i
i
“1186-Prosen-0” — 2010/7/19 — 12:09 — page 1 — #1 i
i
i
i
i
i
List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje
ISSN 0351-6652
Letnik 21 (1993/1994)
Številka 5
Strani 258–262
Marijan Prosen:
ŽUPAN – ASTRONOM
Ključne besede: astronomija.
Elektronska verzija: http://www.presek.si/21/1186-Prosen.pdf
c© 1994 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije
c© 2010 DMFA – založništvo
Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali
posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo-
ljeno.
OC-Ol1'\lll "l
l' lO,,_,1" iu u» IL"
ŽUPAN - ASTRONOM
Slika 1. Ozvezdje Ris, kot ga je up od obil J. Hevelius v svoje m A t/asu zvezdn ega neba '
(Uranografija, 1690). Značilno za vse slike iz t ega atlasa je , da so nar isan e zrcalno
simetrično kot bi jih videli s pros tim očesom .
To prekrasno sliko ozvezd ij smo vzeli iz At/asa zvezdnega neba, ki je izšel pred
300 leti, natančneje leta 1690 (slika 1) . Njegov avtor je ena najzan imivejših
as tronomskih osebnosti - Poljak Jan Heve/ oziroma Johannes Hevelius (1611
- 1687). Ta bistroumni znanstvenik z nenavadn imi sposobnostmi in izredno
široko paleto delovanja je bil nenadkriljiv umetnik - ilust rat or, graver, op -
t ik, mehanik , gradite lj, vodiln i meščan mesta Gdansk in sploh č lov ek dejanj
(slika 2) .
V začetku 17 . stoletja je razvoj astronomije , ki j e slonel na Kopernikovem
nauku , še vedno močno ovirala cer kev . Pozneje so se razmere za razvoj as-
tronomije in znanosti nasploh v mnogih evropskih državah izboljšale. Znanje
astronomije je postajalo vse bolj pomembno. Potrebovali so ga na primer pri
geografskih merit vah , morski plovbi (natančno določanje leg e - zemljepisne
dol žine in ši rine - ladje) , pri določevanju točnega ča sa . V mnogih dr žavah
259
Na naslovnici je še ena lepa grafika, katere
avtor je prav tako Hevelius. Vzeta je iz
knjige Nebesni stroj , v kateri opisuje svojo
zvezdarno in instrumente. V sredini slike
stojita Kop ernik in Tycho Brahe.
Slika 2 . Johannes Hevelius (tudi Jan He-
welke, Hevel) - eden največjih opazoval-
cev neba. Na strehi svoje hiše v Gdan-
sku je zgradil astronomski observatorij , ki
je bil vodilni v Evropi sredi 17. stoletja.
Hevelius je bil vsestranski genij. Zanimale
so ga različne veje tehnike in znanosti, pa
tudi v praktičnem življenju se je izkazal.
Bil je namreč bogat trgovec in več let
župan mesta Gdansk.
s-Slika 3 . Hevelijeva umetniško izdelana risba dela Luninega površja (iz knjige Selenografija,
1647).
260
je cerkvena moč oslabela , oja ča la pa posvetn a -ob last . Kopernikov nauk je
vse bolj pridobiva l na veljavi in priznanju . Po Evropi so se zače li poja vljati z
naprednimi idejami in z raziskovalno st rastjo prepojen i ast ronomsko izobra ženi
posamezniki , ki so odkrival i vse bolj nenavad ne stv ari v vesolju . To j im je
omogočil razvoj optike. Izgotavljal i so lahko n a mreč dosti večje in zmogljivejše
daljnoglede od tistih , ki jih je v svojih raziskavah neba uporabljal Galilei. Z
njimi so tud i dosegali vse boljšo natan čnost pri meritvah leg vesoljskih t eles.
Lahko bi rekli, da je Hevelius živel v čas u , ko so se dogajale usodne sprememb e
v astronomiji in inst rumentalni t ehniki, nekako tako globo ke, kot jih danes
doživljamo ob novih odkr itjih v veso lju, elekt roniki in informatiki.
Slika 4 . Hevelius je izde lova l se ksta nte , kvad ra nte in dr uge vizirn e na prave za natan čne
astron omske mer itv e (vendar brez opt i čni h prip omo č ko v}, ra zli čn e refr a kt orje ( ta ko ime-
novan e zra čne dalj noglede) it n. Slika prikazuje najve čj i Hevelijev da ljnogled v Gdansku.
Njegova do lžina je bila okoli 70 m . Ra vnanje s ta kim da ljnog led om je bilo skrajno zahtevn o.
S lika 5. Hevelius s soprog o ob kvadran-
tu v svoji zvezdami (iz knjige Machina
Coelestis).
261
Hevelius je sam izdeloval daljnoglede in najrazličnejše kotomerne napra-
ve. Leta 1641 je v svojem rodnem mestu Gdansku zgradil sijajno zvezdarno , ki
jo je delno opremil tud i z inst rumenti lastne izdelave. Tu je ogromno opazoval.
Zanimalo ga je praktično vse na nebu. Posebno se je posvetil Luni. Opazoval
jo je zelo natančno. Zarisoval je vse podrobn osti k Zemlji obrnjene strani
Lune. Na osnovi teh opazovanj je izdal Lunin atlas (Selenografija , 1647).
Poimenoval je gore , kraterj e in doline na Luninem površju . Mnoga od teh
imen uporabljamo še danes (slika 3) . Odk ril je geometri čno libracijo Lune (to
je , da Luna navidez rahlo prikimava in odkimava) . Sistematično je opazoval
vseh pet tedaj znanih planetov in pri Merkurju odkril mene . Iz opazovanj
Sončevih peg je ugotovil vrtiini čas Sonca. Z daljnogledom je opaz oval
vesoljske meglice in celo zvezde spremenljivke, med njimi dolgoperiodično
spremenljivko Miro v ozvezdju Kita . In še bi lahko naštevali .
Hevelius je sestavil tudi seznam
vseh kometov, ki so se pojavil i v
zgodovinski zavesti č l ov eš tv a (Ko-
metog rafija , 1668) . Sam je odkril
kar št iri. Z velikim sekst antom, s
kater im je s prostim očesom opazo-
val preko dioptrov (merka in muhe) ,
je Hevelius določil z veliko natan-
čnostj o lege okoli 1500 zvezd. Ta
njegov Zvezdni kata log (16 87) je bil
veliko bolj natanč en od vseh prejš-
njih. Angleški astronom Edmund
Halley je n alašč zato prišel v
Gdansk, da bi se prepri čal , kako je
mogel Hevelius pri opazovanjih s ta-
ko preprostimi inst rume nt i brez op-
tike doseči ta ko veliko natančnost in
se kosati z da ljnogledskimi opazo-
vanji , ki so jih prav tedaj uvajali v
astronomsko prakso.
Svoj zvezdn i kat alog je Heve-
lius uporabil za sestav ljanje obs ežne-
ga zvezd nega atlasa (Uranografija ,
1690) , ki je izšel po njegovi sm rti. Ta atlas vsebuje 54 velikih kart s prekras-
nimi slikam i ozvezdij in dve plankrogli severnega in južnega zvezdnega neba .
prvovrstne ilustrarijc ozvudij, ki jih jc sam graviral na mcdcninaste 
V atlas je v n d  tudi nekaj novih ozvudij. od katerih jih najdtmo 
(med njimi tudi orverdje Risa - slika I) v zvezdnih kartah Je danes. 
V atlasu je na dveh gravurah Hwelius narisal muzo astronomijc Uranijo, ki 
je crbkrofujcjo znamcniti astronomi: Hiparh, Ptolcmej, Ulugbek, Kopernik, 
Tycho Brahe in drugi. 
Na falost jt Hevclius nadaljeval s staro prakso opazovanja I tg zvud 
s prostim o€esom. To zmansuje vrednost njegovega dela. Eeprav je Ie-ta 
ogromna. Bil je namreE motno  trdno prepriilan. da je opazovanje s prostim 
oEesom natanEnejlEc ad opazwanja z daljnoglcdom. Proti koncu 17. stolctja 
so opazovanja z daljnoglcdom povscm prevladala nad opazovanji s prostim 
oEcsorn. Povchli so tudi natanhost opazovanj. Kljub temu, da jt Hwelius 
opatwal merde s prostim oEesom, sta njcgov zvudni katalog in po njcm 
izdtlani atlas rvudnega ntba izjemen stmkovni dosefek, vse njegovo delo pa 
sploh neprecenljiv prispevek k razvoju astronomijc. 
Marijan P m b