju in plemenitim in človeko¬
ljubnim delom velikega Lincolna,
vse. kar je vslod svoje zlobe in
mržnje do Zveze ruvalo proti nje¬
mu. vse to je uničil čas. On pa,
duševni in državni velikan. Abra¬
ham Lincoln, je posta! oče domo¬
vine, pater patriae, oče velike a-
merikanske Zveze, oče velikanske
državne skupine, oče Združenih
držav v severni Ameriki. On je
nadaljeval velikansko delo, kate¬
rega, je bil zapoeel AVashington.
ter strnil s krvjo in plemenitim
srcem amerikanski narod v neraz-
rušljivo zvezo.

Bilo je leta 1865. na M. dan
meseca aprila opoldne, ho je. spet
s Fort Sum tor zaplapolala amc-
rikanska zastava, katero je bila
pred štirimi leti, t. .i. 1861.. strga¬
la sila takratne vstaje s Irdnjav-
skegn ozidja. Ta dogodek, ki se
je izvršil pet dni po prednji kon-
federativnega generala La.e-ja
zvezinini. četam, je bil zadnji iz¬
med biserov, ki se blešče iz krone
slavnega Lincolnovega življenja.

Zvečer istega 14. aprila se je
sprožilo morilno orožje, in zločin¬
ska krogla je zadela velikega- pred
sednika v glavo ter se mu zarila
v možgane. Prihodnje jutro je
bil Abraham Lincoln mrlcv. Dr-

odvesti Lincolna
konfederaciji v roke.

Kakor.se splošno sodi, se je ta
zarota izpočeln v mestu Baltimo¬
re meseca septembra L 1864. Iz-
prva je bilo samo troje elanov v
tej zaroti, namreč Bootli in nje¬
gova mladostna znanca Ram Ar¬
nold in Michael O' Laughlin. Poz¬
neje se je zapičilo vanjo še mno¬
go drugih, med katerimi so bili
najpoglavitnejši Leviš Pavne,
bivši konfederativni vojak, Geor¬
ge Atzcrodt, ]‘io poklicu kolar:
,.Davy“ ITerold, mlad uradnik:
John II. Surratt. ogleduh konfe¬
deracije; Edvard Spanglcr, po¬
močnik po glcdiških odrih, in dr.
Samuel. A. Mudd.

Ta zarota jo potem životarila
nekaj mesecev, ne da bi bila iz¬
vršila svoje namere. Meseca sušo.a
menda je pa resno poizkusila u-
grahiti Lincolna. Al-i ta poizkus
se jim je izjalovil, in nekaj zarot¬
nikov je že jelo omahovati in se
ohlajali za stvar.

Nato je jel Bootli misliti na'n-
inor. Najbrže ga je nagnila pre¬
daja generala Leo na to zločin¬
sko misel. Kajti s tem vojnim do¬
godkom je bila zapečatena smrt
njemu nadvse priljublene konfe-

V tretjem dejanju je sprožil
morilec svoj samokres, ia krogla
je smrtno ranila predsednika Lin
čolna. Prihodnji dan ga ni bilo
več med živimi.

Zločin ec. je listi dan še odnesel
srečno peto. Ali pozneje. — to je
bilo 26. aprila istega leta. — ga
je doletela usoda, ki jo je zaslu¬
žil. Vojaki in tajni policaji so ga
zasledili na viržinskem obrežju v
Garcl-t oveni skednju, katerega so
[obkolili od vseh strani ter ga jeli
obstreljevati. In Bootli je bil v
tem ognju smrtno zadet.

..Povejte moji materi, da umi¬
ram za svojo domovino." je re¬
ji kel morilec umirajo. ..Delal sem
j|in storil, kar sem smatral za naj-
še.“ Izpregovorivši še nekaj
nerazumljivih besed je zavzdihnil
..1'seless! 1'seless!" — Zaman!
Zamani — ter izdihnil dne 26
ihi zgodaj zjutraj.

Abraham. Lincoln je padel za
Zvezo kot mučenik. Njegova smrt
s katero se je nameravalo uničiti
unijo, jo jo sklopila še tesneje in
jo bolj okrepila, kakor je bila
krepka kdaj prej. Ta silni udarec
je podrl moža, ki je. kot predsed
mik eksekiitivne — izvrševalne —

1  vlade stal pred svetom kol repre¬
zentant. kot. glasnik vsakega posa¬
meznika v svobodnih Združenih
državah.

Namen ali cilj tega zločina jc
bila ugonobitev življenja vsega
naroda. Zato je pa tudi ranil vsa
ljudstva po Združenih državah,
od Maine pa t ja do jugozapadnih
meja ob Pacifiku.

Grob, ki je sprejel vase. pozem-
ostanke, velikega. Lincolna
trije drago žrtev za Zvezo. Spo¬
menik, ki se dviga nad njegovim
truplom, naj združuje na veke vse
države ter zbuja, v nas vseh iskre
vo ljubav do te svobodne dežele;

Slava njegovim neumrljivim špo
tninom! Lincoln je bil srečen v
svojem življenju kajti on je zo
pet oživil in utrdil republiko; bil
je pa tudi srečen v svoji smrti
kajti njegovo mučeništvo bo ve¬
čen branik Združenih držav in člo¬
veštva.

SUŠEG IMA ZAVIT REP

Koncem sušen in začetkom a
prila so bili prav zares lepi dnevi
v Nov-Vorku in njegovi okolici
Solnee je že izvabljalo s svojimi
že dokaj toplimi žarki življenje
iz zemljo, in bilo je. pričakovati
da bo Velika nedelja zares taka
kakor se spodobi prazniku Vsta
jetija, da bo zaklila narava, da
bodo zabrsteli logi in lesovi, da
bo zadihalo pomladno življenje
vsepovsod, v celem božjem stvar¬
stvu.

Ali kakor sfr povsod razočara
n ja. tako so taka presenečenja
‘udi v podnebnih plasteh. Sicer
so naznanjali vremenski preroki,
da pripodo vetrovi iz Floride de¬
ževne dni' v Ncw-York na Veliko¬
nočne praznike, za pirhe, kolače
in pogače, toda še dandanes nih¬
če j jc verja ine>popolnomn tem pro
deraeije in zagotovljen triumf— rokom. No prav je tako. Kajti li¬

zina gosi it v jc — Lincolnu. Zbral jo
torej okoli sebe svojo tolpo zarot¬
nikov v AVashiiigtoinn Zbranim
tovarišem je rekel tedaj, da no
žavo, ki se je pravkar radovala gie zdaj več za ugrabljen,je pred-

druga. Častniki smejo obiskovati
na podlagi posebnega dovoljenja
tudi mesta izven tega okrožja, ali
morajo se za vsak posamezen slu¬
čaj javiti pri kompetentnem obla¬
sten. Tudi moštvu so more dovo¬
lili obiske po deželi, ali to pa le,
če. zastavi-kapitan Thicrichens svo
jo častno besedo za- njihov povra¬
tek na internirano ladjo.

KRIŽARKA MORA V NORFOLK

Newport Nevvs, V a-., 9. aprila.

Bilo je nekako okoli poldveh
popoldne, ko je odplula nemška
križarka ..Brine Eiic' Friedrich"
i/. Neivport Nevvs proti Norfolku.
Oh tej priliki so zadonele sirene
na vseh drugih parnikih tovariši¬
ci v slovo. Križnrkin odhod v Nor¬

in ne prekorači dogovorjenih me¬
ja. Častniki in moštvo morajo sta¬
novati na parniku.

Kapitanu Thicrichens in častni¬
kom je dovoljeno obiskovati Nor¬
folk, Portsmouth, Nevport in For
t.ress Monroe, kakor udi vsa v bli¬
žini se nahajajoča, znbnvališča:
Virginia Boaoh, Ocean Viev in

ki je pred tremi dnevi umrl na
lej nemški križarki. Kapitan Thie.
ehcns je namreč zaprosil morna¬
riškega tajnika Daniela, naj mu
dovoli, da se izvrši.-pogreb še'pred
križarkinim odhodom v Norfolk,
in nemškega pomorščaka so poko¬
pali 7 .  vsemi vojaškimi častmi na
tuji zemlji.

rezali so se nekoliko tudi topot.
Veliki teden je bil stili in jasen,
in šele na jutro Velike sobote se
je pooblačilo nebo. Čemerno se je
rodilo to jutro, in oh poldevetih

je začelo mesti, da je bilo kaj.
Snežilo je potem cel dan nepre¬
nehoma in precejšen del nasled¬
njo noči. Sneg je zapadel tako na-
debelo, da je muhasti letošnji a-
pril prekosil vse svoje prednike
s svojo sneženo darožljivosfjo.
Takega sneženega meteža na po¬
mlad še ne pomnijo ljudje v Neiv
Yorkn. Leta 1907. 9. aprila je bil
zapadel sneg 5.5 palca nadebelo,
ali letos je meril ob enajstih zve¬
čer na Veliko soboto nič manj
kakor deset- palcev. V coli letošnji
zimi ni bilo takega.

Promet.je bil ustavljen na kop¬
nem in na morju, in Velikanoč
je pozdravila ljudske množice
na Broadvaju v božični obleki.
Mnogo oseb se je precej občutlji¬
vo pobilo na polžkih ulicah.

Do polnoči so je pripetil vsled
tega silnega meteža samo en smr¬
ten slučaj. George Fitzgerald, vo¬
znik s 467 Kosciusko Street, Broo
klyn in uslužben pri Jackson
Brothers s 168 Chnreli Street, je
splezal s svojega voza, da bi po¬
rinil zadnje levo kolo. medtem
ko je vlekla druga uprega nje¬
gov voz iz velikega snežnega za¬
meta med Hudson in Gansovoorl
Streets. Možu je izpodrsnilo, nje¬
gova glava se. je ujela med kole¬
sje špice ter bila zmečkana, še
preden je mogel priti drugi vo¬
znik nesrečnežu na pomoč.

Še najdebeleje je zapadel sneg,
kakor so poroča po nekaterih kra¬
jih na severovzhodu. Tako obsež¬
no jo bilo to neurje, da je divja¬
lo po celi atlantski obali od AVill-
mingtona, N. C. pa tja do East-
porta, Mc. Vremenska postaja v
Washingtonu je sporočila, da jc
nevihta vstajala v petek nad Flo¬
rida PeninSula ter se zbrala v vc-
likanslc vihar nad Virginia Ca-
pes. Od tu sc je obrnil proti Seve¬
rovzhodu v soboto zjutraj. Ob
srednjem Atlantiku je pihal sil¬
no mrzel veter, istotalco ob obalah
Southern Ncw England. po dr¬
žavah ob južnem Atlantiku je de¬
ževalo, in snežilo in dežilo po dr¬
žavah Ob srednjem. Atlantiku.

V Pliiladelphiji je divjal vihar
48 milj. To je povzročilo, da je
tisoče in tisoče ljudi, ki so name¬
ravali praznovati Velikonoč na
obali, opustilo ta načrt ter ostalo
doma. Snega je padlo povprečno
19 palcev nadebelo. Okoli Dela-
\varc Capes in Atlantic C it.v je
razsajal silen vihar.

V Norfolk, Va. je tako narastlo
morje, da je bilo nekaj ulic po¬
polnoma pod vodo. Telefonske in
brzojavne zveze so bile. pretrga¬
ne in .promet na železnicah, po¬
cestnih elekt. železnicah in nabro-
žno prevažanje je bilo popolno¬
ma prekinjeno.

Boston je imel 8.J palca nade-
be.lo Snega in silno piš, in AVinstcd
Conn. je bil pod snegom, debelim
15 palcev.

V Ne\v-Yorku jo bila velika
zmešnjava na cesti. Velike mno¬
žice so.se prerivale semtertjo, a
prišle niso nikamor. Žeieznični vo-
vozovi so stali drug za drugim na

cesti, vsi zasneženi in polni in
prazni, kakršni so bili pač potni¬
ki, potrpežljivi, ali pa nepotrpe-
l.jivi.

Največ je trpelo vsled tega be¬
lega in nezabeljenega gosta, zlasti
oa ne napomlad, drevje, in pa
cvetličarji. Drevje se je že pri¬
pravilo na prihod mlade pomladi.
Zato je zdaj tudi zo’o krhko ter
se silno rado lomi, in vrhtega je
bil še sneg tudi južen in moker,
torej zelo težek. Bogve koliko
škode je naplavil ta velikonočni
sneženi metež po nasadih, drevo¬
redih in -..gozdih. No, in cvetličarji
so se bili prav dobro preskrbeli
velikonočnimi cvetlicami. Go si
šel mimo take prodajalno, si mi
stil, da greš mimo dehtečega vr¬
ta. Ali ta preklicani sneg je pre¬
križal vse račune; in z njim jc
skopnelo na lisoče in tisoče dolar¬
jev dobička. Da, da, naš slovenski
kmetič ni zajnan na silno dobrem
glasu kot zanesljiv in natančen
opazovalec naravnih, dogodkov.
Kajti prav on najmanj zaupa zad¬
njim dnem snšea in prvini v apri¬
lu. Malo se počeha za ušesi, če .sc.
ga t- dni vpraša po vremenu , s-
nekoliko nasmehne ter reče: ,K,
o, sušeč ima zavit rep."

DOPIS,

Jerome, Ariz., IA’. 1915.

Cenjeno uredništvo ..Šlovenske¬
ga Naroda!"

Ravno danes sem slučajno do¬
bil ono številko »Slovenskega
Naroda" v roke. Priznati moram
da mc je silno razveselilo tako pi¬
sanje. A’se. je pisano tako prisr¬
čno. slovensko, da mora biti vsa¬
komur všeč, ki je pravi Slovenec.
Zato pa sem še danes dobil brez
kake agitacije štiri druge naročni¬
ke. ki so istotako dobri Slovenci
kakor jaz. A' priloženem A’am. po¬
šiljam imena vseli štirih naročni¬
kov Jn naročnino za nas vseli pet.

Dohr« ste pričeli. Le ta’ na¬
prej! Jaz Vam bom pomagal, ko¬
likor bo v moji moči, in ob prvi
priliki Vani pošljem še v v:
čnikov. Ker je večina naših ljudi
po Ameriki, ki ljubijo svojo do¬
movino. bi ljubijo svojo zemljo,
zato bo vsa ta večina pozdravila
»Slovenski Narod" z velikanskim
navdušenjem, bržko ji pride, v ro¬
ko. Pošljite ga po vseh naselbinah
v vsako slovensko hišo! Prepri¬
čan sem. da boste imeli tekom
enega leta 10.000 naročnikov.

Bil sem naročnik »(Husa Naro¬
da," ali sedaj, sem ga opustil, ker
vidim, da prodaja Sakser za ju-
deževe, groše Slovence nam nepo¬
znanim Srhom.

Naše.geslo je in bo: Proč s

Sakserjem in njegovim . izdajal¬
skim trobilom, z vso vnemo pa se
oklenimo lista .Slovenski Narod 1 ,
ki je v resnici slovenski, ne pa
srbski, ki se poteguje za delav¬
stvo in slovenski narod!

Frank Zumar.

— 4


SLOVENSKI NAROD

(SLOVENIC P E O P L E)

Establlshod 130S-
1  Publishci! overv Thursdaj--

PlibU«ho<l by Slovra.-.ki Narod Publlshlng Co — IVllx Dolinar. Owncr-

AMERICAN IN Š PIRIT- FOP.KIGN IN LANGUAGE Q.\'LY-

Tho bcst advcrtlslng Medi um to reach tho S loven! c peoplo in tho
llnltml States and Canada

Entered as sccond claas ol tnali matter at tho New York Post Offlco under
not i>f'Coucress ot' March 3- 3H79-

Naročnino pošljite po Post.. Exprcss- ali Bank Moncy Orderju. ali pa
v registriranem Dismu na:

,.SLOVENSKI NAROD" 45 Vesey St. N ew Y ork, N. Y.

»JsLO VENSKI NAR OP A 15. aprila, i&15.

' * . dro btinic, i»

voda ja odločila na vsak način dati .f^^akor nič. In dozdaj sc m
■ ‘ • tega. je boljše kako posta-

država Colorado Se daleč

9th YEAR. —

Thursday, April 15. 1915.

— No. 8.

PODPORA ZA STAVKUJOfiE V OHIO.

Uradnikom in članom .iUnited Mine Workers of America":

Bratje: Važna industrijalna bitka sc bije v iztočni državi Ohio.
Že dvanajst mesecev stavka 13.000 rudarjev. Ta delavska masa zahte¬
va, da se jo plača /.a njihovo delo .fcakor so se dogovorili delodajalci
in rudarji po ostalih delih države Ohio. Te stavku joče brate, njihove
žene in otroke oskrbuje z obleko, hrano in drugim potrebnim District
št. 6. in mednarodna organizacija.

Čuditi sc mora ogromnim žrtvam, ki so jih dopriuašali ti siro¬
maki, njihove žene in otroci med tu* dolgo in težko borbo. Borili so se
skozi dolge zimske mesece- za doMego iste plačilne lestvice, kakršne
imajo njihovi tovariši-rudarji po ostalih krajih. Duh edinstva in
zvestobe in lojalnosti napram svojim tovarišem, svojim sodrugom,
kakršnega so pokazali rudarji v Vzhodnem Ohio, mora zadiviti in
zbujati spoštovanje in občudovanje zveste in prave unijee vse¬
povsod. —• '

Intemacijonalna unija je tudi dajala vsak teden denarna sred¬
stva v svrho legalne obrambe onilr naših delavskih sodrugov, katere
so obdolžili in obtožili zločinstev izza stavke v Colorado. Vse to je
skrajno olehčalo financijelne vire internacionalne unije. Ker oskr¬
bujemo vzhodni Ohio in Colorado z  denarnimi sredstvi, je popol¬
noma jasno, da ta sredstva, ki jih pošiljamo vsak teden, niti oddaleč
ne zadoščajo najnujnejšim potrebščinam.

Ker so delavske razmere vsepovsod zelo slabe, vemo, da oni, ki
delajo samo del delovnega časa, kaj težko plačajo na mesec 50 centov
prispevkov, S katerimi mi pomagamo stavkajočim v Ohio in Colorado.
Ali uverjeni smo. da prizna vsak pravi zvesti unijee dejstvo, da so
žrtve, ki so jih doprinesli in jih še.dctprinašajo oni vrli možje, žene
in otroci, še mnogo večje. Ne smerna dopustiti, da izgube ti ljudje
vsled siromaštva in lakote svojo bortbo. Pomagati jim moramo ter
jim stati nastrani, dokler ne zmagajo. Dokaz pravega in zvestega
edinstva je izpolnjen, če se odzovemo bratskemu klicanju na pomoč,
čeprav si moramo vsledtega' sami prdtrgovati od ust.

Intemacijonalna unija bo še nadalje pošiljala vsak dolar, ki ga
dobi, vsak teden, da podpira stavkajoče sodruge v Ohio ter brani
naše obtožene brate v Coloradu. To bratsko nalogo izvrševaje pri¬
poročamo, naj vsaka krajevna unija, ki le more. pomaga čimprejko
mogoče. Vsak denar, katerega zbero naše lokalne unije, ali distrikti
in poddistrikti v podporo stavkujoejli rudarjev v vzhodnem Ohio in
v legalno obrambo naših bratov v Coloradu, bo zelo dobrodošel in
sprejet z največja hvaležnostjo.

, t Bratski Vaši

John P. White, predsednik.

Frank D. Hayes, podpredsednik.
Wm. Green, tajnik-blagajnik.

Vsi ti ljudje pa so se sklopili v blatno kepo, kateri so dali ime
..slovenska liga" in 'vsi omenjeni, oziroma opisani čifcopisi povzdi¬
gujejo to mrtvo rojeno dete v deveta nebesa po svoja  rovtarski na¬
vadi. — ... .

Poglavar vseh teh zmešanccv in neotesanih politikonov pa je
slovenski šifkartaški kramar v New-Yorku, ki meni, da je ob nje¬
govih tisočakih ves slovenski narod v njegovem zakupu. Nič bi mu
ne zamerili, če bi mož povedal, zakaj se sili povsod, kjer ga m treba,
kar naravnost. Ali ker zavija svoje kramarske namerne v ligaško plahto
ker napeljava za kulisami svojega laži-domoljubfia denarne vire v
svoje šifkartaško kramarstvo, mu kličemo na tem mestu: „Roke
proč od našega naroda!“

Pa čujmoi kakšno mujenje imajo o njenS naši bratje Hrvati!
Ivan Kosovac piše v hrvaškem, dnevniku „Narodni List" zdne

9. aprila, kakor sledi: '

..Narodna konvencija'.', sklicana po dr ju- Potočnjaku & Co., se¬
je sestala v Chicagu. Delegati raznih društev so došli od vseh strani
Amerike, da slišijo ..mesijo" Jugoslovanov. Hrvati in Srbi so prišli
kar naravnost, a Slovenci so najprej osnovali ..Slovensko ligo" ter
šele potem izbrali delegate, ki naj sc udeleže »Jugoslovanske konven¬
cije." * ‘ ■ '  ,

Ustanovitelj in oče »Slovenske lige,”' Sakser, sedi za zeleno mi¬
zo z ostalimi velikani. »Starina Sakser jfc sedel apatično, brezbrižno,
samo mladeniški zanos mu je seval iz tiči," tako nekako ga je opi¬
sala »ITravatska.Zastava," dočirn bi ga opisal jaz: »Izguljcni starce
zgubančenib lic, podoben, žabi, ki čaka, da ji pade muha v usta."

Velikani okoli zelene mize so vedeli preje in vedo tudi sedaj prav
dobro, koliko je bilo Sakser ju za Hrvatic. Višek ironije pa je bil do¬
sežen. ko je oni Sakser, ki je še pred letom dni imenoval Hrvate
najinferijornejše stvore, vstal ter rekel: »Bratje Hrvati in Srbi, mo¬
je srce je z Vami." — Da je rekel: »Jiaz sem tukaj za svojo osebno
reklamo in v to svrho sem osnoval tud? ..ligo," pošiljajte svoj denar
potoni moje šifkartašnice. Vaš žep in moja t. zv. banka sta prija¬
telja, ali osebno mi je ljubši Nemec, ali kdor že koli, kakor pa Hrvat
ali Srb," — bi bil zinil resnico.

Tako sodijo o njem Hrvati, in tako sodimio tudi mi.

Slovenskemu ljudstvu pa kličemo: Narod vzdrami se in izpre-
glej! Ne zbiraj denarja za »Slovensko ligo!" Pošiljaj ga rajši svoj¬
cem v staro domovino! — Če že hoče imeti Sakser svojo ligo, naj jo
sam podpre: saj je ob snovanju rekel, da ne bo prav nikakšnega
beračenja. — Če pa nimate nikogar v svoji stari doniovini, kateremu
bi bili dolžni pomagati, pa rajši pošljite svoje preostanke stavkujo-
čim delavskim tovarišem v Ohio. Kajti ti se ne bore saino zase, am¬
pak tudi za Vas. Če se namreč zviša plača njim, se zviša tudi Vam.
Torej se potegujejo za vsesplošne delavske koristi. To je nekaj po¬
zitivnega, a dela »slovenske lige," če se sploh more imenovati delo,
je nekaj povsem neumnega, sanjarskega in škodljivega za sloven¬
sko ljudstvo.

kolikorkcli sc že izcimi iz tega, je oo j }

še prva nič dobrega za delavca ukrenilo odstr

'° da «tavka jc dokazala dovolj jasno, da je

ga drugimi, kadar gre za dobrobit ni Ji ase^k premoga^ ^ ^ moglo
imela preveč Starkvillov, Pr mieio * oinpeuzacijska postava >

zanikati gornjo trditev. Toda delat s ^ )j(j pre mogovne družbe,
precej dobrega prinesla delavcen. nam -ave, in kar najbolj cu-

- • še varnostne naprave,^ ^^ y slučuJU

so to sto-

NAROD. VZDRAMI SE IN IZPREGLEJ!

KOMPENZACIJSKI ZAKON ZA DRŽAVO COLORADO,

rile doslej. . „ dobila njegova žena m

Če se bo delavec ponesrečil smrtno, ran j cn  ali poškodo-

njegovi otroci natanko določeno svoto. Če Zat0  bodo delo¬
vali, bo dobil gotovo svoto za gotovo stevdo ttdJ  ra njenili

dajalci silno pazili na to, da bo kar najmanj usmrčenih

Kot dodatek kompenzacijskega zakona sc uved^mdustnjsko

komisijo. Ta bo nadzorovala industrijska podjetja P ' v

pravico prisiliti regulacijo varnostnih naprav za delala. 0^«

komisija poštena in nepristranska, bo zares jako F < ua

Če se bo pa prodajala delodajalcem, potem bo ostalo F 1
starem. I v

DVIGNENJf DENARJA BREZ ODLOGA.

REDKA UREDBA V KORIST NAŠIH LJUDI
V BANČNI INŠTITUCIJI.

Znano nam je, kakortudi celemu ameriškemu narodu. da_ je se¬
daj najzanesljivejše nalagati svoje prihranke v anleriske auenc
štitueije, v narodne banke, ker divja po celi Evropi krvav u t ojna
jc riesigurnost po mnogih državah velika.

Amcrikanee je previden ter zna računati. On misli in P°yse
logično — da ne bi bilo prav nič čudno, če bi v evropskih bojujoči i
se državah prišla ta, ali ona banka v škripce in ncprihkc. Za tukaj
pa je uverjeu, da mu je denar, naložen v narodni banki, varen kakoi
Gibraltar.

Toda tega ne mislimo naširoko razpravljati, kajti to ve prav
dobro vsak naš delavec. Gre pa za nekaj drugega, za uredbo, ki je
na korist naših ljudi.

Naši ljudje pridejo večkrat nenadoma v take denarno stiske, da
potrebujejo takoj denar. Večina tukajšnjih hranilnic je tako ure¬
jenih ter ima taka pravila, da morejo vlagatelji, dvigniti svoj denar
(večjo svoto) le tedaj, če napovedo to svojo zahtevo: po nekaterih
bankah je treba čakati po trideset dni. po drugih po šestdeset dni,
;a po nekaterih celo po 90 dni. Seveda je to čakanje mnogim zelo
sitno in neprilično.

Toda Prva-Druga Narodna Banka v Pittsburgu, Pa. je uredila

Človek sc napram iitugim živim bitjem razvija najpočasnejše.
Pisce izhodi, bržko se izleže iz jajca. Narava vzklije in zabrsti, bržko
jo objamejo topli pomladhi i žarki oživljajočega solnca; le nekaj ted¬
nov.jc treba, in vsi logi in gaji so v dehtečem cvetju. Še par mesecev,
in rmeno žito se liki morje valovi po polju, kadar'potegne veter
čezenj. Ali človeku je treba mesecev'in mesecev, let in let, preden
zacveti njegovo življenje, pijeden prinaša sadove njegovo delova¬
nje. Kakor pa je s posameznim človekom, tako je tudi s celim naro¬
dom. Čas, v katerem se človek razvije v člana, koristnega človcški-
druŽbi, sc pa ne ravna, sarnjo po naravnih zakonih, ampak tudi po
okolščinah, v katerih se človek razvija in izpopolnjuje. Kakršno jc
njegovo življensko stališče, kakršne so njegove življenske razmere,
tak je tudi njegov razvitek, tak je človek sam. Popolnoma tako je
tudi z narodom.

Treba mu je razsežnega razdobja, veliko generacij, preden sc
lahko reče o njem. da 'sc more meriti z drugimi kulturnimi narodi.
Naš; narod ima še jako mlado J^ulturo, njegov razvitek je še v povojih.
Sicer hiti z neprimerno naglimi koraki za drugimi v kulturi že doce¬
la dozorelimi narodi, ali vendar je še čisto mlado drevo, kateremu jc
treba odgojcvalca.

Kakor je vsakomur prav dobro zuauo, zraste mlado drevo, ka¬
morkoli ga nagneš, in naš narod bo pač tak, kakor se ga bo odgojilo,
kamor ga bodo nagnili njegovi voditelji.

In prav te si hočemo nekoliko pobliže ogledati.

Časopisje je takorckoč‘črtalo, glasnik, narodovih voditeljev po
vsem civilizovanpm, omikanem' svetu. In ker se prištevamo tudi Slo¬
venci temu svetu, je povsem naravno, da imamo tudi mi časopisje,
ki je glasilo raznih naših voditeljev. To je pa v stari domovini kakor
tudi tukaj v Ameriki. Narod mora imeti svoje voditelje, zlasti pa še
narod, ki je v povojih svojega razvitka. Kakor pa je sreča te, ali
one vojske odvisna od kakovosti njenih generalov, njenih vojskovo¬
dij, tako zavisi narodova usoda od njegovih politikov in voditeljev.

Kakšne voditelje ima naše ljudstvo in kakšno jc njihovo časo¬
pisje v Ameriki?

V zadnjem času se je osnovala takozvana »Slovenska liga’’, ki
naj bi bila nekak areopag slovenske politike v Ameriki, ki bi naj
bila Tickaka prižnica, raz katere naj bi se razglašal nov evangelij
slovenskemu narodu po vseli slovenskih naselbinah širom Združenih
držav. Nič bi ne ugovarjali, nič bi se ne izpodtikali nad to ligo in
njenimi člani, če bi imeli ligaši res prave in poštene namene. Da, še
celo podpirali bi jih v njihovem stremljenju, če bi bilo to stremljenje
v korist našemu ljudstvu.

Ali ker vsega tega ni, ker se potegujejo ligaši za Veliko Srbijo,
ker se vesele uničenja naše'Avstrije in obenem seveda tudi razcep¬
ljen ja slovenskega ozemlja, smo odločni nasprotniki teh nesrečnih
ligaSev. * pni*«*; f »4 9

In katere časopise imajo za svoja trobila ti ligaši? Vse one, ki
so tako nesramno pisali o našem’osivelem cesarju, o avstrijskem vla¬
darju Francu Josipu, da bi se moralo studiti celo potrpežljivem^
papirju. Psovke, ki so doma le med najizprideuejšo drhaljo, med
najpodlcjšo pocestno tolpo, so kar deževale potom tega ligaškega ča¬
sopisja na častitljivo osebo avstrijskega vladarja. Niti nasprotniki
Avstrije, Francozi, Angleži in Rusi, si niso upali pisati tako podlo
in sirovo o njem. In kakšne karikature, zasmehovalne slike, in skr-
pucane pesmi so že prinašali ti ligaški časopisi, glasila liginih po¬
glavarjev, o avstrijskem monarhu?! Dobro je, da se druge narodno¬
sti ne brigajo zanje. Kajti če bi jih čitali tuji narodi, bi se s studom
obrnili od njih ter smatrali naš narod za najsirovejšega pod božjim
solnemu. * E * i ,  1 1  u  V i. _

In Colorado dobi menda vendar že enkrat industrijsko komisijo
in delavski odškodninski ali kompenzacijski zakon v tej, ali oni
obliki. To sicer ne bo najboljša postava na svetu, toda boljše je ne¬
kaj, kakor nič.

Te prve korake oloradske postavodaje na korist delavstvu se
lahko kar naravnost Sinatra za posledico zadnje stavke v Colorado.
Da, to je eden izmed velikih uspehov te stavke, Si jasno priča, da je
mnenje, češ, da je bila ta industrijska borba, delavcev za izboljšanje
njihovega bednega stanja.v stoletni državi izgubljena, povsem na¬
pačno. '

Mnogo sadov so poželi premogarji v Coloradu ob koncu svoje
stavke, iii'ta delavski odškodninski zakon je nekaj velikega in vidlji¬
vega, na kar lahko pokažejo delavci s prstom, če bi še 'kdo dvomil
o realnih uspehih njihovega-stavkanja. (

Seveda pa ni postava, všeč premogovnim družbam. Kajti tudi
najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi se bile te kdaj potegnile za kakšen
zakon, , ki hi jih prisilil odškodovati njihovega delavca za telesne
poškodbe, ali odškodovati delavčevo družino v slučaju.njegove smrti
na delu.

In vendar bodo morale sprejeti to postavo in odtlej dalje posto¬
pati s svojimi uslužbenci na podlagi tega zakona. Ta okolnost nam
jasno kaže, da niso bogataši v Coloradu nič več tako mogočni kakor
nekdaj, zlasti pa ne tedaj, kadar hočejo nasprotovati upravičenim
željam žilavih, delavskih rok.

Mimogrede se namreč lahko pove, da so si ti mogočneži naskri¬
vaj na vse mogoče načine prizadevali ter se potili, da bi se ne spre¬
jelo te zakonske predloge. Niso si pa upail stopiti na prosto ter se
odkrito bojevati proti delavskim željam in koristim. To pa iz zelo
enostavnega razloga. Zaigrali so namreč ves svoj prejšni ugled ob
času velike stavke, in eoloradske delavske mase ne ljubijo nič več
tako premogovniških družb kakor pred nekolikimi leti, recimo pred
stavko. Ta štrajk je odprl ljudem oči ter rodil marsikaj dobrega.

Preiskave, katere je bila povzročila stavka, so bile zelo natančne
in njihov izid je bil povsem neugoden za premogovniške družbe. Kajti
pokazale so, kako so razdejali in razmrcvarili premogovne dežele,
kako so te brzdali, da se niso mogle pritožiti, kako so se plazili pkoli
postavodaj, da so te sprejele zanje ugodne postavne predloge, kako
so imeli v svojih rokah državno uraduištvo, del vladnega vojaštva
in celo nekaj sodnih uradnikov.

Vsa ta pogubna in nečedna politična početja so zdaj razga¬
ljena, in ljudem so se zajedla globoko v možgane. Niso jim dala po¬
koja niti ponoči. Ali to pa ne zato, da bi sc dvignili ponoči iz svojih
postelj ter se vrgli na kolena pred oltarjem teh korporacij.

Če si hočejo danes premogovne družbe nakloniti postavodajo v
to, ali ono svrho, ne store tega več tako odkrito in ponosno, kakor
so to storile nekdaj. Naskrivaj in strahoma si iščejo'sedaj prijateljev
in pomočnikov med državnimi organi.

To je žalostna zgodba, ali nihče drugi je ni napisal kakor pre¬
mogovne družbe.

Nastopivši svojo službo je uvidel novi guverner, da se mora na

lUUd I L ya-kJl  Ugd i>aiuuna * *. mm/ c** © v*. ~ • v . ... . j i • .

svoje poslovanje tako. da izplačuje svojim vlagateljem naloženi de- s P« vsakih sto ki omili in to v a-
, ■ ,_i_..i: m- ^r.  su. ko so si ubogi ljudje sami pn-

nar brez vsakega odloga, brez vsake napovedi. To je jako dobro po-
godena uredba, katero naj naši ljudje uvažujejo.

Kadarkoli je treba dvigniti denar našemu človeku od njegovih
prihrankov, ki jih je naložil v First-Second National Bank na Fifth
Ave. in Wood St. v Pittsburg, Pa., ga lahko dobi takoj, ne da' '.bi
moral napovedati to svoje dvignjenje 30 ali GO dni prej, kar je treba
storiti v mnogih drugih inštitucijah.

First-Second National Bank of Pittsburg, Pa., plačuje seveda
tudi obresti kakor vsaka druga, iu še celo večje kakor nekaj drugih I basal Sakser v svojo malim, ker
takih inštitucij. J 11 ’ naznanil svojim ljudem pravih

SAKSER MOLŽI
KAKOR GROB,

v naši izdaji št. 7. /dne 8. a .
prila smo dobesedno objavili a .
mazano Sakserjevo notico, pri ol) .
čeuo v Glasu Naroda st. 78. z dlle
3 aprila, katero objavljamo Po .
novno na tem mestu, kakor sledi;

Zlogla-š.-i Z Otti  bode prič e |
izdajati nov slovenski tednik m
imenom .Slovenski  Narod'.
5 tem jc že skoraj vse povedano,
Oni Zotti, ki jc s pomočjo »Na!
rodnega Lista" osleparil Hrvate
Srbe in žalibog tudi nekaj si 0 ’.
vencev za velikansko svoto $750..
000 namerava sedaj loviti kaline
tudi med Slovenci. Sedaj dobiva
Judeževe groše od magjarske vl a .
de in to od one vlade, kateri j e
p rc je v obraz pljuval , sedaj Pa
namerava Slovence imeti za be.
dake. Kamor pride nova cunja,
rojaki že vedo, kaj žnjo storiti,
ven iz poštene slovenske hiše, da
je ne okuži! Še za kaj drugega nc
bode, da se ne bi okužili!"

To neresnico smo zopet p 0Ua .
tisnili. da pokažemo Sakserju ia
njegovim satelitom njegovim
podrepnikom, — da laži ne more.
jo doseči poštenega moža. Z zg 0r .
njo njegovo nečedno objavo se j e
ves Sakserjev kredit razblinja v
nič pri vseli poštenih Slovencih
o katerih je menih da mu bodo
verjeli vsakršno laž. ki si jo izbe¬
re za natisek v Glasu Naroda. To.
liko o neresničnosti gori navede-
ne notice.

Toda po našem mnenju jc pra¬
vi vzrok Sakserjevemu molku
dejstvo, da smo ga razgalili oči¬
tajo mu. da je smukal naše ubo¬
go ljudstvo po 4 dolarje pri sva¬
kih sto kronali mesece in mesece.
Zapomnite si Slovenci, da si je
upal ta Vaš »dobrotnik" taksira¬
ti naše uboge delavce po 4 dolarje

trgovali od svojih ust marsikate¬
ri grižljaj kruha, da so mogli vsaj
nekaj dolarjev poslati svojim dra¬
gim v svojo domovino. Koliko u-
•božnili žena in otrok bi si lahko
otrlo solze s tistimi 20 kronami
od vsakih sto kron. ki jih je po-

Vsak naš čitatclj naj si to zapomni ter vloži svoj denar na obresti
First-Second National Bank of Pittsburg, Pa., — ker jc uredba
tc banke kakortudi varnost najpovoljuejša in najboljša.

. a.

V SLUŽBI,,RDEČEGA KRIŽA”,

Baronica Heda pl. Ettuer, odli¬
kovana z najvišjimi redovi Rde¬
čega Križa se je povrnila pred-
kratkim v New-York. Parnik „Du-
ca d’ Aosta" jo je pripeljal na
uaše obrežje, kjer je stanovala
pred svojim odhodom v Evropo
že pet let v hotelu Majestie. Tu
pa hoče zopet bivati, da si okre¬
pi svoje zdravje, oslabljeno po
ujenem samaritanskem delovanju.

Baronica pl. Ettuer je rojena
Dunajčanka. Ko se je pričelo
evropsko klanje, se je odpeljala
v svojo domovino, da otvori tam
v nekem gradu blizu Dunaja bol¬
nišnico za ranjene vojake ter se
posveti kar najpožrtvovalnejše te¬
mu plemenitemu delu. To je pa
tudi izvršila tako plemenito, tako
postrežljivo in blagosrčno, da ji je
podelil cesar Frane Josip naj vi¬
šje priznanje ter jo odlikoval z
najvišjimi darovi. Tako dolgo je
opravljala dela usmiljenja v vo¬
jaški bolnišnici, da je popolnoma
onemogla. Da se odpočije, biva
sedaj na neiv-yorškil« tleli.

Na poti v svojo domovino ;je
doživela neprijeten dogodljaj.

V Brestu so jo sprejeli z ladje

vsak način nekaj storiti za delavce,, zlasti pa še za premogarje. kot špijonko — ogleduhinjo — in
In sešel se je s Commonsom, profesorjem ekonomije na univerzi minilo je več tednov, preden je

dopovedala Francozom, da ni 0 -
gleduhinja, ampak čisto navadna
ženska ,/  ki gre streč bolnikom in
ranjencem v svojo domovino.

Samo onemoglost? Morda je pa
gojilo zlato žensko srce še kak¬
šno drugo namero? Tako sc vsaj
zdi. Kajti komaj je stopila na na¬
ša svobodna tla, je že dala roko
— gospodu Artur Graham Thomp
som, predsedniku tvrdke Ilenrv
G. Thompson Manufacturing Co
v Nev Havenu v zakon. Pred ne¬
kolikimi dnevi sta se pojavila ona
m gospod Thompson v pisarni sod
<\ega uradnika v Elktonu, Jfd.
kjer sta si izposlovala ženitno do¬
voljenje, ter se potem naiuah da¬
la poročiti. Nevesta je stara 31

Inf »» / mi i i-i sr t  •

v IVisconsin in obenem članom preiskovalne komisije eoloradske
stavke. — . .

Svoj čas je Conrmons pomagal, izdelati predlogo delavske kom¬
penzacijske postave v IViscpnsinu, in Carlson se je ob priliki tega
razgovora kaj mnogo naučil. Kajti ta pomenek s Cominonsom mu
je vdahnil veliko misel. Za Colorado bi bila najboljša reč taka kom¬
penzacijska postava! Ih odtlej, je venomer študiral in premotrival
ot idejo ter zagotovil coloradskemu ljudstvu, da jim hoče dati tako
postavo.

Izprva sicer rfe proden: s svojo predlogo popolnoma, ker sc po-
stavodaja ne strinja docela z njo. Toda nekaj pa vendarle doseže,
saj je tudi legislatura uvidela, da mora država nekaj storiti za de¬
lavce. —

Delavstvo po Coloradu se ne zanima bogve kako za to zadevo.
To pa zato ne, ker niso postavili kovači postav, nezmožni, da bi se
docela otresti svojih starih navad — svojega prijateljstva do premo¬
govnih družb, nekaterih aktualnih delavskih zahtev v tozadevno
predlogo. Delavci ne morejo odobravati v celoti te nove postave,
ker ne vsebujejo, vseh njihovih teženj. Zato je tudi povsem pravilno

bila hišna in strežaj edini priči.

O svojem delovanju kot bolni¬
ška postrežniea se je izrazila ba¬
ronica sledeče:

»Mnogim se utegne zdeti silno
sebično, ker sem. v trenotku naj-
večje sile zapustila svojo očetnja¬
vo. Ali rečem pa, da nisem misli¬
la samo na srečo, ki me je čakala
v Ameriki. Kajti prav gotovo bi
bila znorela, če bi bila še dalj ča¬
sa ostala tam. Tamošnje razmere
so tako strašne, da si jih nikdo
ne more predstavljati. Meni so
poverili vodstvo gradu, katerega
J c princ Lichnoivski izpremenil v
bolnišnico za ranjene vojake. V
sob!, kjer Je nekoč stanoval ce-

iaki N J r i: SCdilj rUski v °-

jahi. Nekaj izrednega pa je ven¬
dar; prinesla ta vojna. Ob sedanjil,
časih m e Evropi prav nikakc raz-
mlne razlike. Plemstvo in kmt
judstvo delajo roko v roki
Nekatere dame iz na j višjih kr o
Kov pomivajo danes kuh
Posodo ter suažijo tla po  boM
»menil, sobah. Grofica Razo2

meni

ter '• družbe  ^ Prišlo k

nn  P° nu dilo v službo. Ho-

te « jih preizkusiti

zala naitežinTiiT ® e “. jini  odka-
m storile v Se  z. naiveVi^^ Stan

gro^ejlg^rii^kaL 56  ^

Sled na ruskega kmeta V! P °'
mu  granata odtrgal,%

I- ° braz  Popolno? r ° ke ter

kurznili cen a vstrijskega denarja.
Ali dan obračuna se že bliža.in
nič več ni daleč tisti čas, ko po¬
zove slovenski narod Sakserja vn
druge take prihuljence na odgo¬
vor. počemu so se mu hlinili tor
obračali pobožno oči k nebu, češ,
da so njegovi dobrotniki.

Vse, kar prosimo naše naročni¬
ke, je nekoliko ztrnjnosti iu P&
nehaj pomoči v tem. da priporo¬
čajo »Slovenski Narod"' svojim
znancem in prijateljem. Mislimo,
da ni za nikogar 25 centov preve¬
lika žrtev. Saj bo zato dobival
»Slovenski Narod" v svojo hiša
skozi tri mesece. Koneeno sc Vam
toplo priporočamo tor Vam zago¬
tavljamo, da se hočemo držati
•vedno le poti resnice. Saj vem®,
vsi, da ima denar kratek rep, ' n
laž kratke noge. Pa tudi to je vsa¬
komur prav dobro znano, da j®
bila zmagovalka še vsikdar edino¬
le Resnica.

vusivega kmeto . ^

mu  ^ granata odtrgal,\ k t atere '
lnu  obraz popolnoma
razmesarila? £ 8paSlIa 1,1

>>Vij, katere j« Prečnih

Podivjala, so naprSL POPOluoina
ce s  svojo ne2‘ 7 postrež m-
'•ostjo nsmiljenisti, 110 ljube2! 'i-
»Pet može, kl  ljudi,

še prav nič dobrega es-.delavca-ukrenilo odstrani eoloradske posta- let.'a ženin pa’ŠTpri f* , neea srca  spreSSj 0  ^ hvs *l«ž-

P rU P ° 10kl sta k ezni do biižnipi? J ° Uilu Ke lju-

ega.

LISTNICA UREDNIŠTVA.

M. J., Masaba, .Miun. —
snio se kot neodvisen list nameni' 1
pisati za ameriške Slovence, > n
ker so ti po veliki večini del# v *
»Ivega stanu, je povsem naravno.
da  bomo pisali v dobrobit dela v ’
stva sploh. v predzadnji šte-
vi| ki, t. j. šesti številki, »Sloven¬
skega Naroda" smo omenili '
članku ..Naše stališče in Sloven¬
ska liga," da ima vsaka narod;
uost pravico do obstanka, pa n»J
to že nemška, mažarska. 3,1
katerakoli. Če še enkrat, prečkat«
omenjeni članek, se boste prepr>'
pb da j e  temu tako. Potemta¬
kem se v tein oziru popolnoma
strinjamo z Vašimi nazori. Kaj«
ce se  Potegujemo za pravice slo¬
venskega naroda, še s tem nik»;
kor ni rečeno, da hočemo v žlic
utopiti vse druge narodnosti ua
•svetu. Pravite, da ste socijal**'
v a se vneti za internacijonalo. N°'
tudi praVi Mi Vag radi t cga »«
preklinjamo.

v se naše delovanje, ki je bn*
povijanj in ovinkov, bo preplet®
„ trak  Prave ljubezni do nas«;

. Uar °da. Kdor pa prav lj« b ‘
'i 3 0J . .uarod, je potem nemogoč-’-
‘ a b * sovražil in črtil druge »®*

roSviiJj 01 ^' p0J “ s “ ito

„SLOVENSKI NAROD", IS. aprila, 1915.

MALI OGLASNIK.

GLASSIFIfcD AU S

Wanted:

laburcra- l'oi' one ius.nlou . . 5

doulestie liulp ... •

work
lnquires:
for Crienils cle ,
other notlces •

ZA OGLASE SE 1’LAČA:
Kdor iščo:

delavce- za vsaki-krat . S

Služinčad .. ■. ...

delo

prijatelju itu

ia druge objavo .

-50
—05

- 25

- 50

1 —
—50
— 05
.— 25
—00

Naš pooblaščeni zastopnik jc gosp
JOSIP STALCER, katerega cenj.
rojakom najtopleje priporočamo

Uprava.

Lorene Kastelec. Box 012 Hia\vatha
'. tali Žeil zvedeti za svojega brata An-
tona, iz St- Petra na Krasu-

s Slovonec- 27 let star. dober delavec
z nekoliko stotaki prihranka se želi
vpoznatl z pridno Slovenko dekle,-
totn air* vdovo brez otrok v svrlio že.
nltve- Ketne ponudbe na I- F. 431 Ver.
molit A.ve- Easi Chicago, tnd-

Novice iz stare domovine.

šen. — Zti nadporočniku je ime
novim rezervni poročnik Ivan
Škarja, deželni tajnik. — Voja¬
ški zaslužni križ lil. razreda z
vojno dekoracijo je podeljen stot¬
niku Emilu Dragatinu. 37. dež.
bramb. polk. Odlikovanec, .ie ro¬
jen Ljubljančan.

Naš. pooblaščeni zastopnik za Cle¬
veland in okolico je gosp.

N. C SPIGELSKI,
katerega priporočamo rojakom.

Uprava.

FRANK MIHELIČ

priporoča rojakom -vojo dobro urejeno
gostilno- v kateri toči raznovrstna
pristna vina. dobro pivo. fine likerje,
in ima najfinejše smodke pri roki- Na
razpolago velika dvorana za zabave-
plese, ženltovanja. sejo. it d Ples
vsak četrtek, soboto in nedeljo zvečer-
107 Hamburg Ave

Vogel Srarr St (5 blokov od Flushing

Ave) BROOKLYN N V

Ana Arnold. Box 2 Curteret N- J
bi rada zVeJola za naslov Ane Zaklan.

John Lauč l-’- U- Ray Mimi - bi ro l
zvedel za naslov svojega brata Matije-
ki se je nahajal prc-.l 2 leli \ Farming.
ton- W- Va-

KRANJSKO.

Vojaki so umrli .

v Ljubljani: Kazimir Kalil, eno¬
letni prostovoljec, 20. lov. bat. —
Pavel Stralčič in Egidij Peiiso.
črnovojnika 97. pešpolka.

Umrl

je v Železnikih ondotni e. kr.
uadpoštar Bogomir Hclmich.

Solvcnsko industrijsko podjetje
v nemške roke?

(lovori se. da se baje vrše poga¬
janja za nakup znane Maycrjcvc
j pivovarne v Kranju. Za nakup se
pogaja giiška pivovarna, ki bi
Mavcrjevo pivovarno znatno raz¬
širila.

John Slosel. Hus 43 Orosbv. Pa
išče svojega bratu Franka Sain iz Me
rečja pri Ilir- Bistrici, nahaja v n-dje
v Clevela.iKl. Ohiu-

Iz. ruskega ujetništva
se je oglasil Ljubljančan Ivan
Velepie. o katerem ni bilo že se-
Jein meeseev nobenega glasu. Na¬
haja se v Aziji v mestu Chod-
schcuf. blizu.Perzije. Prati, da je
zdrav in da mu sc dobro godi.

i

Detomorilka

Iz Brezij poročajo: Due 4. mav¬
ca so zaprli tukajšnjo množeno po¬
sestnico I. Cvenkelj .Nekako pred
10 dnevi je povilu dete. katero
pa je takoj po rojstvu umorila
in pokopala v kleti, kjer so našli
truplo. ('venkelj, ki ima že dva
zakonska otroka, je storila to nuj-
brže. ker se je bala svojega mo¬
žu. ki biva v Ameriki.

Odlikovanja in imenovanja.

Sigurni). latldis z vojno dekora¬
cijo jc dobi! nadporočnik AVilli-
buld Bombard pri e. kr. dontobr.
ulanskeiu polku št. 1. vojen Lljnb-
Ijančau. za hrabrost na severnem
bojišču. Za nadporočnika je
imenovan magistratni tajnik Pr.
•Jančigaj, sedaj na južnem bo.ji-

Iz selske fare

jih je dosedaj odšlo v vojno in
j k vojakom 306; med njimi 78 go¬
spodarjev. Pri zadnjem prebira¬
nju jih je bilo odbranih še 31. Ta¬
ko jih bo skupno 337. to je 10 in
pol odstotka faranov. Štirje so v
vojni umrli: za dva je tudi že
prišlo uradno obvestilo. da sta
umiva, pa še pišeta.

Vojni ujetnik Slovenec
umrl je v ruski bolnici. Zeuiska
(ruska bolnica v Pocinkali. gu¬
bernija Nižainovgorod ua Buš¬
kem je uradno sporočila potom
avstrijskega Rdečega Križa žup
nijskenui uradu pri Sv. Križu na
Vipavskem, da je'ondi umrl dne
16. decembra 1914. na' logarju I
van Krečič, posestnik v .Mal. Žub-
Ijali ua Vipavskem'.

Umrli

so v Ljubljani: Muriju Schulz,
rudniška učiteljica v pokjou. Si¬
mon Gregorčičeva ul. II. 63 let.
— Elizabeta Rutar. tiskarjeva
vdovo. »2 let. Anton Habič,

dniiittr. 31 let. Marija Šebenik,

zasebnica. 73 let. - Marjeta Biz¬
jak. liči mizarja in kiijžarja. 10
dni. Ivana- Rožnik, kuharica.
52 let. Milan Htojsiči pek v
divizijski pekarni. Josip Ra¬
movš. bivši pastir. 43 let. Per-
dinad Surtorv. ključar v tobačni
tovarni. 73 let. Ivan Hudorovič,
cigan. 33 let. Krati Kadunc,

dninar. 40 let. Pran Premk,
bivši paznik mestnih delavcev. 38
let. Matej Bernik, trgovce /. le
selimo. 50 let. — Ivan Štefan, sin
krovskegu pomočnika. 10 dni. —
Marija Kump. delavku-ltiralka.
69 let. Uršula Rant. poljska
dninarica. 53 let. Ivan Jaklič,
posestnik. 58 let. Pran Verta¬

čnik. rejenec, 3 dni. Marjan
•Sušnik, rejenec.’ 16 dni.

O pegastem, logarju
v Ljubljani se je sedaj uradno
dognalo, da se . je pegasti legar
pojavil samo v predilnici. Te slu¬
čaje ima v oskrbi sedaj garnizij¬
ska bolnišnica. Slučaji v šentja¬
kobski šoli. in pri Slonu pa niso
bili pegasti logar. Tudi oni slučaj,
ki so ga dobili i/j šentjakobske
šole na medicinski oddelek dežel¬
ne bolnišnice in ga na nadaljnje
opazovanje poslali v garnizijsko
bolnišnico, iti bil pegasti legar.

še dva vojaka obolela na pega¬
stem logarju.

Dim «. marca'sta v šentjakob¬
ski šoli obolela dva vojaka. Od
ppljali So ju v deželno bolnišni¬
co. kjer so spoznali, da ima bole¬
zen znak pegastega legar,ju. Od¬
peljali so ju na opazovanje v. gar¬
nizijsko bolnišnico. Eden vojakov
je Hrvat Petar Milinkovič.' Ker
sta' Rila vojaka nekaj času ua me¬
dicinskem oddelku dež bolnišnice,
.je .vstop'občinstvu v medicinski
oddelek dež. bolnišnice prepove¬
dan.

O nesreči na blejskem jezeru
še še poroča; 8. marca zjutraj
ob pol 3. uri' sta utonila v blej
tkem jezeru v kotu proti Jaki
kakih 10 m od brega hotelir Jo¬
žef Vrhunc in krojaški mojster
'tsesJliik Peter • Dolar z Bleda.
Vračujoč se iz hotela-..Triglava 1 '.
Ista krenila po ledu proti Mlineinu
jv bližini jezerskega otoka sta v
i emi zgrešila pravo smer.in se za-
likala proti Jaki. kjer se zavije
i pot ua Bohiujsko Belo. Na kraju
>• jima udere led. in namesto pro-
'i bregu začneta v strahu in temi
plavati proti Jezeru ( otoku i.. Kli¬
cala sta ua pomoč, vojaška stra¬
ža je slišala vpitje, toda ko je
prišla v bližino, sta bila nesrečne¬
ža že utihnila, sta se že zadušila.
Še tisti dan so ju s trnki -izrekli
iz jezerskega dna. ju prepeljali na
dom ter ju 10. marca na Bledu
pokopali.

Ubegli jetniki

Blizu -Voitsberga Sip vjeli tri
ruske vojne ujetnike, ki so pobeg¬
nili iz ujetniškega tabora v Voits-
bergu.

Obsojeni pek.

Francu Schober, peku v Mari¬
boru. je prisodilo sodišče en teden
strogega zapora in petdeset kron
globe, ker je dobavljal vojaškim
bolnišnicam v Mariboru lažje pe
civo. kakor je bilo dogovorjeno.

Učiteljiščniki v Mariboru.

Izmed 39 učiteljiščnikov IV. let¬
nika jih je' bilo pri naboru potr¬
jenih 25. Za ostale Štiri tičitelji-

Samomor pred moževo podobo.

Vdova narednika 1. Tcmelu. v
Mariboru je pred dnevi skočila
v Dravo, a so jo rešili in odvedli
v bolnišnico. Ko je ozdravila, se je
vrnila v svoje stanovanje, ki ga
ni več zapustila. Stanovanje so s
silo odprli in našli pod sliko raj :
nega moža, ki je padel na bojišču,
obešeno vdovo. Zapustila je več
nepreskrbljenih otrok.

Vpokojen je

višji poštni ofieijal Vinko Win-
| klor v Celju.

Signum laudis

1  mt, traku vojaškega zaslužnega
j križa je podeljeno poveljniku o-
ščnike iz 1\. letnika se poduk še; -.cžniškeva oddelka v Brueku ob

i Muri nadporočniku Franc Pcrhav-
i' en zaradi hrabrosti na južnem bo

I i^čn.

nadaljuje. Potrjenih je bilo tudi
precej učiteljiščnikov iz drugih
letnikov.

Umrl

je v Mariboru e. kr. profesor
šolski svetnik gosp. Luka Lavtar,
star 6-1 let.

KOROŠKO.

ŠTAJERSKO.

Umrla

je v Gradcu Murija Kru gel. so¬
progu postestuika in gostilničarja

v Sevnici. '

•| Koroški pešpolk št, 7.

'Neki zdravnik 7. pešpolka po-
Ranjen j roča. dn je 7. pešpolk dne 20. fe-

je bil na severnem bojišču prijbruarju v boju vzel Rusom štiri
nekem jurišu v zadnjih dneh čemi.' topove, tri strojne puške in zajel
iur. Janko lioser. praporščak pri: ,lii 'l tisoč Rusov. Pri tem jc pa
70. peŠp. iz Jnršineev pri Plujn. 'sam imel lo zelo mule izgube.

Smrtna kosa.

Iz Konjic se piše: V sosednjih
Zrečah je vzorno gospodaril g.
Peter Dobnik'. Ondi je opravljal
častne službe pri cerkvi, občini,
šoli. Ko je ta mošnje posestvo bil
izročil simi. preselil se je t Ko-
njiee v svojo novopostavljeno vi¬
lo. In odtod smo blagega 7-ilet-
uega moža dne 10. marca spre¬
mili na zadnji poti. Ob odprtem
grobu .ie preč. g. arhidijakon
Hrastelj številnim pogrebnikom
-likal lepe lastnosti pokojnika.

It.  seznama izgub št. 131.

Poročnik Repouseh Adolf,- 11
dom. p.. I. stot., iz Labina, mrtev
(18.—30. 11. 1914.): poročnik dr.
Anton Vrgoč. 6. dom. p..' ranjen
in ujet: poročnik AVindisch Ar¬
tur. 5. dom. p., iz ptujske okolice,
ujet.

Umrl je

v Štoreh pri Celju trgovec An


1 » .. . l ..." 4  1  i

Hindenburgov trg v Beljaku.

Občinski urad v Bel i ulili je

svoj čas sklenil, du se ..Preihaus-

platz“ prekrsti % Hindenburgov

tv«, Sedaj se je ia sklep izpremc-

iiil v toliko, ila Preihausplatz o*

hrani svojo-prvotno zgodovinsko

ime. Cesarja Francu Jožefa trg se

; prekrsti v Hindenburgov trg,

j Glavni trg pa v Cesarja Franca

Jožefa trg.

I

1  • - - »

j Pegasti legar na Koroškem. ,

Od 28. februarja, do 6. marca
1915. je obolelo na Koroškem na
i pegastem logarju 9 oseb. Ozdra-
j velo in je minuli teden 27 na pega,-
| steni legarju obolelih oseb. umrl
i ni nihče.

Draginja.

Zadruga celovških mesarjev se',
i .je obrnila do deželne vlade z vlo-
• go. v kateri naznanja: Kljub te-
jmu da je cena živine poskočila,
j .je klavne živine le težko dobiti,
'in če sc maksimalna cena mesa

ne bo zvišala, bodo primorani s
1. aprilom ustaviti sekanje, in
prodajanje mesa.

PRIMORSKO.

„Nazaj hodi.'*

V Furlaniji se je to zgodilo.
Mož je šel na bojišče in dolgo
časa ni bilo nobenega glasu o
njem. Slednjič je prišel glas. za
ubogo kmečko ženo strašen glas.
da je mož. padel. . . Žalovala je in
verjela, da počiva on v krvavi
zemlji v Galiciji. Mašo so brali za
njim. vdomači hiši so jokali in
tugovali. Čas teče... Neko noč
potika nekdo na okno. Kdo je?
Ker le trka. gre prestrašena žena
k oknu. oglasi se mož. prav nje¬
gov glas je. Prestraši se žena in
začne kričati: pusti me! pusti rac!
smo že brali mašo za teboj, —•
zaprla je okno in se v solzah to¬
pila vso noč. Pri županu ga tudi
niso hoteli poznati, češ, da listi s
takim iuieuom je mrtev... Drugi
dan seveda je bilo veselje, ker jc
on vstal od smrti.

Umrla jc v Brumi v Furlaniji

8. februarja gospa Fina Bru-
mat, sestra monsg. Brumala, rav¬
natelja študij v goriški bogoslov¬
nim.

Radecki.jev veteran — umrl..

V Otuležu na Goriškem je umrl
Radccltijev veteran Ivan Breje v
85 letu starosti. ^

— ,

Odlikovanje.

Gosp. inž. agr. Rado Lah. e. kr.
kulturiio-teknični pristav pri., e.
kr. namestništvu v Trstu ter rezer¬
vni nadporočnik 33. črnovojniške-
gu polko, je bil te dni odlikovan
s svetinjo ..signum laudis" radi
hrabrega vedenja pred sovražni¬
kom.

Smrtna kosa.

Umrla jc v Gorici gospa Josi-
pi.na Budav. vdova po pokojnem
profesorju in okrajnem šolskem
nadzorniku. Pokopali so jo v Št.
Andrežn. — V (Girici je umrl biv¬
ši vmotržec Makuc — Umrl je
Karol Avgust vitez Ribi. vpoko-
jeui ravnatelj <•■. kr. obrtne šole.


STATEMENT OF

THE FIBST4EC0ND NATIONAL BANK

•enim« [šuMMimfr
■a£gS&  t8t *uaBmji
kbsjmh  crtBttrrPtnroB

(SOMU3 MCIMDfOFDBBI

že leta 1853. obstojala je Prva-Druga Narodna Bunka v jPittsburgu, Pa. Usta ¬
novil jo je dne 38. januarja pokojni James Laughlin. vtemeljitelj današnje velike
Jones and Laughlin jeklarske družbe, kakor ..Pittsburg Trust & Savings Co .

--.—V  - - - JS - - V _. *' S*T  - V » S - •» - -

Banka se je tedaj nahajala na Penna Ave., blizo 11. ulice. V aprilu 1. 1852..
kupila in prevzela je banka dobro gredočo denarno tvrdko Fiftli Ward Banko. v. 1.
1853. imenovala se je Pittsburg Trust Co.. leta 1854. se jc glavnica povišala ua
$200.000. i

\ tem času preselila se je ua NVood Street poleg Fifth Aveuuc in to zemljišče
je ilel lota. na kterem danes banka stoji-

. . ’ .... '

L. 1863. se je ime banko menjalo v First National Bank of Pittsburgh. Pa. Pr¬
va Narodna Banka;. To je bila prva banka v Pittsburghu in ena izmed prvih, kte-
re so zaprosile za čarter nacijonalnih bank. Glavnica Prve Narodne Banke bila je
takrat $500.000 a bank je bilo takrat v Pittsburghu samo 12.

Dne 1. sept. 1875. povišala se je glavnica banke na $750.000 a v letu 1892, se
je dodalo glavnici nadaljnih $100.000.

Dne L avgusta 1901. je bil inozemski in parobrodski oddelek utemeljen po
konzulu Mas Schambergu, poznan pod imenom Mas Schamberg & Co.. kupljen
in banka je začela poslovati z Evropo, posebno z našimi rojaki.

Mr. VVm. P. Ben kisel - , ki je bil s tvrdko Mas Schamberg & Go- od letu 1891.
postavljen je bil za upravnika novega oddelka, in razun upravnika v tem iimzmii
skem oddelku bilo je takrat nastavljenih še šest oseb. Danes ima bank v - v o.em
inozemskem oddelku nastavljenih ne šest oseb kot leta 190.1. temveč se je osobje
tega oddelka že leta 1913. povišalo na 44 oseb.

OF PITTSBURGH

AT THE CLOSE OF BUSINESS MAROH 4, 1910.

SOURCKS LIABILITIES

•uuts ... S 8,795.087.70
........  10.09

Par. . . . 3,101.000,00

id Bonds 4,597.826.22

Capital

Surplus and Profits ....

Reserves,

For Interest and
Tases . ..,.113,342.14
Special Reservc 376.04152

489 389.66
13,933,962,85

Circulation 3.000.000.00
Lcs-s Due front

U. S. Troas. .. 50.250.00  2,949.750.00

4,007.274.74

150.000.00

$ 22 , 504 . 413.54

Banks . 1,532.326.52

Duc froni Trcasurer U. S

.... ...... cr.mm.ow Ul p.eeusa iuul  «« se . a ve«mrai• wujo m pierne- *. ia0 S. C. GRIGGS. Assislant to Presklent

«1 <• — _ - | ?rp^/nrjo“SSd P etS | Wi’ r. CKNKISEli. Mauager K„ eis a Dapana.au,

* nost in varnost je naše geslo. * W. J. IRANK. Assistunt 31 auager Toreigu Depaitment

V VSAKEM SLUČAJU OBRNITE SE NA TO, ENO OD NAJBOLJ ZNANIH IN NAJGLASOVITIH BANK, NE SAMO V'AMERIKI. TEMUČ PO CELEM SVETU.

NAŠ NASLOV V ANGLEŠKEM JEZIKU SE GLASI:

U^-or. Fifth Avenue and Wood St. PITTSBURGH. PA. |




l*r?w** »«[iv

'

POD SVOBODNIM SOL N C EM,

POVEST DAVNIH DEDOV.

spustili v klanec na drugem kraju vode. — Iztok se ni ganil, dokler

niso izginili v goščo. ,

Lahko bi pozval sedaj tovariša, da se vrnejo do konj m gredo
Inaglo domov povedat, da. bizantinska vojska ni' daleč. Toda Iztoka
j je gnalo naprej. .Morda za onim. hribom tabori Hilbudij! Prestei

I Ko njegove vrste — vrnil se. in naznanil važno vest o vojski.

Vil se je kakor mačka in gnal dalje po največji travi, se skriva
za grmičevje, se plazil po vseh štirih, pa zopet ležal, kadar je bil

dosti v zavetju. . .

.Solnec je tonilo, ko je stal pred gričem — zmnčen m truden,

(Ta vrlo zanimiv ror
ga želi Citat! in ni pr

K tor (da so sc mu tresle mišice na stegnili.

Nad

aljevanji

Med mladci, ki so šli pozvedovat. j>

bil tudi najmlajši in edini
5c živi Svarunov sin Iztok. Nerad mu je dovolil oče. Slednjič se je
vdal. ali moral si je izbrati še tri tovariše. Vsi drugi so odšli po do¬
linah, gozdih in planjavah peš. Samo Iztok in tovariši so zasedli
iskre konjiče. Imeli so nalog, da prodro najdalje proti jugu. narav¬
nost proti Donavi, kjer so vedeli, da je llilbudijev tabor.

Kolikokrat je odjezdil mladi Iztok nad divjega neresea. kajkrat
se je plazil sam za medvedom, mnogokrat je zapihal ris nad njegovo
glavo, ko je ležal opoldne pri cedi ovae ali še nikoli mu ni utri¬
palo srce. tako kakor danes. Prvikrat v bojni službi. Ni mu rad dovo¬
lil Svarim; ko mu je pa dovolil, mn je poveril najvažnajšo službo,
odkazal mu je naravnost proti gnezdu sovraga.

Ljubimca je izgubila že devet bratov bala se je za Iztoka,
ali bila je ponosna nanj. Poznala ga je. kako je drzen in lokav, kako
izboren strelec, močan borec; vedela je, da se prime njegove roke
sekira in meč, pastirski korobač in lok. .Šla je zato radostno sama
po risovo kožo, pogrnila z njo hrbet bratovemu konju in stopila na
okope, ko je Iztok odhajal.

Mladeniči so jezdili počasi skozi šotore. Ko so prijezdili mimo
zadnje gruče borcev, tedaj so prhnili konji, in kakor hi se štirji
črni vrani spustili v prostrano polje, so planili jezdeci v daljavo,
in malti so se izgubile štiri črne lise in čisto izginilo v rjavih bilkah
visoke trave.

Iztok je jezdil divje. Hrepenenje ga je tiralo in drzen je bil,
da bi bil planil skokoma pred samega Ililbudija. pomolil mu pest
v lice ter zakričal: Stremo te! Prvikrat, je čutil bojni pas krog ledij,
prvikrat ni iskalo njegovo oko zverjadi, ampak hlepelo, da zagleda
blesteče šlcrae Bizantincev. Burno je plulo srce v prsih, čutil je mo¬
gočno silo v rokah, da je tupatam sTisnil povodce tako trdo, da je
zapihal konj, ukrivil vrat in se gnal. v divjem skoku po dolini. Zdelo
se mu je, da tako prijazno, tako polno svobode še ni nikoli sijalo
solnce. Ali to svobodno solnee bi rad zasenčil Hilbudij, krščenik,
njemu in njegovem rodu. ki je prosto gonil čete po daljnih stepah,
ki je svoboden iskal plena, koder je hotel. Trdno se je nadejal, da
mladci, katere on popelje v boj, pomandrajo Bizantince in preženejo
temni oblak, ki se je obesil pred jasno solnce njegovih dedov.

Konji so se vznojili, solnec je stalo visoko. Majhen potok, ob
katerem so jahali, se je izlil iz soteske, ki je bila porastla z gostim
gozdom. Pred Iztokom se je širila dolga planota, po kateri se je
upogibala trudna jesenska trava.

Pridržal je konja in počakal spremljevalcev.

..Razjahati moramo! Če jezdimo po lej planoti, zapazijo nas
lahko bizantinski ogleduhi. Potem je vse izgubljeno... Zaio odve¬
demo konje v gozd, tam jih eden straži in napase, drugi trije se pa
prerijomo po travi in grmovju do onega griča, ki se dviga iznad
planote. Moj oče mi je rekel, da se od tam vidi Donava in onkraj
reke llilbudijev ostrog/ 1

..Iztok, daleč je tisti grič. Do noči dospemo komaj do njega."

..Moramo! Rado naj čuva konje, dokler se ne vrnemo! Če nas
še ne bo, ko ležo noč. jahaj nam nasproti
snidemo!"

Iztok jc govoril kot poveljnik, ki ima oblast. Nihče mu ni ugo¬
varjal. Poskakali so s konj. Rado jo prijel za uzde in zavil s konji v
grič. da jih skrije in na varnem napase.

.,Ti greš na levo, ti na desno, jaz v sredi teli poljan — na vrhu
griča so snidemo!“

Hitro so se ločili. Brez steze in brez ceste je bila ravan. Visoka
trava jo jc krila in grmičevje se je razpenjalo tuinlam. Nikjer ni
bilo sledu konjskih kopit. Hilbudij že dolgo ni jahal tod. — Mladci
so se zarili med travo in se plazili, kakor mladi lisjaki previdno in
Litro naprej. Komaj so bili par sto korakov oddaljeni, že ne bi bil
nihče razločil, da lazijo tam po travi tri človeško bitja. Včasih so po¬
polnoma izginili, včasih se jo zamajala visoka trava, kakor bi veter
dahnil vanjo.

Iztok je ril neizmerno hitro naprej. Pot mu je lil po obrazu,
pa se ni zmenil. Po plečih ga je cesto oprasnila bodeča veja: še
začutil ni. Odtrgal je potoma zelene bilke in sočne liste ter jih
žvečil, da si je tolažil žejo. Dihal je globoko, nosnice so mu plale,
kakor bi pihal mlad neresee skozi dobravo.

Ustavil se jc pri samotnem drevesu, ki ga je polomil-čez leto
vihar. Zlezel je v njegove veje in sedel, da se,za trenotek oddahne.
Njegovo oko je. iskalo griča. Lil je že bliže, vendar je bila ravnina
še kakor morje med njim in onim hribccni. Ali pogum mn ni upade.l
Njegove oči so se svetile kakor sokolu in predrl bi rad s' pogledom
grič in zazrl široko reko in za njo llilbudijev tabor.

Kar nenadoma se zablišči nekaj pod gričem. Kakor bi svetel
plamen švignil in hitro ugasnil. Iztok se vzpne skozi veje. za¬
senči 7.  roko oči in gleda v daljavo.

Zabliskalo se je. vnovič, in zopet in zopet. Ni dolgo gledal, da
je natančno razločil tri jezdece, ki so jahali v smeri proti njemu.
Lesketali so se oklepi, svetile čelade.

Iztok je zažvižgal, kakor ptica ujeda, da je opozoril tovariša
na nevarnost. Odzvala sta se mu. Pomudil se je še nekoliko v gostili
vejah, jezdeci so se v hitrem diru gnali proti njemu. Srce mu je
prvi trenotek vzplalo. Za pasom je imel samo kratek nož in pomislil
je, kako ga razsekajo Bizantinci, če ga dobe. Doln-o je. da je trava
upognjena, da ne zapazijo zlepa njegovega sledu. Legel je na trebuh
in se kakor kača plazil po tleli proti gostemu robidovju. Veliko,
nizko grmovje je ležalo sredi stepe, kakor zaplata. Zavil se jo po
vseli štirih v sredo grmovja. Do tja s konjem ne. pride nihče.

Srce mu je tolklo hrepenenja in čakanja. Zamislil se je že,
da morda ugledajo njegovo sled. da razjahajo in ga poiščejo v skri¬
vališču. Segel je po nož za pas in natančno preudaril, kako plane
nad prvega in mu zarine rezilo v goltance -— druga dva se prepla¬
šita — v tem pa ho on že pri konjih, enega zasede v skoku in odvihra
preko stepe. Tako se je vživil v to misel, da je vzboknit hrbet, kakor
mačka, in hrepeneče čakal plena. ,

Kopita so se že cula. Zamolklo so donela po sulii ravnini. Vedno
bliže.so prihajali. So že tu! Iztok jo videl skozi malo liso v grmovju
blestečo opravo, zahrepenelo se mu je po boju. in komaj, komaj da
se ni dvignil in zakričal nanje.

Jezdeci so pa v lahnem diru šli mimo njega. Cul je pogovor,
raziimil ime Hilbudij — sicer ni ražumil ničesar, ker so govorili gr¬
ški jezik. Počasi so se oddaljevali udarci kopit. Iztok se je dvigal v
grmu, oprezno in brezslišno tako dolgo, da je prirastki njegova ko¬
drajta glava na vrhu skozi grm, kakor hi se dvignila solnenica in
se ozrla za oddahajajočiin bleskom konjikov.

..Če zavijejo v hrib in dobe naše konje!"

Te misli se je prestrašil. Kakor kip je stal sredi grma in ni se
mu rodila pametna misel. Ali polagoma se je umiril. Konjiki so kre¬
nili na desno k potoku. Napojili so konje, prebredli vodo in se počasi

naknadno n aro o j p c sta tovariša prišla?

Zaskovikal jc.

Oglasilo se je prav blizu na desni in levi isto skovikanje^

V kratkem jih je združila lomna loža. Plezali so brezslišno po
strmi rebri in, preden je še izginilo solnec, so bili vrhu griča. Poslu¬
šajo. Vse tiho. Nekaj ptičev se je splašilo z vej. daleč nekje je za-
kruncal divji prašič.

Vležejo se na zemljo in nastavijo uho na prst.

„Topot! Topot! Kopita!“

Vsi hkrati so to izgovorili.

Iztok se dvigne in spleza na drevo.

...Donava! 1 '

Vzkliknil je skoro glasno.

Pred seboj je videl prostrano ravnino. Oklepal jo je v solncn
žareč okvir — široka reka. Tam za tem ognjenim, okvirom prav
na mestu kjer je ležala čez vodo dolgo potegnjena črna proga
most — so je dvigal, iz temne lise dim.

.,Tabor vidim!”

Tovariša sta se razveselila : kakor divja mačka sta. se oglasila
in začudila. * '

Iztok se je oziral, odkod klopotanje kopit. Se enkrat so se vneli
solnimi žarki in žareča ploskev je izginila. Prav takrat, je tudi Iztok
nočjo,“ sta silila mladca.

.,Pojdimo! Vrnimo se! Svarim jo naročil, da se vrnemo vsi z
zapazil troje lučk, ki so se bližale hribu. V silnem skoku so se vra¬
čali jezdeei-poizvedovaloi —- in drevili krog hribea v ravnino, da čira
prej dospo v tabor. '

Iztok se je vesel in srečen splazil z drevesa.

„Če so konjiki ovohali naše gradišče? 1 '

...Strašno tirajo konje! Važna poročila neso. Vrnimo se' 11
..Počakajmo še in odpoeijmo se nekoliko! Mesec vzide. Rado
nam privede naproti konje — morda še kaj čujemo in vidimo/'
Mladci so legli na mah, ugriznili v kose ovčjega sira. si poiskali
sladkih koreninic in govorili tiho junaške besedo.

Mrak je legal hipoma na zemljo. Na vzhodu se ije že dvigal
mesce, še ves bled. Njegovo prepalo lice se je še balo solnenih žar¬
kov, ki so po nebu v rdečih plamenih jemali slovo. Topot konj jc že
zdaLna obmolknil.

iztok pa ni hotel. Z mladeniško svojeglavnostjo se je veselil,
da zapoveduje — prvikrat v življenju. Zato se ni zmenil za očetovo
naročilo. Hrepenel .je po slavi in še važnejših novic bi rad prinesel
Slovenom v tabor.

,,No gremo še! Če pride kmalu Rado s konji, počakate me,
jaz pa pojezdim za onimi tremi prav do mosta."

Tovariša sta osupnila.

..Pomisli, Bizantinec straži most.! Ujamejo te..."

Iztok se je zasmejal na glas. da sta. se tovariša plašno ozrla
naokrog.

„Morana naj ti prizanese! Iztok, ne tvegaj! Stribog naj po-
pihne in zanese tvoj preširni smeh Jlilbud.iju na uho! Bjsi naj dvi¬
gnejo volkodlake v šumi, pa nam. zaskočijo pot in nas zvodijo!"
Tovariš, ki je tako govoril, je segel nehote z roko za vrat, ka-
t ul i kot volk. da se mor mu je obesila mati tri mogočne neroščevo čekane, da ga čuvajo
pred uroki in besi.

Iztok se jo prevalil v znak in ua licu je obsvetila medla mese¬
čina smeh — poln dvoma. ,,Morana — besi — volkodlaki" — so
Šepetale ustnice. Da bi mu ti mogli škodovati? Vera očetov..., pa
vendar... Zakaj se jih no boji Hilbudij?... Oči je zaklopi!,,na čelo
si je položil sklonjene roke in molil z vročim vzdihom k-Sveto vit n.
naj ga 'potolaži on, ki hkrati zre na vse štiri vetrove, ki vidi v temni
noči. ki gloda v jasno solneo, pa se mu ne skalijo oči...

„Tra - tra - tra!‘

Vsi trije planejo kvišku.

Vnovič: „Tri - tra - tri - tra.. ."

Oddalee so se čulc trombe

Iztok jc bil v trenotku vrhu drevesa. Napenjal je sokolje oči,
zapičil jih je v črno liso za Donavo, kjer je prej videl dim. Luna je
razžarila okolico. Zazrl je v motni luči. da se iz onega vzvišenega
prostora sipljejo svetlikajoče lučke. Vedno veči» 1 - : ,; J pj l ,pti;: rfiki se zib¬
ljejo —. i  s® i. d jfcjLšill »Set

..Hilbudij prihaja /. vojsko!"

Tziok je planil z drevesa, v divjem teku so se zapodili po bregu
in skokoma bežali naravnost proti gi;iču. kjer so bili konji.

,,Da bi prišel Rado!“ je siknil Iztok in se pognal čez grm.

,,čiij, volk je zatulil!" -

..Rado prihaja. Blizu je že! Hitro proti njemu."

Vsi trije so drevili s podvojeno silo v smeri, kjer so euH volčje
taljenje. Oglasil se je zdaj pa zdaj kdo izmed njih, volk so jim je
odzval, bliže in bliže so prihajali drug drugemu. Kmalu so začuli
hrzanje konj in šum trave. Oddihali so se in šli korakoma. Oddalee
so že videli črne sence, ki so se gugale hitro po ravnini.

Tztok se je ustavil.

Tovariši! Ne skušajte se z mojim konjem. Veste, da jo najboljši
kar jih je v taboru. Do jutra prijezdite lahko do gradišča, jaz mo¬
ram biti prej tam. da se hitro dvignejo vojniki in gremo nad Hilbu-
dija!"

Komaj jim je to sporočil, so že zahrzali konji tik pred njimi.
Iztok je planil kakor tiea na svojega vranca. Ta se je-vzpel kvišku
in obrnil na zadnjih nogah, ko j p začutil roko gospodarjevo na
brzdah. Zavihrala je griva — in kakor misel sta zletela-preko po-
jan. Parkrat je ponehaval konjič v skoku, kakor bi vprašal gospo¬
darja, čemu ta pogon. Ali Iztok ga je stisnil s koleni, da je globoko
zahropel, povodci so se nategnili, in tedaj je žival razumela, da ta
ježa ni šala. da je treba planiti na življenje in smrt.

Izborni konjič — očetu ga je podaril hunski poglavar — jc
povesil glavo, nozdrvi so se mu razširile, bela pena je letela v kosmih
po zraku, drevesa so bežala mimo njega in tonila v daljavi kakor
bliskavica. Na njegovem hrbtu je pa sedel z naprej nagnjenim živo¬
tom. kakor bi ležal na konjskem vratu, Iztok. Nič se ni ganilo na
njeni. Kalcoi' priraste! je tičal na konju, samo dolgi kodri so pluli
v zraku in risovo krzno je veslalo z repom na konjskem hrbtu.

Iztoku se je zdelo, da se pot vleče še enkrat tako dolgo kakor
podnevi. Ozrl se je včasih na zvezde z boječim pogledom, če že ni
polnoč minula. Pa zopet jc stisnil konja, mu pošepetal v ušesa be¬
sedo, polno hvale in ljubezni — in šlo jc skokoma čez drn in strn.

Davno je že jahal ob potoku v soteski. Zdajzdaj je upal. da za¬
gleda ognje — ali potok se je zasukal na levo in za ovinkom še vedno
gluha šuma. Konj je začel pogosto hrzati in prhati. — Iztok, je čutil
da napenja zadnje.sile. Kaj.'če se zgrudi?.Moral ga je ustaviti, da
je šel korakom dalje. Lakotniee so mu plale, vse kite so so tresle
od napora, z globoko sklonjeno glavo je šol in hropel. Od njegovega
trebuha se je cedil pot.

(Dalje prih.)

SEZNAM

MRTVIH, RANJENIH IN
VJETIH SLOVENCEV V
SEDANJI EVROPSKI
VOJNI.

‘Petek Matija, četov..

TR. 47. 10.

Ta seznam- je nadaljevanje onih
trc'.i zvezkov. l;i jih je sestavil S- te¬
li* M- Dolinar- Kdor .iiii linče imeti-
naj to naznani upravi ,,Slovenskega
Naroda* 1 , 45 Vesey St- Nevv Vovk- ter
priloži 50 centov- Še boljše pa stori.
Če se naroči na ..Slovenski Naro.V* ter
posije v to svrho $1— Kajti potem
dob! vse tri gnri omenjene zvezke za¬
stonj-

Pomen okrajšav v sledečem seznamu:

inf- —- infanteris-t — -peSee-

Jas-. — .Jager — lovec-

D’na — Dragoner — dragonec.

KI- -- Klane — itlan-
Hus. -— IIasar —• luiznr
Kan- — Kanonier — topničar.

Fahrkan- — Fahrka-nonier — vož- top-
FahrsoHl- — Falirsoldat. -— vož- vojak-
Pion- — Pianjer — pionir-
Sa.pp- — Sappeur — saper-
Trainsold- — Trainsoidat — vozar voj.
SanSol.l — Sanitatssoldat — sanit- v-
Rosini- — Ersatzreservist . nadotn- r-
EinjFrehv- — F.injahrig Freitvilliger
— enol- prostovoljec,-
Horn- — Hornist — trobentač-
Tafnb- — Tamboj.tr •— bobnar-
Patri- Patrouillefuhre. — pat: vod-
fiefv. Oefreiter — poddesetnik
Vorm- — Vormelster — top- pred
Fabrvorm- — Fahrvormeister — vož-

op- .pred-
Korp- — Korpora'. — desetnik-
Umerjaš- — U-nterjager — podlovee-
Zugsf- — Zugsfiihrer — fetovodja.
Feldtv- — Feldtvebel — narednik-
Oberjii.g- — Oberjiiger — nadloveo-
■Avl; — Fenerverker — ognjičar-
\Vnchtm- — AVnehtmeistcr — stražm-
It- A sp — Kadettaspirant-
fl- Pes- — In der Reserve - v rezervi
Krti- — Kadett — kadet-
Ftthnr- — -FiUinrlch — praporščak-
Ut- — Lentnant — poročnik-
Obit- — Oberleutnant. — nadporočnik-
11'pt-m- — Hauptmann — stotnik
Ritim — P.iitmeister —. konj- stotnik-
Mir — Major — major
Obstl- — Oberstleutnant — no.lpoik-
Obst- — Oberst — polkovnik-
IM- — Generalmajor - generalmajor-
FI.M- —' Fcldmaršalleut- — podmaršal
IR- — fnfanterio.r-giment — peš- polk-
FKR- — Fe’d kanon regiment - top- reg
DR- — Dragbnerrcgiment - drag- reg.
F,IR — Feld.lagerbatailon — lov- bat'
run- - Oehlrgsarli-lle.rierog- . Irrtj. lop
P Ion H- - Plonierbataillon . pijon bat-
kappTi- - Sappeurbataillon . sn-pp- bat-

M.unlč- — Munitionskolonne — mu

meljska kolona-

Kitar- - • Kriegsmarino - voj. -mornar-
UTR — T.andmebrinfantr- r- — vlnmobr
pešpolk-
K- — Kofnpagnie — stotnija
Ksk- — Eskadron — škadron-
MCA- — Masohingovvehrn.bteilung -
odd- stroj- pušk-
Ratt- — Batterie — baterija
MB- — Marec!) Tiaor.- — peš- bat-
RgtsSth. — Reg.iinentsslab — regini
stožer-

r- --- ranj- - - ranjen-
■n- — mrt- — mrtev-
vj- — vjt, — vjet-

Mojnas Adaif. Inf.. TIL 97. 8. K.,
ranjen.

Mojnas Anton. F.R., FJB. 20. II.
K., ranjen.

MnmiČ Jožef. ER.. IR. 97.
ranjen.

Morčnt Peter. KR., TR. 97.
mrtev.

Mozelič. Bartolomej. inf.. IR. 97.
fi. K., ranjen.

M oženi č Vincenc. Korp.. IR. 97,
L K., ranjen.

Nežic Johan. KIL. IR, 97. 7. K.,
ranjen.

Nikolausig Johan, Inf.. IR. -17. 11.
K., Primorsko. Oradiškn, Ko¬
renin, 1890., ranjen.

Novinc Anton, Četov.. IR.

K., ranjen.

Oblak Johan, Inf.. IR. 97.
ranjen.

Ogrič Valentin. Inf., IR. 97. l;l.
K., mrtev.

Ogrin Johan. Inf.. TR. 47. -
ranjen.

Opasic Jakob, Inf.. IR. 07.

polk P,., ranjen.

Opasnik, Inf., IR. 97. pešpolk P,.
Orel Eduard, Inf., IR. 97. 12. K.
ranjen.

Orel Krano. res. podi.. FJB. 20.
ranjen.

Orel Marius. Inf., IR. 07
ranjen.

Ornig Franc. Rlnf.. IR. 47. 1.7. K
ranjen.

Ornik Ernst, ER,. TR. 47. S. K
ranjen.

Pavline Frane, res..lov.. FJB. 20
4. K., Štajersko, Slov. Gradec''
Skale, 1889., mrtev.

Pečtir Alojz. Inf.. TR. 97. lL > K
ranjen.

Pečnik Martin, lov.. FJB. 20
K., ranjen.

Pegan Metod. Inf.. IR. 7. 7. K
ranjen.

Perčič Anton, četov.

K., ranjen.

Pcrnačič. Rudolf, inl'.. IR. 97 ,9
K., ranjen.

Pernat Franc. Inf.. IR. 47. ig 17
ranjen.

Petek Jakob. Inf.. IR. 47 8 K
ranjen.

K., mrtev. , rr

'Pelerin Jožef. TnL. IR- '• v '
mrtev. Q

Peternel Frane. Oefr.. JR- • '•

K., ranjen. „ 9n

Petkovšek Karl. KPatrf.. I«JI»-
4. K.. Kranjsko. Logaree. Ra¬
kek. 1886., mrtev.

Petrov Paul, čast. sil.. TR. 97,
K., ranjen.

Petrovič Nikola, Inf.. IR. 97. 12.
K. ranjen.

Petrovič Peter. lov/. FJB. 20, 2,
K., ranjen.

Petruz Anton. res. lov.. FJB. 20,
2 K.. Primorsko, Gradiška, Ro.
niauz. 1885., rnajen.

»;• -i- •!* -t- *t-

...... j .  a 4 . -:- •:* 4* * * * * 4* 4' * * *<• -t -t

4 .-t*--*•• • • n

BOJNE MAPE

EVROPSKIH V BOJ ZAPLETENIH DRŽAV V
OBLIKI VELIKE KNJIGE Z 20 STRANMI.

SAMO 25 CENTOV.

Najnovejši bojni zemljevid, knjiga 20 strani v barvah.
Knjiga je velika 14V 2  palca v dolžino in 10 palcev v sinno.

Najprej so navedene sile vseh. vojsk s številkami, nadalje
so v njej slike vladarev vseh vojskujočih se držav in onih, ki
se še utegnejo zaplesti v vojno. Skupaj deset vladarjev.

Zatom nrvfl mana v barvab porazdeljuje celo Evropo, kakor se v
sedanji vojni grupirajo države- in kdo in proti komu se bon. jo tudi

označeno v barvali- • ,

č-en-tn. stran obsega cel svet, na. kateri jo označeno, koliko inv.
vsaka voRijoča so država kolonij ali naselbin in kje se nahajajo-

Xa neti strani je v barvali -nemško cesarstvo,-obkroženo od-sovra¬
žnikov; ki se bojujejo, in kje, se bojujejo-

Xn šesli Strani je Uu.-iia z mejami Xcmčije in Avstro.Ogrsko.
JcjDI' SO sodni bijejo silno krvavi boji-

Sedma stran obsega An rdijo z njenim otočjem in Irsko, okoli kn -
iSrc se bijejo velikanske pomorske bitke.

Xn osmi strani je Francija z mejami na Nemčijo in Belgijo- koder
razsajajo najljutejši boji-

Deveta stran obsega celo avstro.Ogrsko državo z njenimi mejami
na Srbijo, kjer so se bili naši sinovi, bratje in sosedje, in pa z mejam:
nn RuskOikjer se sedaj nieriio avstrijske in rusko vojsko v najsrdi-

tO.isih brvi ih.

\':i deseti strani je Srbija z novo l.erltorijalno posestjo in mejami,
kjer se nahaja sedaj srbska vojska i r- 1 -

SAMO  50  CENTOV,

pa dobite velikansko knjigo istotako s tolikimi stran¬
mi in s slikami vladarjev vseh sedaj v boj zapletenih
držav, poleg te pa še eno knjigo s slikami z bojišča,
ki vsebuje 50 krasnih slik.

Na sredini te zemljepisne knjige je posebno natanko in
precizno izdelan zemljevid avstro-ogrske monarhije, kjer se
najde vsa naša mesta in se more natanko zasledovati bojne
dogodke v naši domovini v Karpatih in v Galiciji. Knjiga je
zares prekrasno delo s 50 velikimi slikami z bojišča.

A vse to dobite samo za 50 centov.


I

I

K..

K..

97. 14.

12. K..

K..

po.s-

8. IL¬

IR. 97. 10.

Kdor torej želi prvo. samo
bojišča*:,- naj se. takoj naroči t,-

upravo ..Slovenskega Naroda *.

mapo ali drugo, . mapo
• pošlje obenem 25 rili 5


s 30

FONOGRAF S 6 NAJNOVEJŠIMI
• SLOVENSKIMI PLOŠČAMI ZA

Skrinjica je velika, lž palcev in 7  viso¬
ka ter ima velik zvočen lij. Ta krasni
strojček hočemo prodajati po vseb
dolih Zdmženihjdržav in Canade s še.
stimi liajnovejšimi slovenskimi plošča¬
mi in 5 flO iglami SAMO PO $10
PRODAJAMO TUDI:

VIKTOR GOVOREČE STROJE
COLUMBIA FONOGRAFE
SAMO 50c NA TEDEN.

Zn.  vsak stroj jamčimo ir, let- Plšiio
danes po naš veliki ilustrovani katalog
xa  in  Plošče, katerega dobite

ZASTONJ.

Prodajalna odprta zvečec in ob nedeljah

SAUL BIRNS

97 Sccond Ave-, Dep- 14 H cw  York


L//ZŽ-

UPOPOVIČ

CLEVELAND.0HI0

2537 ST.CLA1R AVe.

A

-■A.unmAVt. ■ \ -p—

p ” a ,“" veletrgovina domačej-a
tropinovca in domačega vina

Domač, tropinovce po go l. ^4.00 - 3 25- 3 50
omace belo vino, galona po $1.00 in V 50

-• naštete, se obrnite ustmeno ali
pismeno na:

( JOHN POPOVIČ)

k 2>3 ?SV.CLair JC*
^LEVHAUD-C

'i11 'Wš.

m

$

srif

•t* *t ^ ^ ^ *...... A  ----—--

* * “ '*' ••• *:• *;•....................,

VELETRŽ

ŽGANJEM

tmporter in
VINOM.  In

P &e?S k V»“vov k ,. „
*’ ll,hov  m najfinejša
1 1S1( ‘‘ Po cenik na :

1 KALIN

Wau, Str., Pl TTSBUR

Petruž Anton. Inf.. TR. f)7. 4. K.,
ranjen.

Poljevec Isidor. Korp.. TR. 07. 10.
K., ranjen.

Poropat Anton. Inf.. IR. 07. 16.
IC., ranjen.

Poropat Mihah Inf.. TR. 07. 4. K.,
ranjen.

Potočnik Rajmund. Inf.. tR.. 47.
3. K., ranjen.

Potožnik Johan, RTnf.-. tR. 47. 4.
K., ranjen

Povačič Johan. Tnf.. tR. 07. 12. K.,
ranjen.

Povit let z Vincenc, r. komp. bob..

TR. 47, 13. K., ranjen.

Požarnek* Jožef. F.R.. II!. 17. 15.
K., ranjen.

Požarnik Adam. Gefr, tR. 47. 4.
K., ranjen.

Požauko Konrad. Inf.. 47, 10. K.,
mrtev.

Požornik Franc. komp. troh.. IR.
Kizisnjk Anton. Korp... TR. 31. S.
ranjen.

47. 13. K., ranjen.

Prclič Johan. Inf., IR. 07. pe.šp..
Prelog Alojz. Gefr.. TR. 07. 1.0.
K., mrtev.

Prelog Johan, čelov., IR. 07. 8.
K., ranjen.

Prendivoj. Inf.. IR. 07. 14. K., ra¬
njen.

Presehcrn Karl. tnf.. TR. 07. 14.
K., mrtev.

Primožič Johan, čelov.. FJB. 20,
3. K., ranjen.

Primsar Anton. Feldw, TR. 07. 5.
IC.. vjet,

Primus Franc. KR.. TR. 47. 3. K.,
ranjen.

Prinčič Viktor, tnf., IR 07. 1. K,,
ranjen.

Pne Johan. Inf.. IR. 07. 10. TC..
ranjen.

Pahor Eberhnrd. Inf.. IR. 07. Ifi.
K. ranjen.

Pungartnik Štefan. RTnf.. IR. 47.
6. K., ranjen.

Puntigam Ferdinand. Rini'.. IR.

47. 12. K., ranjen,

Pušnar Valentin. Inf.. IR. 07. 7-
K.. mrtev.

Pust Peter. lov.. FJP>. 20. 2. K,
štajersko. Slov. Grap, Sobota.
1802.. ranjen.

Razboean Jožef. Inf., IR. 17. 13.
K., ranjen.

Razhoršek Ferdinand. Inf.. IR. 47
2. K., ranjen.

Rebernik Frane. Inf.. TR. 47. 13.
K., ranjen.

Rebernik Karl. Rlnf., IR. 47. 2.
K., mrtev.

Reja Jožef. Inf.. IR., 07. 7. K.,
mrtev.

Rejec Anton, res. podi.. FJB. 20.

4. K..

Remec Eduard, Tnf.. TR. 07. 10.
K., ranjen.

Ribič Franc, Komp. troh.. IR. 47,

5. K., ranjen.

Robar Vincenc. Inf.. IR. 47. 3. K.,
ranjen.

Robič Johan, četov, TR. 47. 15.
IC., ranjen.

Rodesie Rudolf. Inf.. TR. 07. 13.

K., mrtev.

Rodošek Matija, res. lov.. FJB.
20. 2. K.. Štajersko. Ptuj. Kova
Štifta. 1886.. ranjen.

Roj Frane. ER.. IR. 47. 5. TC.. ra¬
njen.

Rop Anton. RTČorp, IR. 47. 4. K.,
ranjen.

Rastja Frane. lov.. FJB. 20. 2. IC.
ranjen.

Primorsko. Gorica. Škrlje, 1802
Saksida Johan, čelov.. IR. 07. 8.
IC., ranjen.

Saksida Jožef. KR.. I R. 97. 3. IC..
ranjen.

Serbinek Johan. Inf., IR, 47, 7.
TC, ranjen.

Sever Johan, Inf, IR. 07. 13. IC..
mrtev.

Šile Matija. Korp, IR. 07. 14. TC,
ranjen.

Sima c Andrej. ER, IR. 07. Ifi. K.,
ranjen.

Škamperle Štefan. Korp, TR. 07.
3. IC, ranjen.

Škerlj Jožef. Tnf, IR. 07. 14. IC,
mrtev.

škilan Karl. Inf, IR. 47. 3. K,
IC, ranjen.

Skočir Johan, četov, IR. 97. 8.

Skok Peter. KR, IR. 47. 5. K,
mrtev.

Stopar Berth. RTnf, TR. 47. 13. [Tonzar Rikard. Inf, TR. 07. Ifi.
IC, ranjen. I IC, ranjen.

Stupan Ignac. Inf, IR. 47. 5. K, j Trampuž Rudolf. Inf.. TR. 07. 16.
ranjen. IC, ranjen.

Suc Jakob. RGefr, IR. 47. 0. IC, Trapp Rudolf, četov, IR. 07. 0.
mrtev. K, ranjen,

Šufi.c Johan. Inf, IR. 07. S. K, j Trebeč Anton. Tnf, IR. 07. 15. IC,
ranjen. j ranjen.

Sulic Jožef. Inf, IR. 07. 10. K, jTremul Dominik. Inf, TR. 07. 7.
mrtev. j K, mrtev.

Sumberaz Johan. ER, FJP, 20. j Trunk Frane, FR, IR. 47. 10. K,
pešpolk, ranjen. i ranjen.

Stipanič Alojz, Korp, IR. 47. ..Tttlič Oskar, Inf, IR. 07. 5. K,
K, ranjen. j ranjen.

Snppana. Korp, IR. 47. 14 . IC, jTureo Johan. Inf, IR. 07. 4. TC,
ranjen. j ranjen.

Šnsan Vilhom. Inf.. IR. 07. 5. IC, Turcovieh Peter, Inf, IR. 07. 15.
ranjen. j K, ranjen.

Saksida Ludvik. ER, IR. 97. 14 . j Skok Tomas. Tnf, IR. 07, 6. TC,
IČ, mrtev. ! ranjen.

Sankovič Anderj. Inf, IR. 07. 4. Skomina Filip, Inl, III. 0i. 10. Ič.

K, ranjen. ranjen.

Selesnik Johan. Inf, IR. 97. 13. |Skopae Dominik, Inf, fR. 7. 7. K.

K, ranjen. • I ranjen.

Seljak Jakob. Inf, IR. 97. 5. K, | Sluga Johan, lov, FJB. 20. 2. K,
ranjen. ' Štajersko. Ptuj, Nova Štifta.

Seljak Johan. Inf, IR. 07. o. K,
ranjen.

Semljiiz Franc. Inf, TR. 47. 5. Ič.
ranjen.

Sernlitseh Anton. Inf, IR. 47. 10.
K, ranjen.

Sernlitseh Franc. Inf, IR. 47. 2.
K, ranjen.

Senekovič Johan. Inf, IR. 47. 13.
K, ranjen.

Senica Johan. Inf, IR. 47. 2. K,
ranjen.

1892, ranjen.

Smokovič Jakob.'res. lov, FJB
20. 4. K, Istra. Pola, 1883,
mrtev,

Stance Fram-. Korp, IR. 07. 3. K
mrtev.

Štarčič Joscf. Inf, IR. 07. 7. K.
ranjen.

Sternad Karl. Korp, IR. 07. fi. K.
vjet.

Sternard Anton. Inf, IR. 17. fi. K
ranjen.

šu.šek Frane. Gefr, IR. 97. peš- Turk Štefan, Inf, TR. 47, 1. TC,
polk. ranjen. j mrtev.

Suselj Jožef. Inf, IR. 07. fi. K, jTušan. Inf, IR. 07. pešpolk, ra¬
van jen. j njen.

Susie Engelhert, Inf, IR. 07. 7.! Ugrin Matija. Inf, IR. 07. 5. K,
K, ranjen. i vjet.

Susie Leopold. Inf, IR. 07. 7. Tč, i I'kmar Ermenogildo, Inf, IR, 47.
ranjen. t 16. K, ranjen.

Snsnič Anton. Inf, TR. 07. 7. Tč, |Urbančič Johan. Korp, IR. 07,
ranjen. j 12. K, ranjen.

Tomažič Gottfried. Inf, IR. 07.! Pršič Jožef. ER, FJB. 20. 4. Ič,
13. K, ranjen. I ranjen.

Tomšič Anton. Feldtv, IR, 07. 15. i Valentinčič Frane, Inf, IR. 97.

Tč, mrtev. i 10. Ič, mrtev.

Tomšič Anton. RPatrf, FJB. 20. | Valenfinie Virginius, res. podi,
ranjen. i FJB. 20, ranjen.

Tomšič Jožef. ER, FJB. 20. ra-j Valič Emil, Inf, TR. 07. 10. Tč,
njen. j ranjen.

. iToucetič Anton, Korp, TR. 97. 15. IVattovoc Johan. Inf;. IR. 97. 8.

Tč, ranjen.

K, ranjen.

Verbinc Johan, Gefr., TR. 47, 10,
IC, ranjen. i

Vernik Anton. Tnf, IR. 47, 2. K,,
ranjen.

Vertačnik Frane, lov., FJB. 20,

. Ič, mrtve. I

Vesnaver Peter. Inf, IR. 97. fi,
Ič, ranjen.

Vičič Gabriel. Inf, TR. 07, 14. K.,
mrtev. ■

Vidic Frane, Inf, IR- 47, 11. Ič.,
Primorsko, Gorica, Otlica, 1889,

Vdmar Jožef. Inf, TR. 47. 3. K.,

j ranjen.

Vid oz Anton. ER, IR. 07, 7. IC.,
ranjen.

Vidne Johan, res. lov, FJB. 20,
2. K, Primorsko, Tolmin, St.
Lučin. 1885, ranjen.

Visintin Aleks, Inf, IR. 07, 10.

, K, ranjen.

Visintin Bari, res. podi, FJB. 20,
4. K, ranjen.

Visintin Johan. ER, FJB. 20. 1,
K, ranjen.

Visintin Johan. ER, FJB. 20. 2.
Ič, Primorsko, Gorica. Opatje
Selo. 1886, ranjen.

Visintin Marzello. Tnf, IR. 47,
RStb, ranjen.

Vogrin Jožef. Rlnf, TR. 47. 4. TC.,
ranjen. 1

Volčič Alojz, Patrf, FJB. 20, 3.
K, mrtev.

Volk Jakob. Inf, IR. 07. 3. Tč.,
ranjen.

Vozla Johan. Inf, IR. 07. 16. K,
ranjen.

V zemljišče naložen denar je najbolje naložen.

TU IMATE PRILIKO NA LAHKE MESEČNE OBROKE KUPITI DOBRO IN VREDNO ZEMLJIŠČE BLIZO NEW Y0RKA,

[NE  W BRU  A/S W IC  K
YO RK 3  2 M __

2.M.


RAILPOAD

o

'o

COMMERGAL

k.

N

£

‘O

New Brunswick jo prvo rad
sto na svetu z ozirom nn
tovarno razniti zdravilskih
stvari in dišav-

V New Brunsv/icku je lč
tobačnih lovarn, oil katerih
samo oii.a izdeluje po .'Klil
000  smodi; dnevno in za -
poslu jr tsnno delavcev-
New Brunswick vodi sve¬
tovno tekmo na polju iz¬
delovanja gtimijskih Cev.
tjov in drugih gtimijskih
izdelkov.

8

s

Tovarne v New Brunswi.
eku proizvajajo 90 do 100
odstotkov za cel svet potre,
hnih obvez. 1 umi bliža za
rane itd-

Nev/ Brunsv/ick je naj-
vef-jn tovarna konjskih
polkov no svetil-

V Nev/ Brunswicku so na¬
haja najbolje urejena izdo.
lovalniea refrigeratorjev in
strojev za izdelovanje leda-

V New Brunsv/icku se iz-
delujo polovica pletilnih ig_,
!le. za amerikansko po-
irelio-

O

O

EXCELL\OR

FC

V New Brunsv/icku se iz¬
deluje dve tretjini perihio.
ga modrila za vporaho na
ameriški celini-

New Brunswick je prvo
tovarnnrsko mesto za izde¬
lovanje nogavic.

V Nev/ Brunsv/icku pošto,
ji največja izdelovalnim
strun za godala na svetu

V New Brunsv/icku se na¬
haja ena naj večjih tovarn
za ■ izdelovati je- kovina stili
in bronastih špecijalitet-

S

-J

Nev/ Brunswick je dom
glasovitih Simples auto-
mohilov-

V Nev/ Brunsv/icku se iz.
deluje več platišč, obodov
in gumijastih obročev za
avtomobilska kolesa- kakor
kjerkoli na svetu-

V  Nev/ Brunsv/icku se na •
giaja. največja opekarna
nr. svetu-

Nev/ Brunswick ima dve
naj večji tovarni na sveti:
za izdelovanje opnarskega
(tapetnega' papirja za ta¬
pet ovanje. sob-

L/VINGSTON

Aj

<0

5

•N

AVENUE

av£

^hTkAJSjM

CENE  STAVBIŠČ:
Stavbišča na bloku 11. le
par biokov oddaljena od
železniške postaje, ki sc
nahaja na bloku št- 1 -, so
prodajajo po sledečih cenah
Vogal št- 277 za - $400—
Št 278. 279- 230.

282- 283 in 234

vsako po . $350—

Št- 285. 286, 287.

238- 289. 290. 291. -
292 in 293 po .. $300—
Št- 294, 295, 296.

297. 298. 299 in

300 po $250—

S

Na jako lahke, umer
jene mesečne obroke
vam se tu ponujajo
krasna stavbišča. Q~

Samo ta blok je še
na prodaj, samo teh
24 lotov.

Ta gori navedena stav¬
bišča lahko kupite na jako
lahke in male mesečne ob!,
roke in takoj po prvem
vplačilu otl S25— dobitej
kupno pogodho zn prenosi
'-SU 11 J 3  v, o n a  ipnuUAOi
wicku je zaposlenih na t:
soče naših ljudi- vso hišo
so polne goslačev stanari¬
na. je zelo visoka, in kdor
sezida hišo, bodo lahko od_
dat stanovanja v najem-

AVENUE


**»;«»«■

NEKATERE IZMED TOVARN V KATERIH DELAJO NAŠI ROJAKI IN VSI TISTI KI LASTUJEJO HIŠE IN ZEMLJIŠČE V NEW BRUNSWICK, N. J.

EZRA L. BUCKEY «i»m.

B R 0 0 K L Y N, N, Y,

Za podrobnosti pišite na samoga vlastnika:

it  NAROD", 15. aprila, 1915=

N AR D

PITTSBURŠKE NOVI C E.

SLOVENSKI DOM, CERKEV IN ŽUPNIK.

M -A. «A« «$• 4? •*}* r$?  *&• *^* •£**£•*

'  najhitrejši parniki na svetu

..MAURETANIA" in ,,LUSITANIA"
NEVV YORK-LIVERPOOL

najhitrejša proga preko Liverpoola za

LONDON,

PARIZ,

NAPOLJ,

RUSKO,

FINSKO,

PATRAS.

Slovenski dom se ponosno dvi¬
ga na 57. in Bulici' vesti. To vam
jo ogromna stavba — sezidana po
vzorcu ameriških šolskih poslo¬
pij- V "jej se nahaja čitalnica, za¬
bavni klub in uradni prostori slo¬
venske zveze, podpornega društva
osnovanega na slični podlagi ka¬
kor X. IL Z.

Za  dve hiši dalje na bregu, a v
listi ulici je slovenska cerkev, žup
n išče in šola.

Tukajšni Slovenci so jako ver¬
no ljudstvo, ki ima izvrstnega j
slovenskega župnika — kakor I
sem se mogel doslej prepričati

id je jako odličen mož ter nika¬
kor ne caplja po oni poti sloven¬
skih voditeljev, ki vodi ta ubogi
nar«d v pogubo.

V slovenski šoli so tri usmilje¬
ne sestre, izmed katerih je ena
Slovenka, druga Anlcžinja, a tre¬
tja Nemka. Vse tri izvršujejo po¬
verjeno jim odgojevaluo nalogo
z znano.požrtvovalnostjo usmilje¬
nih sester — in marljive so ka¬
kor čebele. Mile. pobožne in pri¬
jazne družice se lahko z mirno
vestjo smatra za vzoren primer
harmonije ljudske civilizacije v
krogu poverjene jim mladeži.

ODPLOVITEV ZA LIVERPOOL

Novi trojni vijak na turbine i

0  R D U N A

ponedeljek, lit. aprila ob 5. popoldne
Tuscania, 24. apr. opoldne. LUSITANIA, 1. maja K) .\. M.
1’arniško pribrežje sr nahaja na podnožju tVcst 1 1. ulice
Norih River, Ne\v York.

PLOVITEV V SREDOZEMSKO MORJE IN PATRAS
CARPATHIA, dne 15. maja opoldne
Za daljnjr podrobnosti obrnite sc na:

THE CUNARD STEAMSHIP C0MPANY LTO.

21—24 STATE ST. N E W Y O R K, N. Y.

ali njene pooblaščene zastopnike.

NEUMESTEN CIN PRED CERKVIJO.

V nedeljo sem bil pri sv. maši mi pravili, je razdelil ta malček
v tukajšni slovenski cerkvi. Ne- okoli 80 ekscinplurov tega izv.r-
I kako ob enajstin in 15 minut .je j stuega slovenskega lista med ljud
j minila maša. in odšel sem takrat' sivo. Med drugimi sta ga spreje-
z slovenskim narodom iz cerkve, i le tudi dve „so!vcnski frajli," a
Na spodnjih stopujieali le cer-} sta go takoj vrgle na tla, bržko
kve se je postavil .majhen deček, ista zagledale slovenski naslov,
okoli 8 ali 9 let star. z imenom , To ni bogve kako slaven in ju-
Andrej ter začel delili ..Slovenski

t

I KOMUR JE TREBA KAKRŠNEGAKOLI SVETA,
NAJ SE OBRNE NA NAS.

Dandanes ni javnega urada tukaj, na katerega bi sc mogli
Slovenci, naši rojaki, obrniti z zaupanjem ter tam iskati sveta
in zaščite. Zato padejo naši ljudje večkrat kakšnim zakotnim
mazačem v roke, in ti jih derejo, da se jim lupi koža.

Temu zlu se je prišlo sedaj vokom, in vsakdo se more obr¬
niti na nas ter se tako izogniti tem ljudskim krvosesom.

Kakršnegakoli sveta je treba našemu človeku, ga mu dajo
naši nalašč za to najeti odvetniki v starem kraju, ali tukrajski,
ameriški.

Vsakdo se more obrniti na nas glede:

Poobjastil, zadolžnic, kupnih in prodajnih pogodb, izbri¬
sov, oporok itd. Nadalje glede vknjižb in izknjižb, užitkarskih
in lastninskih pravic. Dalje glede vojaških prošenj, prošenj za
polnoletnost in za ženitveno dovoljenje, glede krstnih, poroč¬
nih in smrtnih listov in tudi glede izterjanja zaslužba v Ame¬
riki in starem kraju.

Tudi če ima kdo v lej deželi kakšne sitnosti, ali kakršno
koli sporno zadevo, naj sc obrne na nas ter nas vpraša za svet.

V zvezi smo z najboljšimi odvetniki v starem kraju ter
imamo tudi domače odvetnike tudi v tej deželi.

V vsaki zadevi takšnega značaja, kakor gori oniennjeno,
sc obrnite na:

Narod.* 1  slovenski list. ki je se¬
daj začel izhajati v Xe\v-Yorku
in ki piše — kakor sem se pre¬
pričal — jako dostojno iu popol¬
noma v interesu slovenskega* na¬
roda.

Kakor sem vidci na lastne oči.
in kakor so mi ljudje pozneje sa-

uuški čili, ali zabolelo me .je sr¬
ce. ko sem videl, kam vodi goto¬
va vzgoja. Tema dvema .,1'rajla-
ma" pa lako mirne duše povem
v obraz, da se naj sramujete v dno
frca svojega odurnega čina. Kajti
mržnja do jezika njunih staršev
polagoma izpremeniti v ntržnjo
do njunih roditeljev.

*

*

*

4

*

*

4 J

*

*

4

4 ;

4;

4?

4'

4'

4

4

4 ;

4*

4'

4

4

4

4'

*

4 ;

4

OBLASTI ZDRUŽENIH DRŽAV REDNO

DPF.r.T.EPU JEJo"PENA RNI ZAVOD.  *

MIŠp

P as

SlJIflJi Mmmirni

lilJum« ^Bnp ( ,p 0t , Paan --

anv‘"

.jiflSJMU IT n

i mnimonrironuia f
UuiMMlLECEttlirjiEimiifili
pitniH j' D.nonjf oprmnr

V PITTSBl RGU.

■&r-  USTANOVLJENA LETA ,,i

SPREJEMAMO DENAR NA ULOŽKE IN PLAČUJEMO OBRESTI.

DTJ1?7: KAKE  ODPOVEDI.

- ULOŽKE IZPLAČUJEMO BREZ

I ODDELEK

INOZEMNI, ODiiti'«« BANKE.

Pošiljamo denar na vse kraje sveta najsigurnejše, najhitrejše m po

najprimeraejših ccnali.

Ta promet smo zdaj zopet etvoriii. ir vsalrdo lahltc p oelje t V d i «,

denar skozi naš zavod svojcem v domovino-
V vsakem slučaju, kaditi' potrebi-jetc .' •lerr.rmi : vprašanju kak egu sveta.
pravno pomoči, se olumile •/.  zaiinaiijeiM >■..« iiiozem.- i;i oddelek v svojem
malernem {eziku Prid i; e

+

♦

F

4

4

4

4

4

4

4

4

4

naš inozemski

in. ali P' pišim

J-mO


M


l.astno Pošlo

THE FIRST -SECOND NATIONAL

COR-NER. FIFTH AVENUE AND WOOD ST.

P I T T S B U R G H, PA.

BANK

4
4
4
4

v ^

papir \ am ^

*T . - 4

X  «g» Hf. *(. *f.  4 4- 4 *r 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4 4* r  4* v 4* v 4* 4* v*** v  •rji

PiSItf uo

i ish«


denarja

koi

stari kraj- Kuverto in
, na Vaš naslov

i

t


»SLOVENSKI

45 VESEY STREET.

*X“X* v v  *!*•!• v v ‘I 4  vv'!'v v •!

%

N A R 0  D“.

N E W Y O R K, N. Y.

i-:-:-:-:-:-:-


GRMENJE TOPOV IN ŽIVALI, je nastopilo med živaliiuii zopet

-- i mirno življenje, golobje so sedeli

Dclovauje vojne im živali upi-j na strehah, vrabci so leteli kakor
suje fl o renski list ..Diana" na le- j navadno okoli, kokoši so se krega-
tuelju opazovanja že iz leta 1871. - le po dvorišču, mačke so se soln-
za času bombardiranja Pariza. Ko čile in mijavkale. Pokazalo se je,
so trdnjavske baterije bombardi- da se žival kmalu privadi tudi
rale dan in noč. so letali golobje grozo! vojne. ,.Diana" pravi, da
in vrabci visoko gori po zraku, i kakor se živali lahko priuče mest
kokoši so bežale z dvorišč ter sejnemu bučnemu prometu, tako se

poskrile v najtemnejše kote, uta- j priuče lahko tudi topovskemu gr-
čkc so begale semintje. izkratka; menju. po . če traja tudi noč in
vse živali so bile skrajno nemir-j dan..—

ne.

Ali pa preteku kakih treh dni'

Inf.. IR. 47. 16.

Inf.. IK. 97

Vrli Anton. EK.. IR. 97. 7. K., ra¬
njen,

Zavccr Peter. Inl'.. IIP 17. Pl. K.,
ranjen.

Zavernik Johai
K., ranjen.

Žbogar Anton,
mrtev.

Zdravlje Alojz. Korp.. IIP 97. 11.
K., mrtev.

Zebe Gottfried. Inf.. IK. I
K., ranjen.

Žgavce Alojz. res.

4. K.. Kranjsko,
vrh, 1886.. mrtev.

Zidasič .Jožef. Inf.
mrtev.

Žili Albin. EK . F-JB. 'JU. 2. K..
Primorsko. Tržič. P.clvetlcrc,
J88 h..  mrtev.

Pl.

lov.. F.JB. 20.
Logatec. Črni

IR. 97. 15. K..

Žirovnik Milini.
•J. K., ranjen.

Žitko. Inf.. IR.
njen.

Zlobec Ferdinun
K., ranjen.
Ztilie Fram

lov.. FJB. 20.

t,. pc

i. inf., ir. 97

ER.. IR. 97. II. K..

ranjen.
Zužič Eni'

ranjen.

Adamič Adolf, Lstlnft.. LIR 27,
1. K., ranjen.

Agrež Fran. Rini'.. IK. 87. 1. K. r.
Antlej Martin. Inf.. IR. 87. 1. K.
ranjen.

Antoline Franc I. Inf.. IR. 87. 3.
K.. Štajersko. Celje. St. Veit.
1890.. ranjen.

Arnuš Frane. Klnf.. IR. 87. 1. Iv.,
ranjen.

Arnuš Johan. El!.. IR. 87. 6. K.,
ranjen.

Ar.šcnsek -Johan. Korp.. Ilt. 87. 7.
K., ranjen.

Aiigustinovič Johan. RKorp.. IR.

87. 1. K., ranjen.

Rabič -Jožef. Inl'.. IR. s7. 1. K., r.
Ibdabcn Fridrik. Inf.. LIR. 27. 8.
K., ranjen.

Ilalant Jožef. Rini’.. IR. 87. 4. K.,
ranjen.

J’*au Frane. Inf.. IR. 87. 2. K., r.
BaučuV Viktor. Korp.. LIR. 27, 15.
K;, ranjen.

Bavca" Engclb.. Gcfr.. LIR. 27.
6. K., ranjen.

hau. Inf.. IR. 87. 5.

Inf.. IR. 87, 2. K.,
87. 1.

Reth-nik

ranjci

IR. 97, 12. K. : R

Han Im

11iibel Job

Alij.

Fri

l.ll

Stot. Dolg
• K., runj
Nadp
.MG A. 1.

Kad Kuhel
K. ranjen.

Nadp. Praprotnik Ferdi
87, MGA. 2. mrtev.
Por. Schuster lP imunin,
1. K., mrtev.

Por. Slavi
rauj
Nadp.

I.IR. 27

I R

UR. 27

I.

ečan Jožef. (Jefr.. ||
ranjeK.

elšak Anton. ERes.
K., ranjen,
eneilik Florijan
10. K., ranjen,
eri; Matiju. Rlnf..

IR.

K..

2. K.. (

6 .

Inf.. UR.

Blatnik Andrej. ER.. JR. 87. 1. K.
mrtev.

Bobek Jožef. Rini'.. IR. 87. 8. K..
ranjen.

Bogina Simon. ER., Ilt. 87. 1. K.,
ranjen.

Bogovič Johan. Inf., JB. 87, 2. K.,
mrtev.

Boldan Jožef. Inf.. LIR. 27. 1. K.,
ranjen.

Bolta Leopold. Korp.. LIR. 27. 10.
Jv., ranjen.

Bon Anton Natal. Inf.. Lil!. 27,
9. K., ranjen.

Bonča Franc, Inf.. LIR. 27, 6. K.,
ranjen.

Bonetik Peter. Inl'.. LIR. 27, 3.
Iv., ranjen.

Borovnik Anton. EK,, IR. 87. 1.
Jv., ranjen.

Bratuž Franc. Inf.. IR. 87. 2. K.,
ranjen.

Brečko Johan
mrtev.

Breuce Frane. Rlnt'.. II(.

K., ranjen.

Brezovnik Florijan. Inf.. IR. 87.

RStb.. ranjen.

Brieman Bernhard. Inf.. IR. 87,
11. K., ranjen.

»ličar Johan. El!.. LIH. 27. 3. K.,
ranjen.

Bukovec Franc. El!.. LIR. 27. 3.

K., ranjen.

Bukovnik Alojz. Rlnf.. IK. S7. 6.

K., raj en.

Buljcvas -Jakob. Inf.. IR. 27. 4. K..

Istra. Cirites, 1889.. ranjen,
Burja Frane. čas. sl.. LIR. 27. SI¬
LA. 1. ranjen.

Cap Lorene, Inf.. IR,27. 9. Iv., m.
Caukar Frane. RKorp.. Lil!. 27.
1. K., ranjen.

Ceglar Franc. Rini'.. JUli. 27. 1.
K., ranjen.

('ene Joliun, Rlnf.. IR. 87. 3. K..
Štajersko. Celje. Zgor. Laše.
1888.. ranjen?

ntvic.li Franc. Inf.. IR. 87, 7.
K., ranjen.

čepel Franc, Feldvv.. IR. 87. 5. K.,
nujen.

Čep' !'iik Frane. Inf.. Lili. 27. 1.

en.

St,

rb

K., Kranjsko. K

Alojz. IR.

oeevj«.

lubsel,

'an.ien.

I Berložnik Johan,
lami. 11!. 1. K., ranjen.

I Besednjak Alojz. I
1.1 R. 27. K.. ranjen.

Bizjak Karl. Inf..
ranjen.

| Blugolinšek Fram
78. 5. j 1. K., ranjen.

Ober j Blusutti Anton. Rlnf.
K, Vanje u.

IR. 87. ».
Rlnf.. IR.
ut':. UR. 27

UR. 27. 9. K..

LIR. 27. 9. Iv..

. Inf., IR. 87.
IR. 87. 9.i

Iv., ranjen.

K.. č'epo uFranc. Korp.. Lil!. 27. 10.

K., ranjen.

87., Cesar August. Inf.. IR. 87. 11. iv.,
ranjen.

. 6. Čobee Martin. Inf.. IR. 87. 2. K.,
ranjen.

i Čonč Frane. res. čet.. IU. 87. 4. Furlan Anton. Inf..
K.. Štajersko. Celje. St. Peter K., ranjen,
v B.. 1887.. ranjen,
čuk. Franc. Inf.. LIR-. 27. 9. K., r.

(.'cajnar Jolian. luf.. LIR. 27. 3»

K.., ranjen.

Cvetko Johan, lili.. IR. 87. 3. Iv.,
mrtev.

Cvetko Johan. EK.. IK. 87. 8. Iv.,
ranjen.

Cvetko Martin. ER.. JR. 87. 6. K.,
ranjen.

Čvekat Franc, Inf.. LIR. 27. 2. Jv.,
ranjen.

Danjko Anton. Inf., IR. 87. 1. K.,
ranjen.

Danjo Paul. El!.,.ll». 87. 5. Iv., r.
Deberšek Ferdinand. Inf.. IR. 87,
2. Jv., ranjen.

Demšar Franc. Inf.. LIR. 27. 3.
Iv., ranjen.

‘OašiSah" SiTvcšteV.' El!.. IR. 87, 1.
K., ranjen.

Denče Frane. ER.. JR. 87. 6. Iv.,
ranjen.

Deželak Frane. Inf.. 11!. 87. 7. Ji.,
ranjen.

Dobovišek Blaž, res. čet.. JR. 87,
MGA. 2, mrtev.

Dobrila Frane, inf., Ilt. 87, 2. K.,
ranjen .

Dobrina Jožef. El!.. IK. 87. 1. K.,
ranjen.

Dolenz Anton. Inf.. Lili. 27. 6.
Iv., ranjen.

Domajnko..Jožef. Inf.. II!. 87.-6.
K., ranjen.

Donda Santo. Inf.. LIR. 27. 6. K.,
ranjen.

Duh, Korp.. LIH. 27. .10. K., ran.
Dule Frane. # Korp.. LIR. 27, 3. Iv.,
ranjen.

Dunaj Frane. ltCefr.. IK. 87. 4.
Jv., ranjen.

Erjavšek Franc, ltlnf.. LJ1!. 27.
.1. Iv., ranjen.

Erzetič Adolf. RKorp.. LIJI. 27.

1. Iv., mrtev.

Fabjan Frane. Lstlnf.. LIR. 27.
1. K., ranjen.

Fabjan Jožef. Jvorp.. Lili. 27. 9.
Iv., ranjen.

Ferenčak Frane. Inf.. LIR. 27. 3.
K., ranjen.

Feržen Ignac. Inl'.. IR. 87. 2. K.,
ranjen.

Filčič Frane. Inf.. IR. »7. 2. K..
ranjen.

Finžgar. Korp.. LIR. 27. 12. K.,
ranjen.

Fjis _Jolian,_čctuv.._ IR. 27. 1. Lv„
ranjen.

Frankovič Danilo. Inf., Lili. 27.
15. Iv., ranjen.

Frece Bartol. El!.. IR. 87. 1, K.,
ranjen.

LIR.

IZKORIŠČANJE

DELAVSTVA,

Pcoria, Ul. — CigarmakeFs
Union ji' izdala sledeče poročilo o
delavskih razmet-uli v tobačni to¬
varni ]•’. P. Lewis Cigar Co:

V tobačni tovarni F. P. Louis
Cigar Cotnpan.v je stavkalo 140
neorgunizovanili delavcev iu de¬
lavk. Nekaj izmed stavkajočih je
pristO])ilo liniji, ali še več se jih
je vrnilo na delo. Ti so bili pri¬
morani sprejeti še slabše pogoje,
kakor so jih imeli pred stavko.
Gori imenovana tobačna tvrdka
je upeljala takozvani ..speeding
tp ‘ sistem, iu delavci morajo de
lati z manj vrednim inaterijalom.
Tvorniea sc poslužuje tudi izko-
riščevaliiega sistema, ki je v na¬
vadi skoro ]>o vseli tobačnih trust-
tvoruicah. Osnovali so tudi ne¬
kako otroško hišo. ki je v zvezi
s to tvornico in v kateri se pušča
otroke medtem, ko so njihove ma¬
tere na delu. Mnogi izmed teh
delavcev in delavk ne zas
uiti deset dolarjev na teden.

KAKO SO POTOŽILE FARMERSKE ŽENE IZ VSEH
KRAJEV ZDRUŽENIH DRŽAV STRICU SAMU
SVOJE KRIŽE IN TEŽAVE.

Gabron Johan.

ranjen.

Gasparič Frane. Inf.. 11!.
K. ranjen.

17.

ER.. IR. 87. I. K..

ST. U.

P 0 Z 0 R_R 0 JAKI!

Kdor želi prevzeti zastop in na¬
birati naročnike za »Slovenski
Narod" v naših naselbinah po
Združenih državah in Canadi naj
nam to naznani.

Uprava.

44  -t <•

$ , BREZPLAČNO %

X pošljemo vsaKomu- kiloi' nam 'j
•j» naznani svoje Ime. priimek in -i
y  ločen naslov- krasno potopisno
knjižico okrašeno /. lepimi sli ■

•j* Kami- 1’išile: ••

•}• Cunard S. S. Co., Ltd.

X 21.?4  State st. Dop- S- New York-

LADJEDELNICA V TRŽIČU
ZAPRTA.

Delovodja Špacapan obstreljen.
Delavec Ivan Tušar, vojen v Tr¬
stu leta 1890.. ni hotel iti na de¬
lo. katero mu je ukazal izvršiti
Špacapan, in sicer na ladji, ki se
gradi: rajši je pretrpel, da je bil
odpuščen iz dela. To je bilo dne
19. febr. Dne 22. februarja se je
peljal delovodja Špacapan zvečer
od dela na svojem kolesu. V bli¬
žini njegovega stanovanja pa je
ustrelil nanj omenjeni Ivan Tu¬
ša)' iz revolverja ter ga zadel v
hrbet, ali prizadejal mu je le lah¬
ko poškodbo. Tušar je izginil. De¬
lovodja Špacapan je delal v L1 ov¬
doveli) arzenalu v Trstu 28 let. se¬
daj V Tržiču, iu sicer od leta 1910.
Med tem časom se bili izvršeni
nanj trije atentati: jiekdo je
gel za njim težko železo, ki
pa le opraskalo, in nekdo
bil isti dan zastrupil
rega pa k sreči ni bil
je bil izvršen tretji
Vodstvo ladjedelnice je izdalo
oglas, v katerem' omenja atentat,
zbog katerega se zapre ladjedel¬
nica. Obenem je vodstvo razpisa¬
lo nagrado 500 kron. ki jih dobi
oni. ki pokaže pot. da sc aretira
napadalec. Nenadno zaprtje ladje¬
delnice je hudo zadelo več sto dru
Pričakovati je pač. da ladje-
iea ne ostane zaprta
sa. marveč, da se prav
pet otvori.

vr-
;-'u je
mu je
vino. kate-
lz Pd. Šedaj
atcntul. —

To zgodbo je pisalo 2241 žensk
in ci' moški. Moška uloga je ci¬
sto slučajna ter obstoji v tem. da
je samo obrazložil, kaj je prived¬
lo te!)2241 žensk, da so pisale to
povesi. Po njegovi obrazložbi bo¬
do govorile ženske same zase. in
to pa veliko zgovornejše in inte¬
ligentnejše. kakor bi to storil ka¬
terikoli moški na svetu.

Meseca julija leta 1913. je do-
šlo v roke poljedelskega depavt-
meuta iz Ralcigh. North Čarob¬
na pismo, v katerem je bilo za¬
pisano :

..Farmerske žene so v poljedel¬
skem problenuv faktor., katerega
sc najbolj zanemarja."

Ilouston-u. tajniku poljedelske¬
ga departmenta je prišla pamet¬
na misel v glavo. Sklenil je nam¬
reč izvedeti, kaj mislijo ameriške
ženske o zgoraj napisanem Slav¬
ku. Sestavil je obširno pismo v
lem ziuislu ter ga dal odposlati
na farmerske gospodinje po vseli
Združenih državah. Ali ni jim pa
poslal kakšnega uradnega obraz¬
ca ter jim ga velel izpolniti kakor
kakšno statistično poročilo ob let¬
nem ljudskem popisovanju, am¬
pak pisanje, v katerem jih prosi,
naj pišejo popolnoma po svoje ne¬
koliko o svojem življenju, o svo¬
jih nadejal), o svojih križih in te¬
žavah, ter naj pošljejo ta svoja
pisma poljedjelskemu departmen
tu. Nadalje jih bodri v tem svo¬
jem pismu, ulij stavijo svoje toza¬
devne predloge, s čemer bodo ve¬
liko pripomogle Zvezni vladi ob
razreševanju /.hijenskega vpra¬
šanja.

In kot odgovor na to tajnikovo
pismo je ilošlo natanko 224] pi¬
sem iz vseli Zveznih držav. Polje¬
delski department je pravkar iz¬
dal knjigo, ki obsega skoro vse,
kar so napisale fannarice v svojih
pismih. Mnogo je kvitikovanja v
mnogo pritožb, na drugi
pa, tudi precej optimizma
navdušenja. Med vrsticami
vseli pisem p;i se lahko čila
m izpozna. da je farmevska že¬
na samostojna in samozavestna.
In nič manj zanimivo dejstvo se
odkrije iz njihovih pisanj, da far-
merska žena natanko ve. kako se
nmra misliti iu pisati, in da zna
cesto izliti vs 0  svojo dušo na po¬
lo papirja.

Department je potreboval nc-
l<aj mesecev, preden je porazde¬
lil omenjena pisma v poglavja, to
pa ne tako. da bi te dopise far-
merskib žena izpremenil v sulio-

njili.
strani
in.
skoro

parna cenzorska poročila, ampak
a lal,ko  govore ženske po

tako. d -

svoje, kakor v svojih pismih, po¬
slanih poljedelskemu depavtnien-

ln S.U

til.

‘e

se.

8-aj

se  J« izpozualo. da zimi o
zeiu- prav dobro

govoriti za¬

zna

delni

vec ea-
kmalu za-

Publikaciju. izdana od polje¬
delskega etepartmenta. jc naslov¬
ljena ..Social and Labor Needs
of Farm \Yometi." in se pričenja
z naslovom ..Loiieliness and Iso-
latiuu" zapuščenost iu osam¬
ljenost. In prav tukaj preneha mo
riti. Ne pripušča nam niti čas. ni¬
ti prostor, da bi navedli

1  Čl-., i — '

ul °g«. iu ženske

v «a pi-

začno govo¬

si ua. Hočemo pa omeniti v krat¬
kih besedah, kakšne misli razvi¬
jajo ameriške kmetice v svojih
pismih.

Kmetica iz države Ohio piše. da
li vsa svoja leta, ki jih je prebila
im kmetih, niti en dan imela počit
ne. nikoli bila članica kakega
društva, ali organizacije, in ne gre
nikdar v cerkev, ali na zabavo.
Niti toliko časa nima. da bi šla
obiskat tu. ali ono sosedo. Delati
mora od ranega jutra pa do po¬
znega mraka, in le tuintam ji
medtem preostaja toliko časa. da
utegne prečitati to. ali ono novi-
no. ..Ali sc je potem še čuditi, da
smo kmetice tako nevedne in ne¬
izobražene?" skončava ta kme¬
tica svoje pisanje.

Tišino iz države lova pravi, da
se kmetice prav dobro zavedajo,
da so družabniee svojih mož. ae
pa sužnje in podložnice.' Njiho¬
vim zahtevam po lepoti, krasoti
in i/.preniembi se mora ustreči,
drugače postanejo živi mrliči. Po
mnenju pisateljice tega pisma je
najtemnejša stran kmečkega živ¬
ljenja za kmetico ta okolščina. do
je preveč uprežena v delo in ima
premalo časa za zabavo. 1’olem-
takem ni prav nič čudno, da mla¬
di svet kar trumoma zapušča-
kmetije ter vre v mesta. '

Kmetica iz države Minnesota
piše: ..Jaz nikakor ne verjamem,
da sc dandanes najbolj zanemarja
ženo. Saj jc moževa sodružica v
vseh njegovih dejanjih in neha
njih. in on jo tudi smatra za ta¬
ko. posvetovajc se z njo v vseli
važnejših zadevah. Dna deli z
njim veselje in žalost."

Nadalje se nekatere pritožuje¬
jo. kako silno neugodno vpliva na
njene otroke okolščina. da jedo
v*i udje domače družine in vsa
služinčad obenem in pri isti mi¬
zi. Služinčad da je navadno brez¬
obzirna ter se pomenkuje prešer¬
no. kakor bi ne bilo nedorastlih
otrok polog.

Iz države Michigan se pritožu¬
je neka kmetica na sledeči način:
.••Poleg velikih sitnosti s služiti-
eadjo doma. je prišlo sedaj šc to
'■' modo, da mora farmerjeva že¬
na cesto spremljati svojega mo-
*a v mesto. Avtomobili* so sedaj
ze nekaj čisto navadnega med bolj
suni kmeti. Toda ker je pa avto-
mohii dokaj draga naprava ter
zahteva tudi mnogo pazljivosti-
prevladujejo na kmetih še vedno
‘•Pnji. in z  njimi sc vozimo tudi v
mesto. Uboga kmečka žena mora
Pogosto s svojim možem- v mesto'
v  'elikem in nerodnem vozu. ki
nima ne mehkega sedežu in ne na-
' °n.iale. Včasi mora vzeti sabo.
-nd: svoje otroke, in ko je že prt'

P’ avl jenu za odhod proti douiu-
11101 a  večkrat čakati po cele ure
! 'u svojega moža. Kdo še ni videl
kmetic stati na cestnih voglih, c*'
kujočih in pazečih na svoje može,
Ua J se  prikažejo izza kakšnega
'ogla? Jaz mislim, da je to ea-
vanje in oprezovanje na voglih zfl
cmetieo jako neprijetno in u 10 !
C0 °- karmer bi moral imeti vs»J
udobno kočijo v take svrlie."