G eographica S loven ica  9 — G eografsk i p rob lem i ž iv ljen jskega
okolja, C elje -— V elenje, 25. —  29. sep tem ber 1978, In š titu t za geogra­
fije un iverze E d v ard a  K ard e lja  v L ju b ljan i, L ju b ljan a  1979, 262 s tran i
N ajnovejši izvod G eographicae S lovenicae nam  p rin aša  re fera te , k i so 
jih  p red s ta v ili v idn i s tro k o v n ja k i iz Jugoslav ije  in  tu jin e  na sim poziju  z 
naslovom  G eografsk i p rob lem i ž iv ljen jskega  okolja; sim pozij je  bil m ed  25. 
in  29. sep tem brom  1978 v C elju  in  V elenju .
P u b lik ac ija  je  nedvom no a k tu a ln a  in  im a tu d i p rece jšn jo  uporabno  
v rednost. V sebuje re fe ra te  s p o u d ark o m  n a  teore tsko-m etodo lošk ih  izhod i­
ščih p ro u čev an ja  prob lem ov  človekovega oko lja  in  re fera te , k i so n as ta li na 
osnovi do lgo le tn ih  raz isk av  n e k a te rih  najbo lj ogroženih  obm očij ozirom a 
u g o tav ljan ja  vp livov  posam eznih  d e jav n o sti na človekovo okolje.
U vodna raz m iš ljan ja  o a k tu a ln ih  p rob lem ih , k i p resegajo  reg ionalne 
in  nac ionalne okvire, je  p risp ev a l p red sed n ik  Zveze geografsk ih  d ru š tev  
Jugoslav ije  — dr. M iljan  R a d o v i č .
E konom ske in  hum an istične  v id ike  v a rs tv a  okolja, obogatene z m n o ­
gim i p rim e ri iz našega ž iv ljen ja  p a  je  p red s ta v il dr. A vguštin  L a h ,  p re d ­
sedn ik  R epub liškega k o m ite ja  za varstv o  okolja.
M ed že om en jen im i teore tično-m etodo lošk im i p risp ev k i je  n ajveč t a ­
kih, _ki so n as ta li k o t re z u lta t do lgo le tnega sodelovan ja  in  izm en javan ja  
izkušen j v kom isiji za ekonom ska in  neekonom ska ocen jevan ja  vplivov 
človeka na okolja p r i SEV-u. T ak je n a  p rim e r skup insk i re fe ra t geogra­
fov iz G eografskega in š t itu ta  iz M oskve o sis tem sk ih  izhodiščih  o cen jev a­
n ja  vp liva  človeka n a  okolje, p a  p risp ev k a  K o s t r o w i c k e g a  o p ro b ­
lem ih  ekologije v u rb a n iz ira n ih  obm očjih, dalje  dve razp rav i geografov iz 
DDR, H a a s e - j a  in  H  ö n  s c h-a o o p red e ljev a n ju  p o tencia ln ih  de javn ikov  
za ocen jevan je  vp livov  n a  okolje in  o p rob lem ih  socialnega v red n o ten ja . 
M adžarski geografi so izdela li m etodologijo  o p ren a šan ju  p ro sto rsk e  razp o ­
red itv e  ogroženih  obm očij n a  k a rte . Z an im iv  je  tu d i p risp ev ek  K arla  R u p -  
p e r t  a iz M unchna o socialno-geografskih  osnovah u re ja n ja  okolja.
P o k ra jin sk e  značilnosti in d u stria lizac ijsk e  onesnaženosti v  S loveniji 
je  p red s tav il D arko  R a d i n j a .
P reg led  n eg a tiv n ih  vp livov  človekove de javnosti na okolje n a  p rim eru  
tre h  slovensk ih  p ro sto rsk ih  eno t nam  p red sta v lja jo  p rispevk i: D ušana 
P l u t a  o p reg led u  n eg a tiv n ih  vp livov  na ž iv ljen jsko  okolje v K oprskem  
P rim o rju , A n d re ja  Č e r n e t a  o deg rad ac iji okolja v V elen jsk i k o tlin i in 
M etke Š p e s  o deg radaciji okolja v Celju.
Z anim ivo  je, da sta  k a r  dva geografa iz SA P K osovo raz iskovala  in 
poročala o onesnaženosti z rak a  v K osovski M itroviči.
R ezu lta te  raz iskav  na n e k a te rih  ogroženih  obm očjih  so p red stav ili tu d i 
tu ji geografi, in  sicer na p rim e ru  L ibereca, B ra tis lav e  in  O strave v ČSSR 
te r  T ennengeb irga  v A vstriji.
P osebno skup ino  p red s ta v lja jo  p rispevk i, k je r  so av to rji razložili vp liv  
posam eznih  d e jav n o sti človeka na okolje, kot na p rim er: vp liv  p rom eta  
( M a l i č ) ,  in d u s trije  ( N e u m e i s t e r  in H e i n z m a n n ) ,  tu riz m a  (H  a- 
v e r l a n t  in S t a n k o v i č ) .
V rednost pub lik ac ije  je  v tem , d a  p rin aša  p reg led  raz iskovalnega dela, 
m etodologije in  izkušen j n a  pod roč ju  p ro b lem atik e  človekovega okolja, ki 
ga p ro u ču je jo  tako  jugoslovansk i geografi, ko t tu d i s tro k o v n ja k i vzhodno 
in  zahodno-evropsk ih  d ržav . Z arad i raz ličn ih  d ru žb en ih  sistem ov se sicer 
p o jav lja jo  raz ličn i p ris to p i k  re še v an ju  p rob lem atike , pa v en d a r im ajo  
vsi en a k  cilj —  obvarovati okolje p red  rastočim i neg a tiv n im i vplivi.
G rad ivo  bo p red stav lja lo  dober pripom oček  p ri pou k u  geografije, ta k q  
v s re d n jih  šola in  na un iverz i, s p ridom  pa ga bodo lahko  u p o rab lja li tu d i 
p ro sto rsk i načrtovalc i.
M etka Špes