Nesreče Hudi prometni nesreči. 14 letni ključavničarski vajenec Alojz Brišnik se je peJjal na kolesu v Slovenjgradcu na postajo po blago. Na povratku od kolodvora mu je privozil nasproti osebni avtomobil. Ker je vozdl fant po napačni strani, je zadel sprednji del avtoraobila vajenca v glavo ter mu je zdrobil lobanjo in spodnjo čeljust. Brišnik je bil na mestu mrtev. — Karel Steyer iz Črnca v Apački kotlini si je nabavil novo motorno kolo in je hotel napraviti daljšo vožnjo po Slovenskih goricah. Na ovinku proti Radencem mu je na mckri in z gramozom posuti cesti spodrsnilo, padel je s kolesa s tako močjo, da si je prebil lobanjo. Nezavestnega so prepeljali v obupnem stanju v bolnišnico v Mursko Soboto. Huda nesreča mizarskega mojstra. Mizarskemu mojstru Ferdinandu Korenu je odrekla ne daleč od Marenberga po strmi cesti zavora na kolesu. Pri padcu se je pobil na glavi in si je zlomil levo nogo. 32 letnega mizarja so oddali v mariborsko bolnišnico. Pod-cge! poškodbi hrbtenice. V mariborski bolnišnici je umrl zadnje dni 29 letni pomožni delavec Lovrcnc Cankar, ki je padel pred tedni na Pobrežju z drevesa in si je poškodoval hrbtenico. Cankar se je pustil na bolniški postelji porcči.i. Smrt posledica nesreče. V Tinju na Poiicrju je pritisnilo izpodsekano drevo na tla 56 letnega posestnika Gregorja Špes. Na znotraj hudo posiiodovane^a so prepsl.iali v mariborsko bolnišnico, kjer je sredi minulega tedna umrl. Nesreča ob koacu prepovedane vožnje po žcleznic!. Ko je zapustil zadnji četrtek zvečer tovorni viak glavni mariborski kolodvor in je vozil proti Košakom, so porabili trije moški počasno vožnjo vlaka, da so poskakali ne dalsč od predora na z železniškimi pragi naloženi vagon, da bi se potegnili brez predpisanih dokumentov preko meje. Bili so trije brezposelni: Ivan Danko s Pobrežja pri Mariboru, Alfonz Lang in Ivan Klaneček, oba iz Maribora, ki so se srečno pripeljali v Špilje. Tam so odklopili en del vagonov in so jih porinili na drugi tir. Pri premikanju je zadel vagon, na katerem je bila pod pragi skrita imenovana trojica, v drugi vagon tako močno, da so se zloženi pragi zrušili in so pokopali pod seboj vse tri moške. Danku je stisnilo tako prani koš, da je bil takoj mrtev. Alfonz Lang ima zlomljeno nogo in hude notranje poškodbe, le Klaneček je dobil manjše praske. Langa so prepeljali v bolnišnico v Lipnico, Klaneček pa je bil predan naši obmejni policiji. Po izpovedbi Klanečeka, so bili vsi trije namenjeni v Nemčijo, da bi dobiii zaposlitev. Ker niso imeli za na pot denarja, eo se skušali pretihotapiti čez mejo. Otrok utonil v jarai. Petletni posestnikov sinko Franc Dajčraan iz Zg. Jakobskega dola se je igral pri z vodo napolnjeni jami želarke Genovefe Lubeževe s tein, da je lovil mlade žabice. Po nesreči je padel fantek v ralako in utonil. Več ljudi za las ušlo smrti. Pri vedno bolj naraščajočem prometu ne mine skoraj teden, da bi se ne zgodila kaka večja ali manjša nesreča na nezavarovanih železiiiških prelazih. Od leta 1926 niso skoraj nikjer železniška križišča po deželi na ravnem opremljena z zapornicami. Radi tega se zgodi tam, kjer je blizu prelaza še kak oster ovinek, rada nesreča. Nekatera križišča cest z železnico so prave pasti za avtomobile, na katerih se vedno ponavljajo velike nesreče. Treba se samo spomniti na grozno nesrečo pri Levcu v okolici Celja, ko je zadel vlak ob poln avtobus in je bilo toliko potnikov mrtvih. Pri Rogaški Slatini so kar tri take pasti druga za drugo in je že bilo več nesreč. Prav tako je pri Radencih zelo nevarno križišče. Za las je manjkalo, da se ni pripetila zadnje dni ravno na tem mestu ponovna nesreča. Proti večeru se je vračal s 15 potniki zasedeni avtobus iz Ljutomera proti Mariboru. Na omenjenem mestu, kjer ni pravega razgleda, je zavil avtobus proti železnici, ko jft pripeljal večerni vlak nasproti. Šofer je opazil v zadnjem trenutku strašno nevarnost, je zaokrenil na stran in zaustavil vozilo tik ob tračnicah, ko je vlak že peljal mimo. Zaenkrat je ostalo samo pri prestanem strahu. Dan poprej se je peljal skoro ob istem času trgovec Alozij Fidler iz Gorenje Radgone s svojim osebnim avtomobilom, v' katerera sta bila dva otroka, proti Radeneem. Avto je zapeljal na tir, ko se je vlak že bližal. Trgovec je skušal doseči drugo stran,. vendar je zadela lokomotiva ob zadiiji del avtomobila in ga je treščila proti hribu, kjer je obstal. Avtomobil je bil poskodovan, potniki so pa srečno ušli smrti. 2elezniška uprava bi morala najbolj prometna križišča zavarovati z zapornicarni, da bi življenje onih, ki se vozijo z avtobusi in avtomobili, ne viselo radi napačno štednje na niti. Prometna nesreča. Na Gomilskem je podrla neznana, kolesarka triletnega posestniškega sina Danijela Brišnika. Otrok je padel tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in so ga oddali v celjsko bolnišnico. Smrtna žrtev železniške nesreče. Pisali smo o železniški nesreči na prelazu v Medlogu pri Celju. Lokomotiva savinjskega večernega vlaka je na tem nevarnem mestu zalotila koleselj, na katerem sta se vo- zila Franc Kuder in posestnik Golavšek. Oba so prepeljali po nesreči v celjsko bolnišnico. Franc Kuder je radi prehudih poškodb umrl 22. junija, Golavšeku pa se stanje zboljšuje. Enajstletni posestnikov sin utonil v Savinji. Silvester Ročnik, llletni posestnikov sin na Ljubnem, se je podal popoldne kopat v Savinjo. Dečko je priletel pri skoku v vodo s sencem na skalo in si ga prebil. Radi hudega udarca na glavo je utonil. Ko sta mu pritekli na pomoč mlajši sestrici, je bil že mrtev. Dva nesrečna padca. Zobotehnik Slavko Šlander se je peljal na motorju čez most iz Št. Pavla proti Gomilskem. Na mostu se je pod motorjem dvignila mostnica in Šlandra je vrglo s kolesa. Pri padcu si je zlomil levo nogo nad kolenom. — Na Arclinu pri Celju je padel z lipe osemletni sin zidarja Jožek Jošt in je dobil hude notranje poškodbe. Oba poškodovanca so oddali v celjsko bolnišnico. Na jutranjem avtomobilskem sprehodu smrtno ponesrečil. Boris Jenko, ljubljanski športnik in sin primarija dr. Jenka, se je odpeijal 24. junija z avtomobilom iz Ljubljane na Bled, kjer je prebil večer v veseii družbi. V nedeljo krog druge ure zjutraj se je odpeljal s spremljevalko na kratek avtoinobilski sprehod proti Bohinju. Pri obračanju avtomobila na stari cesti, kjer je 20 m visoka škarpa nad Savo, je vozilo zdrknilo v globino. Jenko je med padanjem avtomobila padel iz voza, udaril z glavo ob skalo in je bil na mestu mrtev. Avtomobil je zdrknil v vodo. Jsnkova spremljevalka, ki se je le malo opraskala, se je rešila iz voza in srečno priplavala na suho. Jenkova nenadna snirt je za starši hudo zadela ljubljanski športni svet. Vojaški šofer srartno ponesrečil. V vasi Gorenja vas pri Trati na Kranjskem se je zgodila 21. junija prometna nesreča, katere smrtna žrtev je postal vojaški šofer Aleksander Dolničar, doma iz Blatne Brezovice pri Ljubljani. Dolničar se je vračal z malim osebnim avtomobilom in je vozil s seboj tudi podnarednika Miloševiča. Ko sta prispela z avtomobilom do kamnoloma v Gorenji vasi, jima je privozil nasproti tovorni avtomobil. Obr. sta vozila pravilno na desni strani. Ker je cesta precej tesna, je Dolničar pritisnil na zavoro, da bi zmanjšal brz;no. Nagel pritisk zavor je povzročil, da so na njegovem avtomobilu počile tri gume, zaradi česar je sunek vrgel vozilo proti bregu, od koder je odletelo preko ceste na levo in se rvekucnilo na travniku. Miloševič je še o pravem času skočil iz avtomobila, medtem ko Dolničar ni imel več časa za rešitev. Hudo ranjenega so potegnili izpod ruševin avtomobila. Dolničar je še kazal znake življenja, toda preden je prišel na mesto nesreče poklicani zdravnik, je nesrečnik :'s umrl. Smrt pod lokcraotivo. Na železniški progi Ljubljana—Rakek se je zgodila smrtna nesreča. Ne daleč od postaje Goričica je zalotilp. lokomotiva jutranjega ekspresnega vlaka pomožnega železniškega delavca Jožefa Markoviča iz ptujske okolice na tiru pri delu. Stroj je pognal Markoviča na stran in je obležal z razbito giavo na mestu mrtev. POŽARI V noči na 22. junij je že zopet zadela Dravsko polje huda požarna nesreča. Vzrok požara še sicer ni pojasnjen, vendar obstoja 3um, da se ja pojavil na Dravskem polju požigalec. Komaj so se podali ljudje iz Hajdoš, manjše vasi pri Slovenji vasi na Dravskem polju, k nočnemu počitku, že jih je prebudil mogočen plamen, kateri je plapolal visoko proti nebu. Preden so utegnili kaj podvzeti, je že zajel ogenj In vpcpelil hlSo In stanovanjsko poslopje posestnika Antona Zupantč. Plamen je že preskočil na poslopja soseda Franca Kranjca in jih je uničil. Iz treh kra. jev pribrzeli gasilci so storili vse, da so nesreCo zajezili. S poslopji vred je zgorelo letošnje seno in dve svinji. Skupna škoda znaša 60.000 din, zavarovalnina je neznatna. Na Spodnji Hajdini pri Ptuju je zgorelo posestniku MUiaelu Ogrinc 20.000 din vredno goerpodarsko poslopje. V Zgornjih žerjavcih je udar strele zanetil požar, ki je vpepelil Rokavčevo domačijo. Pri Sv. Ani v Slov. goricah je pogorelo poslopje posestniku Alojziju Domanjko. Razne noviee Posrečeni prvi potniški polet iz Anierike na Francosko. Dne 20. junija je bil erečno zaključen prvi redni potniški polet med Združenimi ameriškimi državami ter Francijo v velikem vodnem letalu »Atlantic Clipper«. Polet iz Port Washinglona v Ameriki do Marseja v južni Franciji (ker ni še dovoljena letalom pot čez Španijo, nastane ovinek 600 km) je bil dolg 7000 km in prevožen v 29 urah in 49 minutah. V letalu je bilo pri prvem poletu 18 mož posadke pod poveljstvom kapitana Culberstona in 18 opazovalcev, med temi 12 časnikarjev z eno žensko, 4 radijski poročevalci in 2 zastopnika letalske družbe. Reden zračni promet med Ameriko in Prancijo je bil vzpostavljen 24. junija. Prevoznina stane v našem denarju 13.000 din. Omenjeno progo bodo priključili nadaljnji zvezi iz Amerike čez Azijo v Evropo. Tako se bo možno v nekaj dneh z redno letalsko zvezo peljati okoli zemlje. Od Njujorka bi šla proga proti zahodu najprej do San Francisca, od tam čez Tihi ocean v Hongkong na Kitajskem, nato pa preko Saigona, Kalkute, Beyrutha spet nazaj v Marsej na Francosko. Društva! Za tombolo kolesa, motorji najceneje pri šket, Vransko! Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico priredl 8. in 9. julija romanje v Slov. Lurd — Rajhenburg. Odhod bo v soboto ob 9.15 z glavnega kolodvora. Ob 8 bo v stolni in mestni župni cerkvi sv. maša. Vsem udeležencem, kateri so vplačali pri prljavi samo 5 din, javljamo, da si morajo na vstopni postaji kupiti vozno karto do Rajhenburga tn rumeno Izkaznico K-13, ker brez te ne velja polovična vožnja. Kdor se žell romanja še udeležiti, se naj prijavi vsaj do 1. julija pri g. predsednici Bauman Katarini, Tržaška 1. Marijini častllci, pohitite, dokler je še čas! — Odbor. Banovinska kmetijska šola Sv. Jurij ob j. 2. prične 15. septembra npvo šolsko leto, ki bo trajalo 11 in pol meseca, konfcalo torej 31. avgusta 1940. Lastnoročno plsane prošnje za sprejem je do 1. avgusta vposlati upravi šole. Prošnii, opremljeni z 10 din banovinskim kolkom, je priložiti: krstni list, domovnico, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo ter obvezo staršev, z banovinskim kolkom za 4 din, da bodo krili stroške šolanja, v kolikor na nje odpadejo, ter izjavo, da bo njihov sin ostal pozneje na domači krnetiji, v nasprotnem primeru pa, da povrnejo zavodu prejeto podporo Iz javnih sredstev. Oni, ki žele banovinsko podporo, naj prilože uradno po. trdilo davčne uprave o višini davkov in velikosti posestva. V prošnji je tudi navesti točen naslov in zadnjo pošto. — Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti, najmanj 16 in največ 25 let stari, ki so z dobrim uspehom dovršili osnovno šolo. V svoji prošnji se morajo zavezati, da bodo natainčno izpolnjevali svoje dolžnosti in se podredilt zavodovim predpisom. — Vsi gojenci stanujejo v zavodu, kjer imajo vso oskrbo. Oskrbovalnina znaša 100 do 300 din mesečno po premoženjskih razmerah prosilca. K celotni oskrbnini 300 din prispeva kr. banska uprava za vsakega gojenca pfimeren znesek, odmerjen po gospodarskem stanju staršev. Pa tudi okrajni kmetijski odbori dovoljujejo revnejšim prosilcem podpore. — Sprejeti bodo v prvi vrsti kmetski sinovi, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodarji. Obžalovanja vredni sltičaji Pojasnjen vlom. Dne 21. junija je bilo v Ljubljani vlomljeno v Tavčarjevi ulici v prodajalne prostore tvrdke »Englebert guma«. Odnešena je bila ročna blagajna s 17.000 din gotovine. Mariborska policija je prijela 301etnega krojaškega pomočnika Franca Karlovšeka, rodom iz Trbovelj, ki je poklicen tat ter vlomilec. Njegov pajdaš je 181etni avtomehanik Dragotin Sipov iz Okučan v Slavoniji. Prijeta sta veliki vlom pri omenjeni tvrdki priznala in so ju predali ljubljanski policiji. Delavec kradel gospodarja in tovarnarju bučno olje. Ivan Hochinuller, lastnik tovarne za izdelovanje bučnega olja v Mariboru v Taborski ulici, je opazil, da mu izginja olje iz tovarne. Opazovanje popivajočega in pri njem zaposlenega delavca Furmana je ugotovilo, da je ravno ta tat. Ko so Furmana še zasačili pri tatvini, so tudi dognali, da je prihajal v noči v tovamo s ponarejenimi ključi ter odnašal z oljem napolnjene posode. Po toVarnarjevi ugotovitvi ga je okradel Furman v teku dveh let za 6000 din. Ukradeno bučno olje je prodajal gostilničarjem po 10 din liter. Nepošteni delavec je bil po zaslišanju na1 policiji predan sodišču. Požigalca prijela policija. Radi požiga je zasledovalo sodišče Jožefa Vajsa iz Stoperc pri Rogatcu. Te dni je bil imenovani aretiran v Mariboru in je priznal, da je požgal v noči na 11. marec v Stopercah imetje svojitn sorodnikom iz maščevanja, ker so več podedovali kakor on. Po zločinu se je potepal nekaj časa okrog, dokler ni dobil zaposlitve v Mariboru. Kojf po vlomu zasačen od stražnika. V Mariboru v Trstenjakovi ulici je opazil ptražnik pri nočnem ogledu, da je ubita jsipa na bufetu Irme Ločnik. Zastražil je Izhod in pozval mimoidoče, da so poklicali pomoč iz stražnice. Ko je bil bufet obkojljen in je od policije privedena lastnica odkleiiila vrata, so našli pod pultom skritega 16 letnega Ivana Korpar ja ss Meljskega hriba. Prijeti je priznal vlom iii povedal, da je večji del plena podal skozd okno tovarlšema, katera sta zbežala ob prihodu Btražnika. Novo motorno kolo ukradeno. Z dvcriŁča hiše v Kocljevi ulici 18 v Mariboru je bilo ukradeno trgovskemu potniku Evgenu Železen novo, 10.000 din vredno motorno kolo. Nepošten delavski tovariš. Tik nemške meje v Dobji vasi so prijeli orožniki štiri moške, kateri so se nameravali pretihotapiti preko meje, da bi na nemških tleh dobili zaposlitev. Eden od aretiranih, neki Luka Žonta, je prijavil orožnikom, da mu je zmanjkalo iz poselske knjižice 50 mark. Orožniki so tri Žontove tovariše preiskali in so odkrili pri Francu Pungerčarju iz Trebelnega na Dolenjskem v čevlju skrit bankovec za 50 mark. Tata so predali sodišču, ostale tri pa so izpustili. Sejmarju ukradli vola. Na živinskem eejmu v Ptuju je kupil posestnik Matija Verhovšek iz Lanrove vasi vola za 3000 din. Na povratku je stopil v gostilno na Ormoški cesti v Ptuju in je privezal vola pred krčmo. Ko je hotel Verhovšek po pokrepčanju nadaljevati pot proti domu, ni bilo vola nikjer. Vlomi brez konca in kraja. Celje in okoJica sta postala v .zadnjem času torišče nevarnih nočnih srak in tolovajev, ki si izbirajo vedno nove žrtve. V noči na 22. junij je dobila trgovina Olge Suše na Krekovi cesti, 15 minut od Ocvirkove krčme, kjer se je zgodil dvojni roparski umor, o katerem poročamo v današnji številki, nezaželjen obisk. Vlomilec je odnesel 100 din gotovine, za 3000 din boljšega tobaka in za 3000 din manufakturnega in špecerijskega blaga. Ljubosumnost vzrok dvojnega zločina. "Na stopnišču hiše na Starem trgu 11 a v Ljubljani je pričakal 27 letni Anton Mehlin frizersko pomočnico Anico Rebolj, doma iz Raven v občini Mlinše pri Litiji. Ker se Anica ni marala zmeniti za njegovo Ijubezen, je potegnil samokres in je ustrelil najprej njo, potem pa še samega sebe. Reševalci so odpeljali oba v bolnišnico. Anica je umrla radi strela v trebuh, Mehlin pa si bo še opomogel s kroglo v glavi. Jzpred, tiod.iSčn. Zaslužeiia kazen. Celjsko okrožno sodišče je obravnavalo 24. junija primer umora in nagovora k umoru za nagrado 1000 dinarjev. 35 letni posestnik Karel Polšak iz Sotenske^a v Šmarju pri Jelšah je nagovoril 25 letnega posestnikovega sina Jožefa Vrbovšeka iz Sotenskega, da je za nagrado 1000 din umoril s strelom v trebuh 20. maia zvečer Polšakovega hlapca Franca Jereba. Z umorom se je hotel Polšak polastiti Jerebovih prihrankov v znesku 7000 din. Karel Polšak je bil obsojen na dosmrtno ječo, Jože Vrbovšek pa na 20 let ječe.