Honorarji Prispevke v našem glasilu tudi honoriramo. Po sklepu delavskega sveta z dne 16. 11. 1972 dobi avtor za vsako natisnjeno vrstico 0,50 dinarjev. To vsekakor ni pretirano. Fotografije honoriramo po kvadratnem centimetru, ki velja prav tako 0,50 dinarjev. In kako imajo urejeno honoriranje druga uredništva tovarniških glasil? Honorirajo vse samostojne prispevke, ne pa tudi zapisnikov (obdelavo le—teh da). Za tipkano stran dobi avtor od 60 do 90 dinarjev, za reportažo od 50 do 70 dinarjev, za samostojno poročilo od 50 do 60 dinarjev, za predelano poročilo od 50 do 70 dinarjev, za intervju od 50 do 60 dinarjev, za risbe 20 dinarjev, za grafikone, rebuse, fotografije in podobno od 20 do 80 dinarjev. Različno. O honorarjih razpravlja uredniški odbor, honorarna lista pa je javna. Veliko podjetij ima poklicne glavne oziroma odgovorne urednike, ki skrbe, da poleg rednih številk glasila izhajajo bilteni. Vsakih štirinajst dni. Tako so delavci resnično dobro obveščeni. Mesečnik — tudi naše glasilo je - ne more zadovoljiti vseh potreb. avezno GLASILO "BELOKRANJSKE TRIK0TA7MP Minncma ■«- TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE Ogledalo našega dela Ko govorimo o poslovnih uspehih BETI, moramo upoštevati, da gre za rezultat dela v določenem obdobju. Uspeh kažejo številke, zbrane v polletni bilanci. Iz polletnega obračuna podjetja za leto 1974 je razvidno, da smo ustvarili za 127,282.000 dinarjev celotnega dohodka, ki predstavlja 46 odstotkov plana ali 4 odstotke manj kot smo računali. Materialni stroški so bili za 1 odstotek manjši od celotnega dohodka in so znašali 45 odstotkov platta. Za amortizacijo smo namenili 5,894.000 dinarjev in zaostaja za predvidevanji za 9 odstotkov. Praznik v Gradcu 26. julija je bila tretja seja vseh treh zborov metliške skupščine, ki je tokrat zasedala v Gradcu v počastitev krajevnega praznika. Na seji so odgovarjali na vprašanja delegatov, razpravljali so o programu dela občinske skupščine in potrdili zaključni račun davčne uprave za preteklo leto. Po delovni seji je bila še svečana seja skupščine, delegati in gostje pa so se udeležili tudi proslave pred spomenikom. Dohodek kot rezultat materialnih stroškov in amortizacije je dosežen z 49 odstotki plana in je za 3 odstotke nad celotnim dohodkom. Precejšen porast in preseganje plana pa zasledimo letos pri zakonskih in pogodbenih obveznostih. Vzrok je v plačevanju visokih obresti kreditov in v velikih zalogah izdelkov. Pri zakonskih obveznostih se letos odraža tudi porast obračunanega dodatka za socialno zavarovanje. Osebni dohodki niso bili izplačani v tolikšnem znesku, kakršnega smo predvideli v planu. Z osebnimi dohodki smo dosegli le 47 odstotkov plana, to pa predstavlja 1 odstotek nad doseženim celotnim dohodkom. Prepričani smo, da se bodo pred koncem leta osebni dohodki povečali na osnovi nove sistemizacije delovnih mest. Zaradi nekoliko manjših materialnih stroškov, amortizacije in osebnih dohodkov ter glede na doseženi celotni dohodek, je dobiček ustvarjen po planu. Če upoštevamo obrabljenost strojne opreme po posameznih TOZD, zaradi česar nastajajo ozka grla v proizvodnji, hkrati pa hudo konkurenco na trgu, smo lahko z doseženim dobičkom prvega polletja zadovoljni. Ako primerjamo dosežene rezultate podjetja v letošnjem prvem polletju z enakim obdobjem lani, je očitno, daje poslovni uspeh letos mnogo boljši. Celotni dohodek se je v primerjavi z lani popravil za 6 odstotkov, medtem ko je dobiček kar za 120 odstotkov višji od ustvarjenega dobička v vsem letu 1973. Iz teh podatkov je videti, da predvideni plan sicer ni bil povsem uresničen, da pa je dobiček zadovoljiv. Kljub manjšim pomanjkljivostim v prvih 6 mesecih lahko pogumno gledamo na gospodarjenje v letu 1974. Računamo, da bomo v drugem polletju na osnovi sistemizacije znatno povečali osebne dohodke, nabavili potrebno opremo in uresničili začrtani letni plan. VIKTOR KOZJAN Tudi v TOZD konfekcija Dobova (na sliki) so te dni razpravljali o novi sistemizaciji in oceni delovnih mest. K razpravi se je oglasilo veliko delavcev. Prav bi bilo, če bi tudi v bodoče tako vneto razpravljali o vseh zadevah. (Foto: Pavle Riznič) Temeljna vsebinska zasnova VEZILA Po zakonu o javnem obveščanju mora imeti vsak časopis temeljno vsebinsko zasnovo, v kateri je zajet osnovni namen glasila, ki naj vsestransko, objektivno in celovito obvešča člane delovne organizacije o celotnem dogajanju v podjetju. Izdajatelj glasila je delavski svet podjetja. Pred vami je osnutek temeljne vsebinske zasnove glasila Vezilo in prosimo vse bralce — člane našega kolektiva —, da pošljejo na naš uredniški odbor pripombe in predloge na osnutek, in sicer najpozneje do 25. avgusta letos. NAMEN IZDAJANJA GLASILA: Osnovni namen glasila je seznanitev delavcev o vseh dogajanjih znotraj organizacije združenega dela Beti Metlika, ker si brez ustrezno organiziranega informiranja ne moremo zamisliti resničnega samoupravljanja. Eno izmed najpomembnejših sredstev informiranja v organizaciji zdmženega dela Beti Metlika je izdajanje glasila Vezilo. Da bi dosegli svoj namen, se razdeljuje glasilo brezplačno vsem članom temeljnih organizacij združenega dela (in upokojenim članom delovne skupnosti). Glasilo bo informiralo svoje bralce tudi o pomembnejših dogodkih zunaj podjetja, spremljalo bo pozitivna družbena prizadevanja za utrditev vloge delavskega razreda v naši stvarnosti. PREDMET OBRAVNAVE: V glasilu bodo v prvi vrsti objavljeni sestavki oziroma prispevki, ki imajo namen informirati delavce o zadevah, ki zadovoljujejo njihov najožji interes (njihovo temeljno organizacijo združenega dela), probleme in uspehe le—te, njeno delo, socialno varnost. Po drugi strani pa bodo prispevki taki, da bodo delavce informirali o vseh važnejših družbenopolitičnih vprašanjih, ki zadevajo samoupravljanje, njihovo družbenopolitično delo in osebno zadovoljstvo. Vsebina sestavkov bo zajemala predvsem tale področja: — družbeno—politično tematiko, — samoupravljanje v TOZD, — delo družbeno—političnih organizacij v TOZD, — investicijsko politiko in njeno izvajanje, — prodajno politiko in njeno izvajanje, — marketing in njegovo vlogo, — zunanjetrgovinsko politiko, — izobraževanje in štipendiranje, Vsak izostanek z dela ovira normalno proizvodnjo, vse to pa se pozna pri manjši produktivnosti in v poslovnem uspehu, končno pa tudi na žepu vsakega posameznika. Veliko jih ostaja doma zaradi bolezni. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo zaradi bolniške izgubljenih 666 dni, kar je 5 odst. vseh delavnikov. Izostankov je bilo toliko, da je bila barvarna na primer 9 dni zaprta. V tem času bi morali pobarvati 22.500 kg pletiva. V barvarni so kolektivne norme, zato je celotna proizvodnja zaradi izostankov manjša. Zahvala Ob boleči izgubi drage mame se toplo zahvaljujem sodelavcem TOZD Beti Mima peč za podarjeni denar namesto venca. Posebno pa se zahvaljujem tovarišu Jožetu Canžlju za vsestransko pomoč. JOŽEFA ČANŽELJ — nastope na sejmih in ocene uspešnosti, — nove proizvodne in prodajne kapacitete, — socialno problematiko delavcev, — šport, rekreacijo, izlete, — kulturne in druge prireditve, izlete, — ostala aktualna obvestila, sporočila in podobno, — glasilo ima tudi poseben zabavni del. Res je, da so pogoji dela v barvarni težki. Visoka temperatura, velika vlažnost, prisotnost strupenih plinov in delo s kemikalijami slabo vplivajo na zdravje človeka. Da ne bi prišlo do poklicnih obolenj, posvečajo posameznikom veliko skrb. Delavci dobijo zaščitna sredstva, vsako leto gredo na obvezni sistematični pregled v Ljubljano. Razen splošnega pregleda opravijo še pregled pljuč, srca, vida in sluha. Če se delavec pritoži zaradi tegob, gre na dodatne preglede in po potrebi na zdravljenje. Kadar se kdo počuti bolnega, je najbolje takoj poiskati zdravniško pomoč in ne čakati, da se bolezen še bolj razpase. V tem primeru je tudi več bolniške. Toda če kdo pobrska po naših zdajšnjih izostankih zaradi bolezni, kmalu ugotovi, da so nekateri bolni le dan ali dva in še to na začetku ali ob koncu tedna. Veliko imamo tudi takih, ki jih ni na delu in mislimo, da so bolni. Popoldne takega srečaš na sprehodu po mestu ali ga vidiš, kako srka kavo v hotelu ali se celo sonči na Kolpi. Če je res bolezen vmes, tako obnašanje gotovo ne pripomore k hitrejši ozdravitvi. Taki ljudje torej „žro“ družbena sredstva. TEMELJI UREDNIŠKE POLITIKE: Glasilo bo vodilo takšno uredniško politiko, ki bo odražala interese delavcev organizacije združenega dela Beti Metlika. Uredniški odbor bo skrbel, da bodo strani glasila odprte vsem delavcem, da bodo imeli priložnost objaviti v njem vsa svoja mnenja o problemih, ki jih bo glasilo obravnavalo. Strokovnjaki bi morali povedati, če sprehajanje in posedanje v gostilni resnično pomagata bolniku, potem bi Metliko lahko proglasili za naravno klimatsko zdravilišče in z navalom zdravja žejnih ljudi bi povečali občinska sredstva. Zdaj na ta način praznimo le svoj lasten žep. Bodimo raje disciplinirani! Če kdo zares zboli, nas se javi predpostavljenemu, da bomo v kolektivu vedeli, kje je delavec in koliko časa ga ne bo v službo. Zdaj pa se navadno izo-stankar v tovarni pokaže, ko ozdravi, toda z zdravniškim potrdilom za minule dni. Mar ne bi mogli v sodelovanju z ambulanto vsak dan izvedeti, kdo bo ostal v postelji oz. v bolniški po nalogu zdravnika? Najlepša rešitev bi bila, če bi imeli svojo ambulanto in svojega zdravnika, ki bi poznal ljudi in pogoje njihovega dela. Spremljal bi zdravstveno startje vsakega posameznika in bi lahko preprečil marsikatero resno ali namišljeno bolezen. Ne smemo prezreti tudi dejstva, da bi zdravnik lahko hitro pomagal ob morebitnih nesrečah. O tem velja razmisliti. IVAN BIŠČAN Dopoldne bolan, popoldne zdrav? Ob 666 izgubljenih delovnih dneh v prvi polovici letošnjega leta kaže o bolniški resno razmišljati - Mar se ne bi izplačalo odpreti lastne ambulante? Čas dopustov je. Stroji stoje in čakajo pridnih rok, da se spočite vrnejo in jih znova poženejo v tek (Foto: Pavle Riznič) Kaj se bo premaknilo V kolektivu večkrat slišimo negodovanje nad delom, osebnimi dohodki, nad delom uprave itd. Resje, da ni vse prav in najbrž tudi tako kmalu ne bo. Toda, kaj narediti, da bi napake popravili? Tuje napake_vsak vidi, posebno napake »višjilTT* medtem ko je vsak zase prepričan, da dela prav. Vse to nas pripelje do odgovornosti. Če bi vsak res odgovarjal za svoje delo, bi bilo vse prav. Toda posamezniki spet pravijo: „Zakaj bi odgovarjal, ko sem za funkcijo premalo plačan.“ Meni pa se nehote vsiljuje vprašanje: ali naj bo nekdo prej plačan in bo potem odgovarjal, ali pa naj bo v prvi vrsti odgovoren in bo temu primerno pla-• -čan? Moramo pa nekje presekati krog in začeti. To smo storili pravkar, ko smo zastavili novo organizacijo dela in nove osebne dohodke. Začeli smo tam, kjer se je ta in ta prijavil na ta- ko in tako delovno mesto, za katero je predviden tak in tak osebni dohodek. Zdaj pa naj se začne preverjati tudi odgovornost in sposobnost opravljanja dela oziroma funkcije in upravičenost prejemanja osebnega do-hSčlka. Ne bo mogoče dolgo imeti dober zaslužek, delati pa slabo. Takega delavca ne bo več zamenjal po direktivi nekdo z „vrha“, ampak ga'bodo nesli njegovi sodelavci z nižjimi prejemki. Navajam primer: do sedaj je imel pletilec ali barvar s svojim vodjem izmene dokaj izenačen osebni dohodek, in ker sta bila solidarna, sta skupaj zaspala v nočni izmeni. Za razliko je vodja izmene zadremal pri pisalni mizi, delavec pa pri stroju. Zdaj, ko bo imel vodja izmene bistveno višji osebni dohodek, pa najbrž pletilec ali barvar ne bosta več mirno gledala svojega šefa, kako dremucka ali sicer ne dela. Podobna reakcija bo sledila tudi za stopnjo više. Se pravi, da bo vodja izmene spremljal delo svojega prvega šefa, ker bo imel tudi ta višji zaslužek. In tako dalje. Upravičeno torej predvidevamo, da se bo le nekaj premaknilo in da se bo pri marsikom prebudil čut odgovornosti. K temu ga bo prisilila najožja delovna sredina. Vsakdo pa naj za svoje delo polaga računa „nav-zdol“. NIKOLA PODREBARAC To so odločitve - Odgovorne službe morajo upoštevati plan stroškov za odpremno embalažo, upoštevaje povišanje nabavnih cen. Z embalažo morajo ravnati kar se da gospodarno. - Od 17. junija letos dalje je direktor službe kontrole kvalitete diplomirani inženir Prošev. - 7. junija 1974 je postal direktor službe za organizacijo in informacijske sisteme diplomirani ekonomist Ladika. - Interno se razpiše dvanajst kadrovskih štipendij za redni študij, ki bo trajal največ dve leti. - BETI bo razpisala še 43 štipendij na različnih šolah. - Podjetje BETI je od 1. januarja 1973 dalje član združenja TRIKO UNION Beograd, od 1. januarja letos pa je včlanjena v Poslovno združenje tekstilne konfekcije Jugoslavije. - Od 1. junija 1974 dalje pripada za službena potovanja v tujino enotna dnevnica za vse zaposlene, in sicer dnevnica prve kategorije. Jeseni pa v Zagreb Ko sem popraševal po pridnih delavkah, mi je Jožico Težak, šiviljo iz konfekcije, priporočila Klobučarjeva. Jožica je doma z Grabrovca. Rojena je bila leta 1955, osnovno šolo je obiskovala v Metliki. Potem se je odločila za poklicno šolo BETI. Bila je med najbolj pridnimi učenkami. „Jeseni bom šla v Zagreb," je rekla. „Vpisala sem se na srednjo tehnično šolo, ki traja dve leti. Če bo 3o vse po sreči, bi šla rada potem še na višjo. Štipendijo za Zagreb imam od BETI že odobreno." Trezno gleda v bodočnost, zrelo za svoja leta. Govori umirjeno in preudarno. „Kot šivilja delam dve leti. Zaslužim 1600 do 1700 dinarjev. Tako si lahko kupujem obleke, nekaj denarja pa dajem tudi na hranilno knjižico. Jeseni, ko bom $a v Zagreb, mi bo denar še kako potreben." - Kaj počenjate, ko niste v službi? »Pomagam doma. Imamo zemljo, ki jo je treba obdelovati. Tudi vinograd hoče svoje. Zvečer pospravljam po hiši. Kuham, da pridejo starši in mlajša sestra na gotovo južino." O domu ji beseda ne teče najbolje, raje govori o tovarni. »Zadovoljna sem z delom. Tudi z zaslužkom. Teže pa je za delavke, ki nimajo kvalifikacije. Manj zaslužijo, ker jih premeščajo s stroja na stroj. To ni dobro." - Kaj nimajo vsi možnost pridobiti si kvalifikacijo? »Imajo, toda nekateri nimajo niti končane osnovne šole." - Delavska univerza je organizirala pouk za odrasle. Vem, da je bila udeležba prav iz BETI zelo slaba. Za-kaj? »Gre za starejše ljudi, ki nimajo dovolj trdne volje, imajo težave, ki jih mlajši še ne poznamo. Škoda, kajti s pridobitvijo kvalifikacije bi odpravili marsikateri izbruh hude krvi." Jožica Težak nima takih težav. Jeseni bo šla v Zagreb. Jasen cilj ima pred seboj in skoro ne dvomim, da bo uspela. TONI G. Nekemu pismu na rob Med kupom pošte je bilo pred dnevi pismo. Navadno, v modri ovojnici, z okorno, delavno in žuljavo roko, napisano. Dolgo, polno obtožb in namigovanj zoper sodelavca, tovariša, službo in odgovornega vodjo službe. Na koncu pisma le tovariški pozdrav. Podpisa pa nič. Morda je hotel anonimni pisec dobro. Morda ima z onim, ki ga sumiči, kakšne stare in neporavnane račune. Morda pa ga le skrbi naša skupna usoda in bodočnost ir zato kaže s prstom na sodelavca, ki da goljufa, poneverja, se okorišča z našimi skupnimi in družbenimi dobrinami, ki da ne loči svojega od skupnega (ali pa narobe) in tako dalje. Morda je vse skupaj tudi res!? Staro reklo pravi: „Kjer ni tožnika, ni sodnika!" V tem pismu pa tožnika preprosto ni. NI. Nepodpisano pismo roma v koš, v smeti. Škoda truda, papirja, znamke. Nič ni namreč lažjega, kot pblatiti človeka, ga ožigosati, osumničitj in ostati To so odločitve Na seji delavskega sveta, ki je bila 31. julija, so bili sprejeti naslednji sklepi: - potrdili so sistemizacijo delovnih mest za delovno skupnost skupnih služb, kot jo je sprejel delavski svet delovne skupnosti skupnih služb 16. julija letos; - potrdili so samoupravni sporazum o štipendiranju učencev in študentov občin Metlika, Črnomelj, Brežice in Novo mesto; - delavski svet predlaga članom kolektiva, naj se 31. avgusta z delom pridružijo solidarnostni akciji za pomoč prebivalcem Kozjanskega. Ta dan naj zaposleni ne bi izkoristili dopusta ali odšli na službena potovanja. O solidarnostni akciji naj bi delavci odločali na prihodnjih zboriSklep o delu na dan 31. avgusta naj verificira odbor za gospodarjenje. - podjetje BETI zavaruje celotno premoženje za leto 1974 pri Zavarovalnici Szl" VA, in sicer proti požaru, strojelomu, vlomu. Razen tega kasko zavaruje avtomobile; - delavski svet je sprejel predlog komisije za oceno delovnih, mest in nagrajevanje in ga daje v razpravo po posameznih TOZD in sektorjih. Razprava bo trajala od 1. do 15. avgusta, organizira pa jo kadrovsko splošni sektor z vodji TOZD in služb. Pripombe in predloge bo delavski svet verificiral na prihodnji seji. Delavski svet bo obravnaval samo predloge, ki jih je sprejela večina, ne pa mnenj posameznikov. pri tem neznan, skrit, anonimen. Tudi organizacija zveze komunistov ni zato ,tu, da bi obravnavala nepodpisano in sumničavo pošto, d