2. Številka. Ljubljana, v sredo 3. jannvarja. XXVII. leto, 1894. SLOMŠKI IIARBB. (shaja vsak dan iv«c>r, isiimli nedelje in praznike, ter velja po pol ti prejeman za »vitro-ogetske dežele na vse leto 15 gld., za po! leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deiele toliko veJ, kolikor poštnina enasa. Za o«na nila plačuje se od tetiriitopne petit-vrste po 6 kr., te se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če ss trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravniStvo je na Kongresnem trgu It. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vie administrativne stvari. Slovenski napisi v Ljubljani. Gospod baroa AViukler je Se zadnje čase svojega službovanja razveljavil sklep mestnega Bveta, po kojem so se imeli dosedanji napisi trgom in uli ca m v naši L; ubijani odstruniti ter nadomestiti s samoslovenskimi napisi. S tem hot«l se je baron Wiokler še v zadnji dobi prikupiti Nvincem in če bi se mu bilo posrečilo tisto, kar je nameraval, bi nase mesto nikdar ne smelo kazati svojega sloven skega lica io za vedno bi bilo osta'o nekaka polovičarska smeš, kakor ne sme in ne more biti glava nage Slovenije. Barou Wiokler v zadnjem času svojega poslovanja ni Imel Breče. Kakor mnogo dru* sega obveljalo mu tudi ni razveljavljen^ zgorej navedenega sklepa mestne o Mi ne; in će bo bela Ljub Ijsna kdaj na zunaj kazala čisto Bloveoski obraz, to torej ne bode nikakor zasluga gospoda Andreja barona Wioklerja! Upravno sodišče je z znano sodbo odstranilo prepoved ministerstva in oziroma prepoved bivšega deželnega predsednika kranjskega. In sedaj ima Ljubljaoa prosto roko, da uredi javne napise, kakor ji ljubo in drago. Tukaj izrekamo »ado, da se bo mesto kolikor mogoče v največji meri poslužilo dane mu pravice. Kakor imajo Nemci Ctato nemška mesta, tako se mora ubogemu Slovencu vsaj jedno večje mesto, ki naj je cisto sloveusko, privoščiti. To je tako samo ob sebi umevno, da je le žalostno, da so si morali Slovenci to svojo pravico gele s sodni jsko silo priboriti! V drugem ni treba, da bi napravljali obilo opazk; Ljubljana je rešena i u to je tf idlteo korak k napredku. Slovenske manjšine po drugib mestih se bodo moral« sicer tudi v prihodnje za svoj jezik boriti, kakor so se burile dosedaj OUvna stvar zanje bode pač ta, da si pribor e slovenščini spodobno ve ljavo pri uradih. Kolikor bolj pa je slovenska bela Ljubljana, toliko bolj razširjal se bo ž njo pravi slovenski dub proti periferijam! Zategadelj se slo venske manjšine v ponemčeaih in poitahjančenih mestih lahko vesele nad zmago nase Ljubljane v ti zadevi, če tudi so razlogi upravnega sodišča zanje neugodni in skoro bi rekli ne srni I jeni. To čutijo tudi nemški listi, izmej kojih nekateri kar besne nad upravnim sodiščem in niega LISTEK. F a n I k a. (NovelistiSki peroriai iz maluineatnega življenja.) Spisal Tone Vr t>eo. I Tekel čhb je mladih dni, l'o-rae b'lo nikogar ni; Stara sem samici en, Zarjavela d'vičica. Prešern ... in sedaj sta jedla* njena priiatelja vedno krmežljavi Bijou in vsako spomlad uprav don juansko vihravo zaljubljeni Anif! — O, kje so Časi, kje so dnovi ... 1 Kadar sedi tako-le sama s svojima drug na druzega ljubosumnima prijateljema v ozki in nizki pisarni poštnega urada v istrski Ik i, tedaj se jej čestokrat nenadoma skalita nekdaj tako živahno bliskajoči očesi, iz prs se j-i šiloma izvije vzdih, tako brniak in pa te*ak tako, da se ga sama ustraši ter vdari v glasen plač „Bušim se, venam .. . moj Bog, včasih tab6 polne ruke postajajo iloke, oglate, moj obraz sta predsednikom grofom Belcredijem. S tem pa Nemci najbolj dokažejo, koliko malo imajo občutka za pravico. Će jim sodniki tako ne sodijo, kakor zahteva njihovo germansko mišljenje, pa se spuste" z verige ter so s psovkami sodniku za petami! In naši Ljubljanski Nemci, kolikor jih je — renegati tukaj ne štejejo — niso za las boljši od drugib. Prepričani smo, da sedaj na vsa nsta udrihajo po upravnem sodišču in njega predsedniku grofu Belcrediju. Ko pa so imeli oblast v svojih rokah, so bili toliko predrzni, da so javne nemške napise postavili na prvo mesto, slovenske napise pa šele na sramotno drugo mesto S tem so pač stttni najbolj prouzročili današnji položaj, ker ti nepravični dvojezični napisi bo bili nam trn v mesu in neprestano so nas spominjali na tisto nemško in nemškutarsko brezobzirnost, s kojo bo Nemci in nemškutarji nekdaj tlačili starodavno nače slovensko mesto. Kjer imajo naši Nemci moč v rokah, prezirajo še sedaj z velikim zaničevanjem sloveuski jezik. Kranjska hranilnica, ki se je, naj se reče kar se hoče, odebelila s slovenskimi groši, ima v Ljubljani mogočno palačo, ki je iHto tako sozidana s slovenskimi groši. Ali zaman iščemo na ti palači slovenskega napisa! Na nji £o liiri se zgolj nemški napis, kar je gotovo krivično. Taka je ta nemšaa gospoda mej sabo; kjer ima moč, noče o slovenščini u česat tedeti, kjer pa nima moči, tam pa kriči na vse pretege, če se zbriše kje kaka nepotrebna nemška črka. L:ubljanski nemški gonpodje se ne smejo nikakor pritoževati; z razsodbo upravnega sodišča se jim je zgodila pravica in samo pravica I Še jedenkrat izrekamo nado, da se bode meatni zastop v polni meri poslužit po sodbi upravnega sodišča mu dodeljene svobo.ie. Ljabljauskim Sloven cem nikdo ne more očitati prevelikega radikalizma, ko so vender toliko časa s hladno krvjo prenašali nemško-slovenske javne napise. Koliko zasrambe pretrpeli smo že zaradi teb napisov in kako opravičeno posmehovati so se nam slovenski rojaki ob mejah, kojim smo prodajali narodno odločnost, dasi smo v svoji sredi mirno gledali javne nemške napise na prvem in častnem mestu. Konečno smo se pa vender morali predramiti is sedaj, ko je upravno sodišče izreklo, da je jiravica na sagi strani, bila r kav, — okoli ust te resne gube in v laseh — oh! — sive nitke. ..." in ubožca omahne kakor uničena na trdo fimnato znB> lil se je v Aleksaodrijo v Afriki, kjer je imel njegov oče veliko kupčijo z bombažem. Stari Hanhar pa se je kot krepek udovec pečsl veliko rajši s pikantnimi Al- ksaudrijankurai ter poganjal ž njimi V bakhaualično prelitih nočeh kar po stotakih. — In Kar se tiče shodov na Primorskom, moram omeniti, da italijanska stranka navadno shodov ne prireja, ter rešuje svoja zadeve na društvenih sejah in potem dogovorov. To sem moral omeniti predno začnem navajati razne vzglede. Naj govorim pred vsem o verskih institucijah. Vsega, kar se je primerilo seveda ne bom omenjal, samo to, kar sem si tu in tam zabeležil, kar sem naSel v izvestnih listih in kar ao mi sporočili prijatelji s Prmorskega, zlasti iz Gorice. Ako bi se viaoka vlada potrudila, preiskati vse to, kakor je storila v Pragi in nje okolici (Prav res!), nasla bi tu mnogo več nego tam. Na Primorskem io sosebno -v Istri bo pišejo v najnovejšem času knjige in brošure proti slovanski liturgiji. Tisti duhovniki, ki rabijo slovansko liturgijo, se psujejo in obrekujejo in v jedni škofiji bo je primerilo — imen prizadetih oseb nečem navesti — da se je raba slovansko liturgije omejila, jeden cerkven poglavar jo je celo popolnoma prepovedal. Ali se je to zgodilo po volji in na ukaz dotičnega cerkveuega poglavarja ali na voljo vlade — kakor sem slišal — je vsejedno Vem le to, kar je dokazano, da se slovanska liturgija v isterskih cerkvah že več stoletij rabi in sicer vsled dovoljenja svete stolice. Kdor torej zoper slovansko liturgijo v Istri piše in deluje, tisti deluje zoper stoletja in stoletja staro institucijo papežev in svete stolice. Vem nadalje, da so bile razne občine, v katerih se je slovanski jezik odpravil iz cerkve, polagoma poitalijančene, in dalje, da so dotične prepovedi obudile v prizadetih občinah jako veliko raz-drazenost. Naj prestopim k drugemu faktu. Po najnovejših v Voloski vršivših se in sedaj razveljavljenih volitvah je v Trstu izhajajoči lit ,11 Piccolo della sera" dne 17. oktobra navedel mej drugimi sledeče točke kot najvažnejše v programu njegove stranke v novem občinskem zastopu: 1. Uvedenje talijanskih molitev v cerkve; 2. Odprava slovanske božje službe v cerkvah in 3. Sploh odprava Bvetih funkcij v slovanskem jeziku. In vi zahtevate od nas, naj se takim nakanam ne zoperstavljamo V! Karakteristično je tudi, da se določi, katera stranka podi slovansko liturgijo iz islerskih cerkva V TržsŠkem občinskem svetu je neki; občinski svetnik priporočal, naj se odpravijo slovenske prepovedi v cerkvah in je grozil, da bo občina ustavda dajaoje prispevkov za cerkev, Če bo ne odpravijo te slovenske prepovedi. Dne 28. novembra 1893 je Tržaško sodišče obsodilo tri može radi motenia vere na šest oziroma štiri tedne zapora. Pri procesiji, vršivši se v Buzetu dne C. maja 189 1 so razne Italijanke in Italijani iz mesta provocirali in psovali hrvatsko prebivalstvo; metali so nanje jajčne lupine in pretepali otroka s šibami. List „Corriere di Gorizia" piše zoper katoliško cerkev in nje člane tako, da se je ondotni knezo-nadškof čutil primoisnega, obsoditi to počenjati e kar najodločneje in svojo obsodbo spraviti v javnost. Tam se je izrecno reklo — navajam to iz Bliinnovamenta": „11 eudetto foglio contiene formule eresia. Ohl nega i' infallibilita del Romano Pontefice, per consuiienia nega altretl la Divinitu di Gesu tako se je zgodilo, da so mu nekega jesenskega dne stavili upniki alternativo, da ali plača v treh mesecih svoje ogromne dolgove, ali pada mu prodado tovarno z vsem in veacem oa javni dražbi. Prebrisani lisjak je stavil termin svojih plačil, Bkrivaj pa poprodal nekemu poljskemu Židu razun poslopja vse stroje in premičnine z izdelki vred ter jo v neki noči s Binom Charles-om pobrisal na parobrodu v Evropo. Upniki pa naj se stepo za poslopje mej saboj, mislil Bi je starec ter Bi rešil tako precej tisočakov. — 8 temi je začel obširno lesno kupčijo nautanivši se v slovenskem mesteci, ki leži ob vznožji gostoporastenih hribov. Mladi Hauhar je stel komaj dvajset let, ko bo je udomačil njegov oče v — recimo — K. Bil je visok, nenavadno razvit mladenič, golega, vedno zoprno rdečega obraza. Dasi ni bil v družbi kar nič simpatičen, vonder so ho možitve-željoe meščanke poželjivo obračale za njim, zakaj vedele so, da ima Francozov oče še vedno lepo premoženje, ki se vsled dobre kupčije še vidno množi. In kdo bi jim zameril to poželjenje 1 ? — (Dalje prib.) CristoV Njega preuzvifienoat je dodala: Egli deplora e biasima altamente i cattolici cha leggono un simil foglio.* To je ostra obsodba lista, ki se v Gorici naj« več čita, in katerega oblastva nikdar ali vsaj le jako poredkem konfiikajejo. V neki drugi številki — z dne 28. junija — obelodanjen je bd hujskajoč članek zoper duhovščino in zoper vero in sicer vsled Blovenskih propovedij v nekem kraju Prestopim naj k izgredom zoper stanove in narodnosti in njih posledicam ; k motenju javnega miru in pokoja in k nevarnosti, v kateri se nahajajo ljudje in imetje na Primorskem. V knjigah in v listih se Hrvati io Slovenci ne imenujejo samo tujci, ampak tudi uskoki in barbari. Vzemite v roke samo knjigo „L' Istria, Notizie storiche", katero je spisal D. fraocesehi, mož, kateri je dolgo časa živel na troške večinoma slovanske te dežele; vzemite v roko knjigo Cavallijevo; mož je odgojitelj v Trstu in je spisal svojo knjigo za otroke, iz nje je vidno, kako sovraštvo se uceplja že otrokom zoper Slovane. V listu »Patria* natisueoa je bila pesem, s katero je zlagatelj naravnost huj-skal na sovraštvo zoper Slovane, io ta zlagatelj, ki je poslanec, je tudi v javni seji deželnega zbora propovedoval sovraštvo zo(.er Slovane rekšt, da bo to sovraštvo ucepil tudi svojim otrokom, če jib bo kedaj imel. Slovence in Hrvate je imenoval „potomce uskokov." List „Ii giovine pensuro" piše na tak način — jaz ga navadno ne č tam, a doposlale so bo mi razne številke — da ga ni moči drugače imenovati, kakor revolversk list. Pa vender je le redkokdaj konfiskovan. Da ne bom preobširen, naj citiram le nekatere številke. V številki z 22. julija 1893 piše: „Rozzo e S. Marco, Istria e Venezia, sublime ab-braccio d' Bmore che durd 10 secoli. Nella piazza di Rozzo si conservano gli antichi cannoni. — La presente generazione annovera patriotti veri uno solo eccettuato il . . . . parroco. Tole je načelno hujskanje zoper župnika. „Fi* nalmentee arrivato il gioroo in cui potete scuotere il giogo pesante importovi dagli stranieri con una guerra sleale, fatta a vol coi mezzi piu. iugiusti, e rivendicare 1* onore vilipeso col riagiustare i vostri sacroHanti diritti. La sorte vi e propizia". V številki z dne 17. avgusta t. i" piše: „Dopo che gli oltremon-tani si iusediarono in codesta cittadella i' oltracolanza paneroata crebbe smisuratamente." In zakaj vse to ? Samo zategadelj, ker bo v neki občini, v kateri prebiva 13 000 Hrvatov in poldrug tisoč Italijanov, po trdih borbah zmagali Hrvati. Italijanski listi ne morejo upravi ničesar očitati, pisati pa smejo vender na tak način zoper njo, ne da bi oblastva kaj storila, ker je občinski zastop hrvatsk. V drugih občinah je uprava pod vsako kritiko in vender ima pri glavarstvih .srečo". V številki z dne 9. novembra se omenja naša interpelacija, stavljena dne 27. oktobra: „Dunque Spinčić, Laginja, Alfredo Coronini . . . hanno pre-sentata nella seduta del Parlameato del 27. settem-bre p. n. un, interpellanza al Ministero della pubblica instruzione, interpellaoza ricca di menzogne e di basne insinuazioni contro il nostro patrio consiglio . .. i rappresentanti della noatra popolazione sapranno sventare, ne siamo certi, i tentativi del pauslavisono diretti a creare anehe aH1 ombra della utorica torre di un focolajo di deleteria agitazione, contraria di supremi interesni del paese, alls leggi della morale e deli' o rdi ne*. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 3. januvarja. Čeike vesti, V včerajšnji seji dež. zbora češkega stavil je staročeški poslanec in deželnega maršala namestnik dr. Šole predlog: Z ozirom sa to, da je bil uaš dne 27. septembra 1892 stavljeni predlog, naj se izda zakon glede porabe obeh deželnih jezikov pri javnih uradih v kraljevini češki, razpravljaš samo pri prvem čitanji, potem pa odkazan posebni komisiji, od tedaj pa ni bila dež. zboru dana prilika, baviti se ž njim, predlagamo, da naj dež. zbor dotični zakonski načrt odobri. — Poslanec dr. V a A a t y je predlagal ustanovitev posebnega najvišjega sodišča za Češko. Ker dež. zbor ni bd sklepčen, zaključil je dež. maršal sejo. — Zanimanje za zborovanje dež. zbora je celo v poslanskih krogih jako majhno. Čuditi ao temu ni. Vsakdo sluti, da is mora sedanja Bituvacija rešiti. — Kako, tega z ozirom na novo vlado ne ve nihče povedati. Madparski novoletni govori. Na Ogerskem imajo ministeraki predsedniki navado, da se sa Dovoletno čestitanje vladne stranke zahvalijo a velepoiitčnimi govori. Tako tudi letos. Ministarski predsednik dr. W e k e r I e js poudarjal, da hoče vlada s cerkveno političnimi prilogami sa« dostiti javni potrebi, ne da bi tangirala pravice krone in posamičnih konfeaij. Unaoji in notranji položaj monarhije oziroma Ogerske je temu ugoden. Upam, da položimo s temi reformami, nov temelj narodovi bodočnosti. V poznih letih bode zgodovina zabeležila, kako smo se im^li boriti zoper sum ničen ja in neosnovane dolžitve. Borili se bodetno vztrajno in odločno, ker se borimo za pravično stvar. — Grof A p p o n y i , vodja neodvisne narodne stranke, ki se je pred. nekaj meseci izrekel za cerkveno-politične predloge, dejal je v svoji zahvali na novoletno čestitko, da še ne kaže, izreči končno sodbo o vladnih predlogah. To umikanje grofa Apponvija naredilo je velik ut>s na vse politične kroge; splošno se sodi, da se je Apponyi s tem postavil na vladi nasprotno stališče, vsled česar je tudi podpredsednik njegove stranke izstopil iz kluba, če bo Apponyi nasprotoval vladi v tej zadevi, potem so cerkveno-politične predlog*) v veliki nevarnosti. Vnaiije države. Italijanske novice. Na novoletna voščila parlamentovega predsedstva izrekel je kralj uverjenie, da se bo združitev vseh strank lahko dosegla ker gre za najvitaloejše interese domoviue. Glede S cilije izrekel je kralj svoje simpatije ondotnerau prebivalstvu in nadejo, da bodeta vlada in parlament storila vse kar treba, da se zboljšajo razmere na tem otoku. — D isedaj še nič na to ne kaže, da se bodo kraljeva upania glede Sicilije obistinila. Nemiri in izgredi se neprestano ponavljajo. V Palermu je zapovedujoči general Morea stopil na čelo lokalni politični upravi io razglasil poseben manifest, v katerem z blagohotnimi besedami apeluje na vse rodoljube, naj delujejo na ohranitev javnega reda in pokoja. Izgredom pa vzlic temu še ni konca. V raznih krajih okolu Palerma bile so velike demonstracije, v P etrapezziji in v Mazzari pa je nastal pravi pravcati boj mej kmeti in vojaki. Anarhisti, Kakor je vidno že iz včerajšnje brzojavke iz Pariza, odločila se je vlada za energično postopanje zoper anarhiste. Izvršila je več sto hišnih preiskav v Parizu in v provinciji in zaprla celo krdelo nevarnih in kompromitovaoih anarhistov, nekatere ino« zemske pa pognala čez mejo. — Španska vlada postopa isto tako, le Angleška, ki je zavetišče najnevarnejših dinamitardov, se ne gane. Mej evropskimi državami se vrše* dogovori glede mejnarodoih korakov zoper anarhiste. To bo vidi tudi iz tega, da je neka firma prosila ogersko vlado za koncesijo za izdelovanje dinamita, da pa je ni dobila, ker se glasom dotičnega odloka vr£e mej narodni dogovori radi podržavljenja izdelovanja razstreliv. Tudi v Berolinu so se anarhisti jeli gibati in nameravali razstreliti neke cerkve, kar pa s» je pravočasno izvedelo, tako da anarhisti svojega namena niso mogli izvršiti. Dopisi. In Piilja. 2. januvarja. [Izv. dop.] (Slovenska liturgija. — Škof Flapp in don Jakić ) Ni dolgo tega, kar je Tržaški list ,P.ccolo" prijavil vest iz Rima, da je sv. Oče z velikim zanimanjem bral razpravi Poreškega kanonika Peaanta in prof. Bonottija proti slovanski liturgiji z ozirom na njeno porabo v Istri, kateri mu je baje izročil Poreški škof Flapp, ki se je podal v to s vi ho pred nekolikimi tedni v Rim. Rimski dopisnik poroča rečeoemu Tržaškemu listu, da sta napravili omenjeni brošuri oa sv. Oč ta globok utis ter da je osobno prepričanje njegovo popolnoma protivno vpe Ijavi slovanske liturgije v Istri. Zato se nadeja »Piccolo", da bode sv. Oče vso zahteve v tem pogledu odbil, ako bi ga morebitni politični oziri ne nagnili, da bi moral v tej zadevi drugače postopati. „Naša Sloga", ki je posnela to vest iz .Piccola", pravi, da bi imela mnogo pripomniti, da bo pa ne upa, ker je škof Flapp v očeh Tržaškega državnega pravdnika nedotakljiva oseba. V Pulji izhajajoči ,11 D.ritto Croalu" pa je dobil iz Rima od jako zanesljive osebe, katera je dobro poučena o vsem, kar se v Vatikanu godi, poročilo, v katerem se trdi, da Pesantova brošura o slovanski liturgiji v Istri ni napravila samo neugodnega utiša na sv. Očeta, amptk da je sv. Oče škofu Flappu celo očital, da pripušča, da kanonik njegove škofije take brošure piše. Sploh pravi omenjeni „Dirittov" poročevalec, da je sv. Oče očitno izrekel svojo nevoljo nasproti Poreškemu škofu zaradi njegovega neprijaznega postopanja proti slovanski narodnosti njegove škofije, kakor tudi proti slovanski, njemu podložni duhovščini. Posebno pa, da je grajal av. Oče Poreškega Škofa postopanje v znani pravdi „Dirittovega* urednika Jakića proti Pultskemu župniku, ki se je na veliko kvar ugl< da duhovskega atanu morala razviti pred Rjvinjaki m tribunalum, mesto da bi jo Poreški škuf sam rešil v lastnem področju. Sr. Oče je tudi izrazil baje željo, da se Jikičiva zadeva konečno poravna. Vsled te tožbe so se namreč pred šestimi leti razmere mej tedanjim Puljakim kaplanom Ja-kić'm in škofom Flappom lako napele, da je bil prvi suspendovan. Zato pa misli „11 Diritto Croato", da bode moral škof Flapp, ako se bode Jakićeva zadeva rešila ugodno, povrniti Jakiću vso gmotno škodo, ki jo je imel zadnji v preteklih šestih letih Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Jutri sn bode ponavljala, kakor smo že naznanili, opera „0aro-strelec", v kateri nastopi kot gost v ulogi Ag ate gospica Josipa Jamnicka iz Zagreba, učenka Dunajskega konservatorija in slavne dvorne operne pevke Dustman. Gospića Jamnicka je nastopila Že na Zagrebškem gledališči v operah ,Tro-vatore", „Balio in maschera" itd. s prav lepim uspehom. Ne dvomimo torej, da si bode mlada hrvatska umetnica pridobila tudi simpatije našega občinstva. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista so poslali: Neimenovan v Ljubljani 2 kroni. — „Poštena narodna družba v gostilni Mdtužavi v Ljubljani" daruje 5 kron. — Skupaj 7 kron. (Obširni izkaz darovalcev 100 kron, poslanih iz Tolmina po g. Andr. Vrtovcu, moramo odlož ti za jutri.) Živili redoljubni darovalci in darovalke in njih na sledniki I — („SlavČevau veselica na Silvestrov večer) ee je v vsakem oziru prav dobro obnesla. Ljubljansko meščanstvo bo je vabilu na to narodno zabavo mnogobrojno odzvalo. Zabava je bila priprosta, domača io neprisiljena. Mej posetoiki ni bilo videti nikakega nasprotstva, prava bratska sloga je vladala mej uj mi, na kar je dobrodejno uplivalo prijazno občevanje odličnejših gostov, došlih v pre-ceišojem številu na veselico. Pevski zbor je krepko in živahno izvajal svoje oapeve, kar velja posebno o Volaričevi „Novinci" in Ipavčevi .Slovan na dan". Prav ljubka skladba je tudi F. S. Vilharjeva „Ljubičica (vijolica)", zložena v Blogu mszurke. Trio v napetu se odlikuje po lepi melodiji prvega basa. Sijajno pa je uspel Veitov čveierospev „Iveber in cvetka", ki so ga h finim čutom in točnostjo, a tudi milozvučno dvakrat peli gg. L u mbar, Cirkel-bah, Stamcar in Slatnar. Z živahnim odobravanjem je bil vzprejet tudi drugi kvartet „L» enkrat še". Najbolj zanimalo pa bo je občinstvo za podobe, katere je uprizoril gledališki strojevodja, g. Đittner. V jako drastičuih senčnih slikab je kazal duševne in srčne bolezni starikave device, katero je izkušen zdravnik narkotizoval, ji možgane preiskal in jo srečno operiral. Smehu ni bilo ni konca ni kraja. Ob poluooči pa se je predstavljala po g. Đittner ju s< stavljena krasna alegorija: „Slovo starega in nastop novega leta". V jako slikovit.m prizoru bila je videti majka „Slavija" v spremstvu genija sreče; ob njenem vznožji pa je slovenska mati svoje tri otročiče opozarjala nanjo, ter jih izničevala njenemu varstvu. Ob strani je stal obrtnik kot častilec „Slavije". Ves prizor je sprem-Ijeval lep govor gdč. Slavčeve, predstavljajoče „mlado novo leto". S ti um čutom je proslavljala „Slavijo" in navduševala njen rod k vzajemnosti in neomahljivi zvestobi. — Za tem si je vse križem segalo v roke in čestitalo k premembi leta, kar je bilo prav ginljivo, ter je vsakega navdajalo z željo: „Da bi vedno in povsod tako bilo!* Prirejen je bil tudi za ta večer lep „srečolov", za kateri bo prijatelji in dobrotniki darovali krasne in celo dragocene dobitke in ki je po trudoljubivem prizadevanji zalili gospodičiu doprinesel društvu znatno podporo. — Vsega priznanja vredno je tudi to, da je slavna kranjska hranilnica .Slavcu" prepustila brezplačno jako prostorno dvorano starega strelišča za veselico, katera je vse udeležence popolno zadovoljila, kajti trajala je pri žvahnem plesu akoro do ranega jntra. Veaeli nas pa tudi, da vidimo jako lep napredek društva .Slavec", katerega trud pa ni zaman, ker si pridobiva vedno širši krog prijateljev, kar najbolj kaže sijajni obisk tega večera, na katerem se je zbralo skoraj do 400 gostov. — (Promet ua Ljubljanski pošti.) Promet na Ljubljanski pošti bil je v Božičnih praz- nikih naravnost velikansk. Samo na tovorni pošti doposlanih je bilo 11894 pošiljatov, odposlanih pa 10.724. OJ prvih je bilo strankam dostavljenih 5478, od poslednjih pa tukaj sprejetih 4308, pre-kartiranih pa 6416 komadov. Vzlic temu velikemu prometu se mora priznati, da je naša pošta funkci-jonirala točno kakor ura t — (Tatvina.) Iz zapuščine dne 26 decembra lanskega leta umrle gostilničarke „Kajzarce" na Št. Jakobskem trgu ukradena je bila vložna knjižica kranjske hranilnice, glaseča se na 900 gld. Kakor so policijske poizvedbe dokazale, potegnila je n« znana oseba na kujižico že dne 27. decembra 802 gld. Dotičoik podpisal se je v hranilnici kot Janez Hren iz Male Drage; dognalo se je pa, da v Mali Dragi os-ha b tem imenom ne eksistira. Vse kako je knjižico ukradla oseba, ki je na dan smrti bila navzoča v stanovanji umrle Kajzarce. Stvar naznanila se je državnemu pravdništvu. — (Zaznamek ) Dne 2. jsuuvarja 1893 1. izžrebanih obveznic 4% deželnega kranjskega pobo-jila, kateii glavioBki zneski se bodo 1 julija 1894. I. v imenski vrednosti izplačali: a 10.000 gld.: št. 44; a 5000 gld.: Št 24; a 1000 gld.: št. 204, 238, 309, 337, 364, 369, 391, 449, 457, 621,811, 874, 1073, 1118, 1125, 1143, 1240, 1321, 1402, 1570, 1574, 1681, 1716, 1727, 2004, 2077, 2100, 2179; a 100 gld.: št. 41, 84, 89, 125, 141, 162, 171, 238, 267, 274, 279, 286 329, 380, 398 459, 462, 489, 501, 516, 551, 656, 757, 827, 838, 849 859, 880, 915, 988, 1058, 1125, 1177, 1220, 1303. 1346, 1348, 1431, 1449 1511, 1650, 1704, 1706, 1733, 1797, 1808, 1870, 1937, 1947, 1972, 1994, 2004. 2072, 2082, 2112, 2124 2200. 2206, 2207, 2219, 2222, 2251, 2275, 2359, 2431, 2449, 2497, 2526, 2528, 2545, 2587, 2622, 2681, 2719, 2749, 2784, 2834, 2846, 2872, 28S5, 2945, 2947, 2995. Zuključek: 83 komadov a 100 gld. = 8300 gld. a. v., 28 komadov a 1000 gld. = 28.000 gld. a. v., 1 komad a 5000 gld. = 5000 gld. a. v., 1 komad a 10.000 gld. == 10.000 gld. a. v., skupaj 51.300 gld. a. v. Navedene obveznic, izžrebane z glaviuskitni zneski v imenski vrednosti, bode kranjska deželna blagajnica v Ljubljani izplačevala omen.enega dne, dtžeč se dotičuih veljavnih predpisov. Dalje bo še omenja, da se bodo izžrebuue obveznice, kakor tudi kuponi 3 mesece pred zapadlim rokom izplačevale proti 4%oi eskomptni pristojbini. — (Požar.) Piše se nam iz Št. Petra na Krasu 31. decembra: Dne 30. decembra smo imeli tukaj hudo noč. Ob 10. uri pričelo je goreti pri posestniku Ž in radi močne buije bilo je hkrati sedem poslopij v plamenu Kazalo je, da poBtane cela vas ognjeno morje. Da se to ni ugodilo, zahvaliti se imamo nekaterim domačim gasilcem, ki so bili v trenutku n* mestu. Mej temi je bil tudi tukajšnji gospod načelnik žendarmerijske postaje S., kateremu gre zasluga, da so se vsi ljudje srečno rešili. Tudi farovž in cerkev bi bila zgorela, da bi hrabri gasilci pravočasno ne bili pogasili ogenj v drvarnici gospoda župnika. Da se niso tik požara stoječa a slamo krita gospodarska posloj>ja unela, k temu je veliko pripomogel tukajšnji gospod nad-župan Križaj s svojim izvrstnim orodjem. Prišli sta na pomoč tudi gasilui društvi iz Postojna in iz Žagarja. Hvala jim! Pogorelo je šest gospodarskih poslopij in pet hiš Zavarovani so bili vsi pogorelci, za kar gre posebna hvala nadležoim agentom zavarovalne banke „Slavije", a ker jim je tudi seno, slama, veliko živeža iu veliko obleke izgorelo, so vender podpore iu usmiljenja potrebni. — (Društvene vesti) Bralno dru štvo v Domžalah razvilo je takoj v prvem času svojega obstanka krepko delovanje in nastopijo društveni pevci v soboto (sv. treh kraljev dan) dne 6. t. m. p r v i k ra t v javnem koncertu. Vzpored obseza 8 moških zborov „Mladini", „Ladja", „Vidov dan", „Slavčeku", „Na lipici zeleni", „Slava Slovencem", „Za dom mej bojni grom" in „Frankojianko". Mej posamičnimi točkami igra domača Doanžalska godba. Začetek kunertu je ob 6. uri zvečer v prostorih g. Jak. Jermana. Vstop nina sa osebe 20 kr , udje društva so prosti. Brez dvoma bode privatni prvi koncert obilo rodoljubov iz vseh krajev. — Trgovski in rokodelski pomočniki v Po-Uoj i ni prirede v nedeljo 7. januvarja 1894 v prostorih „Restavracije pri Jami" plesni veoček. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za gospode 50 kr. Dame proste. Cisti dohodek veselice namenjen je družbi .C ril-Metodovi", zato se rado daroa preplačila hvaležno vzprejmo. — Bralno dru- štvo v Zagorji na Pivki ima dne 7. t. m. ob 4 uri popoludue bvoj občni zbor z navadnim dnevnim redom — Slovanska čitalnica v Pulji priredi dne 13 januvarija v prostorih „Po-liteama Cscutti" sijajen ples, pri katerem bode svirala glasba pešpolka št. 97 Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za moške 1 gld ; za ženske in otroke 50 kr.; Lože: parterre male 3 gld.; velike 6 gld.; 1. red male 2 gld.; velike 4 gld. — (Nove izdaje Tržaške „EdinoBti") došla nam je prva številka, ki prinaša na dveh straueb povečane oblike različno zanimivo berilo. Kakor smo že večkrat omenili, izhajala bode „Edino b t" odslej v tej obliki po 3krat na teden v dvth jutranjih in večernih izdanph, tako da bodo nsročniki dobili vsak dan jedno izdajo. Celoletna cena je 10 gld. aH 90 kr. na mesec Posamične številke se bodo prodajale v tobakarnah v TrBtu po 2 kr. Naj bi vsak zaveden Slovenec podpiral novo podjetje Tržaških Slovencev, kolikor mu je le mogoče. — (Burja v Trstu) ie bila pred nekaterimi dnevi prav silna. Zadnje dni starega leta padla je temperatura prav občutno in je burja piskala po ulicah, da je bilo kaj. B izu kolodvora južne železnice prevrgla je vel k špediterski nabiralni voz M 'tznerjev in bo biti konji poškodovani. V okolici prevrgla je nekemu 17letnemu kmetskemu fantu voz gnoja, ki ga je zasul tako nesrečno, da se je fiiit, ki je zadel z glavo ob zid, zadušil in so ga ljudje našli mrtvega — (Novo zdravilišče v Opatiji.) Pod imenom „Croce u'uro" (zlati križ) se je ustanovilo v Opatiji društvo, kateremu je namen ustanoviti tam zdravilišče za avstrijske državne uradnike. Pokrov iteljica novega društva je cesaričinja udova Štefanija, ki je poklonila društvu 1000 gld. — (Hrvatske novice.) Urednika .Obzora" g Josipa Pasanča tožil jo neki g. Ibler zaradi žsljenja časti iu se je vršila obravnava pred okrajnim sodiščem v Zagrebu. Zatoženec jo ugovarjal, da sodišče ni pristojno, nego da stvar spada pred porotnike, ako je sploh članek kazojiv in sod-uk g G as parić je izrekel obsodbo, da se obtožba zavrne, ker sodišče ni kompetentno. — Na Reki je javna varnost jako majhna in He vrše pogoBtoma tatvine na prostem iHzložeuih tovorov ler so tudi že bili slučaji, da so se nspadali ljudje. Nad 100 trgovcev iu bančnih predstojnikov se je obrnilo brzojavno na trgovinskega ministra v Budimjiešti, da se naredi konec takim ujiravo anarhističnim odnošajem. — M nnli teden umrla sta dva vrla hrvatska domoljuba, gimnazijalni profesor dr Ivan Broz. odbornik „Hrv. Matice" in dopisujoči član jugoslovanske akademije, znan na polj) brvatBkega slovstva in filologije, dan pozneje pa častni kanonik £ iuard S u h i n , ki je ostavil lepo jiremožeuje blagodejnm namenom. Bodi obema blag spomin 1 I__I Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Praga 3. januvarja. V PlSuU in Bude-jevicah razdani so bili te dni v Parizu tiskani listi, s katerimi se vojaštvo poživlja, naj ne deluje po ukazih prcdpostavljencev in naj ne strelja na proletarijat. Sofija 3. januvarja. Kobur/an zaključil včeraj zasedanje narodnega sobranja. Rim 3. januvarja. Iz raznih krajev na Siciliji se javlja o novih velikih izgredih in požigih. Ministerski svet pooblastil Crispija, da po svoji previdnosti ukrene, kar misli da je potrebno. Pariz 3. januvarja. Včeraj posvetovali so se višji policijski iu državnopravduiški uradniki radi korakov, katere je danes storiti zoper anarhiste. Madrid 3. januvarja. Sodišče obsodilo vse tri, radi 1. 1891. storjenega atentata na špansko poslansko zbornico tožene anarhiste na 7 let v ječo. Bruselj 3. januvarja. V neki vasi pri Namuni razpočila je v hiši nekega rudarja dinamima- patrona in naredila mnogo škode. Poleg železniške delarnice v Cliarleroi našli ljudje več dinamitnih patron. Policija je začela preiskavo. >IaiJ 11 i M iJ • »;.? Bratje Sohollt Najul miri'■]*'. Vas vabimo na JOUR-FIXE" ki bode danes v sredo dne 3. t. m. v vrtnem niiIohu ,X^i*1 *vo/tli'. Vzpored < bseza petje si. društva ,,Ljubi ane", ki sodeluje iz prijaznosti, igranje na dve citri, gledališko igro »Stotnik In strežaj" In pruor , Zvezdo-gled". ZaCetek ob 8 ur-. ITa zdar! Bratu Bebek, Iv. Traven. reditelji. j/sgr- Zn^otolc o I* url /večer. ~^Ne Štev. 32. a Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.5G0 a V četrtek, dne 4. januvarja 1894. Gspdč. JoNlpm Jamnicka iz /»(jreba kot gost. Dru^lUrat: Čarostrelec. Komantiftka opera v 3 dejanjih. Spisal Fi-.n Kind. Uglasbil K. M. Web«r. Preložil A. Funtek Kapelnik g. prof. Fran Gerbić. Uprizoril režiser g. Josip Nolli. Nov« dekoracije v ,,VoI*Jein breitlnu" priredil KletlHliMk i inojshr g. A. Bltlner. Začetek točno ob \,8. uri, konec ub 10. uri zvečer. Dramatično ćLx*\3-št-vo. Pri predstavi svtra orkester slavnega pcspolka Leopold II., kralj Belgijcev fit. 27. ITNtopiiinu: Partorni sedeži od I. do III. vratu 1 gld., od IV. do VIII. vrste 90 kr., od IX. do XI. vrste 80 kr. — Ralknnski sedeli I. vrste 70 kr., II. vrste G0 kr , 111. vrste 50 kr. — Gule rijaki sedfži 30 kr. — UstopniiiH v lože 70 kr. — Parterna stojišča 50 kr. — Dijaško in VOJ&Jkfl ustopnico 30 kr. — Galerijska stojišča "Jo kr. Sedeli, lože in ustopn ne se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Selenburgovih ulicah in na večer predstavo pri blagajnici V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnica se odpre ob 7. nrl zvečer. Prihodnja predstava hode v nedeljo, di.e 7. januvarja 1894. Meteorologično poročilo. 1 9 Čas opazovanja Stanje barometru v mm. Temperatura Ve t rovi Nebo Mo-krina v tura i i -l 7. zjutraj '2, |'<>j"> 1. 9,zvečer 732 4 M. 73*2 5 on 731 8 e* -4 0" C - 1 H' C —3 0° C si vzh. hI. vzh. m. ivi. obl. ol,l. obl. 0-GOoi*. flni'ga. 1 Srednja temperatura —'J !>ta 0"1° pod uorinalou* C\inajska borza dne 3 januvarja t. Skopni državni dolg v notah Skopni državni dolg v srebra Avstrijska zlatu renta . . . Avstrijska kronska renta 4°/0 . Ogeraka zlata renta 4°/0 • . Ogerska kronska renta 4°/0 Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice..... London vista. ...... Nemški drž. bankovci za 100 m 20 mark........ 20 frankov ....... Italijanski bankovci .... C. kr. cekini....... irk 98 gld. 35 kr. 98 118 96 116 95 1004 352 124 60 18 9 13 5 15 70 75 9j 10 05 w 92'/, . 18 . 88 m 9') n 86 . Pozor gostilničarji! (2-1' tr Oddelek domače godbe na lok 33 (Streicli-Musik) naj si bode v mestu ali na deželi, katera ima potrebno dovoljenje od deželne vlade in mestnega magistrata, se priporoča gg. gostilničarjem za predpustno dobo. Vranjo "Vrtnlk, Rimska cesta štev. 1. Prodaja hiše. IHAa Št. 19 na Resljev! cesti z vrtom, gospodarskimi poslopji iu njho, ae proda la proste roke. — Povpraša naj se istotam. (5—1) Igld. ,160 koli sian pod W. < Postranski 160 stalne letne plače u v svojih prostih 668S Rudolfu HIossv C. tr. glavno ravnateljstvo av.tr. flrž. železnic. Izvod iz voznega reda veliavne&a o<5L 1- oictoTorev 1693. Naatopno omenjani prihajata! ln odhajalni A ali oanaceni 10 t »r*»HnJ+«vn>p»k«n% čnjut. Srodnjeetroptki Aaa je k rajnemu oaeu t I-tjula-Ijani aa I minuti naprej. Odhod ls LJubljane lovca, Pontabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (juž. kol). uri 98 min. mjntraj t Kočevje. ,, 00 „ ojMituttnr „ „ ft IO .. 9VQ&tr m m Ob 9 „ 1» Prihod v LJubljano (juž. kol.) Ob 8. uri IO min. *Jt«rraJ 1« Kočovja. 0 1. „ Ol n popotutlne „ a i. 8. „ 48 Ob Odhod ls LJubljane (dr«. kol.>. 7. Mri 18 min. n)utr• S. ,, 90 ,, »e«3«Vr ,, ., :4-9) Umrli so: 29. decembra: Ferdinand Pre-iern, železniškega Hluge sin, 1' , leta, l'-Nia na Rudolfovo telesi ico it. 5. 30. decembra: Anton Cot-m»n pleskar, 21 let. Sv. Petra cesta. st. 6i — Kntra Kolesa, gbiil a, 57 lit, Karlovska cesta št. ti. V bolnici SO. decembra: Franc Dimnik, dninar, 66 ler. — Andrej Cl-gole, poatrelč^k, 51 let. Tujci: 2. januvarja. Pri 9fl»ll«l t H-rzeg, Keng, We!tin i DuriHJa. — Janitiicky iz Zitgreha. Pii Nlonii t Dr. Miklo^cb s Duuajii. —Faher iz Kočevja. Stari trg št. 21 Jakob Zalaznik Stari trg it. 21 priporoča p. n. občinstvu in čestitim lastnikom in zakupnikom restavracij, krčem, gostiln in kavarn svojo bogato, vsak dan trikrat SVeŽO zalogo vsakovrstnih izdelkov, spadajočih v pekovsko slaščičarsko obrt. Od dne 6. t. m. dalje dobe se tudi vsak dan sveži, slastni in ukusni (3—i) t4c pustni krofi. ^aH^aaf %K__^ar w -~ ^ ^ rw^k ©l©l©l©l©l©l©l©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|© popolna razprodaja skladišča blaga, v kolikor ga je še v zalogi »ar v gospodskih, deških in otroških konfekcijah ^sai dalje laščih za gospe in dekleta, jopah in capes ~2j£-Q kakor tudi zalogfe kožušnegra blaga kakor mufi, boa, čepice za drsalce in ovratniki pri (isii-o—») /Jhi& ičar-ju 4 blejat Ljubljana, Slonove ulice št. 11. ©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|©|£^l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l©l® Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli* Lsatoius Id tisk „Narodne Tiskarne11.