Res novae letnik 9 • 2024 • številka 2 Fakulteta za pravo in ekonomijo, Katoliški inštitut Faculty of Law and Economics, Catholic Institute R e s novae issn2464-0344 R e v i j a z a c e l o v i t o z n a n o s t Journal for Integrated Science Ivo Kerže Gilsonovo in klasično tomistično razumevanje moGočeGa pri sv. tomažu akvinskem Anže Tržan jezuitska sinteza kot srednja pot med tradicionalnimi in razsvetljenskimi spoznavnimi teorijami Tomaž Ivešić spolna vzGoja knezoškofa dr. antona Bonaventure jeGliča Jernej Letnar Černič skrBni preGled varstva človekovih pravic in okolja v doBavnih veriGah največjih Gospodarskih družB: primer nemškeGa zakona o doBavnih veriGah Balázs Szabó and Zsolt Nemeskéri economic structure formation and the role of dependence: a christian viewpoint Res novae Res novae: revija za celovito znanost Izdajatelj in založnik: Fakulteta za pravo in ekonomijo, Katoliški inštitut Naslov uredništva: Res novae, Krekov trg 1, 1000 Ljubljana, Slovenija Odgovorni urednik: Andrej Naglič Glavni urednik: Matic Batič Spletni naslov: http://www.katoliski-institut.si/raziskovanje/res-novae E-pošta: matic.batic@kat-inst.si Uredniški odbor: Philip Booth (St Mary's University, London, Velika Britanija), Mihai Dragnea (Universitetet i Sørøst-Norge, USN Handelshøgskolen, Vestfold, Norveška), Andres Fink (Pontificia Universidad Católica Argentina, Facoltad de Ciencias Sociales, Buenos Aires, Argentina), Aleksandra Kostić Tmušić (Univerzitet u Prištini, Filozofski fakultet, Kosovska Mitrovica, Srbija/Kosovo), Simon Malmenvall (Univerza v Ljubljani, Slovenski šolski muzej, Ljubljana, Slovenija), Aleksej Martinjuk (Respublikanskij institut vysšej školy, Minsk, Belorusija), José Ignacio Murillo (Universidad de Navarra, Instituto Cultura y Sociedad, Pamplona, Španija), Mitja Steinbacher (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in ekonomijo, Ljubljana, Slovenija), Dorina Dragnea (Institutul Naţional Al Patrimoniului, Bukarešta, Romunija), Anton Stres (Katoliški inštitut, Fakulteta za pravo in ekonomijo, Ljubljana, Slovenija). Redakcija te številke je bila zaključena 17. 12. 2024. Tisk: Itagraf d. o. o., Ljubljana Oblikovanje in prelom: Breda Sturm Naklada: 100 izvodov Letna naročnina: 28€ (Slovenija), 40€ (Evropa), 57$ (ostalo navadno), 66$ (ostalo prednostno) ISSN (tiskana verzija): 2464-0344 ISSN (elektronska verzija): 2464-0352 R e s novae R e v i j a z a c e l o v i t o z n a n o s t Journal for Integrated Science letnik 9 • 2024 • številka 2 Vsebina Ivo Kerže Gilsonovo in klasično tomistično razumevanje mogočega pri sv. Tomažu Akvinskem 7 Anže Tržan Jezuitska sinteza kot srednja pot med tradicionalnimi in razsvetljenskimi spoznavnimi teorijami 39 Tomaž Ivešić Spolna vzgoja knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča 75 Jernej Letnar Černič Skrbni pregled varstva človekovih pravic in okolja v dobavnih verigah največjih gospodarskih družb: primer nemškega zakona o dobavnih verigah 113 Balázs Szabó and Zsolt Nemeskéri Economic Structure Formation and the Role of Dependence: A Christian Viewpoint 143 DOI: 10.62983/rn2865.24b.3 1.01 izvirni znanstveni članek Tomaž Ivešić1 Spolna vzgoja knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča Izvleček: Ljubljanski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič se je na škofijski sinodi leta 1908 zavezal, da bo napisal knjižice, ki bodo poučile vernike o osnovah katoliške vere in morale. Projekt je bil široko in sistematično zasnovan. Ciljna publika je bila tako obeh spolov in vseh starosti. Jegličevo neprevi- dnost pa so ob izdaji prve brošurice Ženinom in nevestam izkoristili liberalci, ki so pričeli z neusmiljeno gonjo. Zadeva se je konec leta 1909 umirila in naslednje leto je lahko Jeglič spisal še štiri izobraževalne knjižice, namenjene različnim skupinam vernikov. Nauki v treh knjižicah, Mladeničem (II. zvezek: Življenje po veri), Staršem: pouk o vzgoji in Dekletom (I. zvezek: Krščansko življenje) po eni strani temeljijo na kato- liškem moralnem nauku, po drugi pa odražajo tudi tedanje stanje stroke. Jeglič je namreč prebiral veliko zdravniških knjig in spisov. Ključne besede: Anton Bonaventura Jeglič, Ženinom in ne- vestam, spolni pouk, katoliška morala, kulturni boj 1 Dr., docent, Fakulteta za slovenske in mednarodne študije, Nova Uni- verza, Mestni trg 23, 1000 Ljubljana, Slovenija, tomaz.ivesic@fsms.no- va-uni.si, ORCID: 0000-0002-7456-7726. 76 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Abstract: At the Diocesan Synod of 1908, the Prince-Bishop of Ljubljana, Anton Bonaventura Jeglič, undertook to write booklets to teach the faithful the basics of the Catholic faith and morals. The project was broadly conceived and system- atic. The target audience included both genders and all ages. However, Jeglič’s oversight during the publication of the first brochure, To Grooms and Brides, was exploited by liber- als, who began an unrelenting campaign against him. By the end of 1909, the situation calmed down, and the following year Jeglič was able to write four more educational booklets for different groups of believers. The teachings in three of the aforementioned booklets – To Young Men (Volume II: Life According to the Faith), To Parents: Education Guidance, and To Young Women (Volume I: Christian Life) – are, on the one hand, based on Catholic moral teaching, but on the other hand, they also reflect the state of the profession at the time, as Jeglič read many medical books and writings. Keywords: Anton Bonaventura Jeglič, To Grooms and Brides, sexual education, Catholic morality, culture wars 77tomaž ivešić Uvod Knezoškof Anton Bonaventura Jeglič (1850–1937) je bil že v času svojega življenja znan kot velik zagovornik boja proti spolnemu pohujševanju. Že ko je Ivan Cankar na prelomu iz 19. v 20. stoletje izdal svojo Erotiko, naj bi kupil celotno naklado in jo dal sežgati. Ta poteza ni imela želenega učinka, saj sta pisatelj in založnik pripravila drugo izdajo, s čimer je Jeglič dosegel le zelo dobro promocijo Cankarjevega dela. Še večje razburjenje se je pojavilo ob postavitvi Prešernove- ga kipa na Marijinem trgu pred frančiškansko cerkvijo leta 1905, ko je Jeglič javno nastopil proti golemu oprsju muze nad Prešernovo glavo (Nadrah 2010, 163). Poleg tega se je knezoškof skušal bojevati za celovito katoliško moralo svojih vernikov tudi z izdajo cele vrste knjižic, ki naj bi po eni stra- ni le-te poučile o katoliških moralnih osnovah o spolnosti, po drugi pa jim tudi podale osnovno znanje o tem podro- čju. Leta 1908 je tako začel s pisanjem najbolj znane med omenjenimi brošurami z zgovornim naslovom Ženinom in nevestam, ki je zaradi za tedanji čas sorazmerno natančnih opisov spolnosti v javnosti na Kranjskem sprožila pravi vihar, pri čemer so Jegličevo nespretnost najbolj izkoristili njegovi liberalni nasprotniki. Namen te razprave je predstaviti ozadje Jegličevih knjižic ter izbruh in potek afere ob izdaji Ženinom in nevestam. Afera je v slovenskem zgodovinopisju sicer že bila predstavljena, pri čemer velja izpostaviti zlasti disertacijo Jegličevega nekda- njega tajnika Jožeta Jagodica (1899–1974), ki je nastala že leta 1944. Pričujoča razprava sintetizira dosedanje poznavanje te tematike, pri čemer afero umešča v širši kontekst Jegličevih prizadevanj za vzgojo najširših krogov svojih vernikov, pri čemer se ni obotavljal zaiti tudi na tabuizirana področja. Pri 78 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 tem se poleg analize samih knjižic naslanjam zlasti na Jegli- čeve dnevniške zapise ter objave v Škofijskem listu, natanč- no pa analiziram tudi vsebino in diskurz njegovih kritikov. Končno razprava tudi predstavlja, v kolikšni meri se je Jeglič pri pisanju opiral na zdravnike oz. strokovnjake s področja medicine. Osnovni metodološki pristop predstavljajo načela t. i. cam- briške šole intelektualne zgodovine. Šola temelji na delu Quentina Skinnerja in Johna Pococka, čeprav se prepleta z učenjem številnih drugih političnih filozofov, ki so izšli iz Cambridgea v petdesetih letih 20. stoletja. Skinner je zago- varjal kontekstualni pristop k intelektualni zgodovini oz. »hi- storicistični« kontekstualizem, po katerem je pomen ideje ra- zumljiv šele v širšem, historičnem kontekstu izgovorjenega – tako verbalno kot pisno. Na ta način »lingvistični« kontekst ideje obstaja šele v širšem okolju teorij, dokumentov in izjav, ki so kategorizirane kot »speech acts« (tj. namen in učinek, ki ga ima »izgovorjeno« na prejemnika), slednje pa je implici- tno – ali eksplicitno – relevantno za določeno idejo. Pomen in smisel izgovorjenega (oz. zapisanega) je torej odvisen od zgodovinskega konteksta. Eno od osnovnih načel intelek- tualne zgodovine je namreč to, da ideja nikoli ne more biti povsem ločena od sveta (Pocock 1987; Skinner 1969; 2002). Brošuricam na pot Jegličevo odločitev za pripravo izobraževalnih brošuric je treba razumeti v kontekstu njegovega vsestranskega pasto- ralnega delovanja, zlasti številnih vizitacij. Jeglič je namreč ogromno potoval po župnijah svoje škofije; v času svojega škofovanja, od leta 1898 do leta 1930, je opravil okrog 1800 79tomaž ivešić kanoničnih vizitacij (Jagodic 1952, 10). Svoja opažanja je za- pisoval v dnevnik (Jeglič 2015), s pisanjem v Škofijskem listu pa jih je delil tudi s svojimi duhovniki. Tako je leta 1908 pisal o pomembnosti dobre vzgoje otrok in opozarjal na škodljive posledice uživanja alkohola pri otrocih: Opojna pijača je za otrokov telesni razvitek škodljiva; po- sebno škoduje razvitku možgan, ki so duši za mišljenje neobhodno potrebni. […] Torej ne dajajte otrokom ne vina, ne žganja, marveč jim vzbujajte v srcih gnjus do teh opojnih pijač; ne dajajte zjutraj ne sebi, ne otrokom čaja z žganjem, ali z rumom, ali s špiritom! (Škofijski list 1908, št. 2) Dalje je opozarjal mladino pred popivanjem in ponočeva- njem, ki razvnemajo strasti, vendar o teh dejanjih ni želel natančneje razpredati. K razvnemanju strasti je po njegovem pripomogel tudi ples, ki je »huda, bolj ali manj skrivna po- željivost« (Ibid.). Da bi dobil širšo podporo v boju zoper pohujšano mladino, pijančevanje, nepravilno vzgojo otrok, za pravilen pouk že- ninom in nevestam in podobno, je Jeglič sklical škofijsko si- nodo v avgustu leta 1908, na kateri so se razvnele strasti med duhovniki. Ko se je bral škofov spis o tem, kaj naj se ženinom in nevestam pove o spolnem življenju, da bi jih pravilno pou- čili, je generalni vikar Flis kar majal z glavo, neki Kočevar, po spominu Ignacija Nadraha naj bi šlo za župnika Kreinerja, pa je vzkliknil: »Das würde ich mich meiner leiblichen Schwester nicht getraut zu sagen!«2 (2010, 164). Sam Jeglič je o sinodi v svoj dnevnik zapisal: 2 »Tega si še svoji rodni sestri ne bi drznil reči« (prevod: Tomaž Ivešić). 80 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Pri obravnavi de doctrina christiana [o krščanski doktrini]: kako naj se otroci vzgajajo, da spolno čisti ostanejo, kako naj se pri izpovedih zasledujejo zamolčani grehi contra st. decalogi praeceptum [proti šesti Božji zapovedi], kako naj se mladina de licitis et illicitis [o dovoljenem in nedovolje- nem] poučuje, kako naj se poučujejo ženini in neveste, je bila razprava skoraj strastna. […] Sedaj bo treba poskrbeti, da se določila in navodila sinode ponatisnejo, onda pa iz- peljejo. Mnogi duhovni so želeli, naj se izpusti navodilo za spolni pouk otrok, navodilo za izpovedovanje in navodilo za pouk ženinov! Celo moj tajnik Dostal mi je prišel pri- govarjat. Meni se pa ravno ta navodila dozdevajo najbolj važna, najbolj dalekosežna od vseh drugih. Sestavil sem jih na temelju večletnih izkušenj in po goreči molitvi. Kar se mi je poslalo prigovorov, prav nobeden ni kaj poseb- nega, da, predsodki duhovnov in preslabo razumevanje dotičnih vprašanj me nekako še bolj nagiba, da ostanem pri svojem sklepu; vendar pa bom še Dr. Fr. Ušeničnika in patra F. Roldina S J. še za svet povprašal (Jeglič 2015, 422). Jeglič je bil znan po svoji trmasti volji, predvsem pri duhov- nikih, ki so o njem – seveda zelo subjektivno – sodili: »Med Slovenci so najbolj trmasti Gorenjci, med Gorenjci Begunjci, med Begunjci pa najbolj Jegliči in med Jegliči pa najbolj škof A. B. Jeglič« (Škerbec 1957, 87). Kljub tej trmi je Jeglič pozval v Škofijskem listu še ostale duhovnike, naj se vključijo v izbolj- ševanje njegovih načrtov: Ako kateri nezadovoljnih gospodov sestavi boljši načrt, mu bom iz srca hvaležen, samo če bo načrt prevzel vsa glavna vprašanja, ki spadajo na vzgojo otrok. Ker se mora obdelati vsa tvarina, zato se mora pouk vršiti sistematično 81tomaž ivešić po previdno sestavljenem načrtu. Ako se v načrtu logično vsa vprašanja telesne in dušne vzgoje razvrste, je načrt gotovo sem ter tja bolj težak, praktičnost pa zavisi o na- činu, kako se posamezna vprašanja izpeljejo (Škofijski list 1908, št. 2). Navodila, sprejeta na sinodi, je po nekaterih popravkih dal Jeglič natisniti, nato pa je duhovnike prosil, naj jih dosledno preberejo. Enako naj bi veljalo za njegove knjižice, napisa- ne staršem, mladeničem in dekletom, ženinom in nevestam (Škofijski list 1909, št. 2). Od tod torej že omenjena sistematič- nost reševanja problema, po horizontali (poučiti oba spola) in vertikali (tako starejše kot mlajše). Da bo spisal knjižice, se je Jeglič obvezal že na sinodi avgusta 1908 (Jeglič 2015, 444), vendar jih je resno pričel pisati šele v letu 1909. V novem letu je sklenil »sebe še bolj premagova- ti«; zapisal je, da vsak dan moli za blagoslov pri »spisovanju nameravanih knjig« (Ibid., 440). Sredi marca je bil že dovršen prvi spis, namenjen staršem. Jeglič ga je poslal msgr. Alešu Ušeničniku, da ga prebere in oceni. Ušeničnik mu je odgo- voril, »da je pouk točen, nežen in ljubezniv ter zares lep«, vendar ga je skrbel »prenatančen pouk o telesni vzgoji in o spolnih stvareh«, zato je Jeglič spis poslal še prelatu Andreju Kalanu in zdravniku dr. Dolšaku, da še onadva povesta svoje mnenje (Ibid., 445). Konec marca je nato Jeglič zapisal v dnevnik: Kanonik Kalan mi je vrnil rokopis Staršem. On pravi: da bi mojemu ugledu škodovalo, ako bi izdal pod svojim ime- nom, ker je čustvovanje ozir škofa pri ljudstvu jako nežno in bi se pohujšali, ko bi jaz take stvari pisal. O dr. Dolšaku 82 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 trdi, da je popolnoma zoper to, da bi laik pisal o zdravilni- ških predmetih (o materah, kako naj bodo pred porodom etc.). Laik naj le dobesedno prepiše navodila zdravniška in naj dotičnika citira; pripravljen pa je prvi del končno red- igirati, nazadnje se mi priporoča, naj navodilo izdajo sku- pno zdravnik, pedagog in moralist, jaz naj pa predgovor napišem. Zadevo bom premislil in morda zadnji predlog sprejel. V srcu sem prepričan, da je ves pouk potreben. Saj starši, matere morajo vedeti, kaj je ob času po spočetju in po porodu potrebno zanje in otročička, da oba zdrava ostaneta. Tudi kar sem napisal o spolnem pouku, je pri nas deloma potrebno, deloma koristno. Mislim, da se ne motim: bojim se pa vendarle, da me ne bi premotila kaka »idea fixa« [trda, zapečatena ideja]. Premišljeval bom in molil (Ibid., 446). Petega aprila si je Jeglič v dnevnik zabeležil, da je že končal spis Dekletom in da mora hitro dokončati še podobnega za mladeniče, saj se razuzdanost bliskovito širi. Tri dni kasneje pa si je zabeležil, da je Aleš Ušeničnik spis Dekletom »ugodno ocenil«, kakopak ga je dal v branje še prelatu Kalanu (Ibid., 447–448). Jeglič ni miroval niti glede svojih obiskov po župnijah. Proti koncu julija je ob birmovanju veliko spovedoval in v dnev- niku ugotavljal: Otroci, mladeniči in dekleta so premalo poučeni: od tod precej grehov contra VI. decalogi praeceptum [proti šesti Božji zapovedi]. Tudi neveste in ženini, mladi možje in mlade žene so premalo poučeni de vita conjugali et de ma- trimonio [o zakonskem življenju in o izvrševanju zakona]. 83tomaž ivešić Oh, dosti žena je zato v spodnjih delih telesa bolehnih. O kako so se mi zahvaljevali, ko sem jih o priliki bolj točno poučil. Zopet sem se prepričeval, da je moja metoda, ako- ravno nevarna, vendarle prava (Ibid., 449). Na podlagi takšnih izkušenj, ki jih je doživel v praksi, je spi- sal tudi knjižico Ženinom in nevestam. To je skupaj s knjižico Staršem konec septembra poslal v tiskanje, ki bi se naj konča- lo novembra. Ob tem je upal: »Bog daj, da bota pripomogla za večjo čistost pri mladini, za večjo pazljivost pri starših, za čistejše zaroke in svetejše poroke!« (Ibid., 456) Jeglič je še na- prej dosti spovedoval – tudi po več ur skupaj – in delil bodo- čim mladoporočencem svoj nauk. Sam pravi, da so mu bili za ta pouk hvaležni in je bil zato vesel, da je dal spis v tiskanje. Pri tem je vredno opozoriti na posebnost Jegličevega spove- dovanja. Jeglič je namreč spovedanca tako rekoč prisiljeval v priznavanje grehov. Takšno spovedovanje je pričakoval tudi od svojih duhovnikov, ki pa mu niso sledili. Znano je, da mu je leta 1915 prelat Kalan dejal, »da gre predaleč«, da do tja ni šel še noben škof, noben papež, noben svetnik. Duhovniki so se izgovarjali še na kanonsko pravo in tudi na načela morali- stov, »da se je bolje zadovoljiti z nepopolno spovedjo, kakor pa biti z enim samim neprevidnim vprašanjem spovedancu v spotiko« (Jagodic 1952, 40–41). Od tod tudi mnogokrat v dnevniku zapisane »popravljene« ali »ponovljene« spovedi. Izpostavimo lahko dva takšna za- pisa, ki jih je škof zabeležil po tem, ko je zapisal, da je spo- vedoval: Bili so fantiči in deklice. Do 12–13. leta so dosti nedolžni; s tem časom se pa začenja masturbatio [samozadovolje- vanje] pri mnogih; ker jih nikdo ne vpraša, povedati pa 84 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 ne morejo, greh zaostane. Precej spovedi smo ponovili: dečke in deklice sem poučil, dobro so razumevali in nauk drage volje sprejeli. (Jeglič 2015, 457) Nekaj dni kasneje pa je zapisal: Pri mladini zopet samooskrumbe; dijakov skoraj nobeden ni zamolčeval, dekleta pa mnoge. Popravljali smo; spove- danci so bili hvaležni. […] Pri mlajših ženah sem opazil, da o zakonski [praksi] niso prav nič poučene; pri fantičih in dekletih pa zopet navadne grehe, večkrat zamolčane. Koliko smo popravili in kolika hvaležnost po točnem po- uku. Kako neizmerno usmiljeno in prizanešljivo je božje Srce Jezusovo! Opazil sem, da g. župnik prav nič ne pose- že v življenje župljanov: koliko je plesov in grehov z njim združenih! Dobra je mladina, sed pastorem non habet [toda nima pastirja], pa pride peklenski volk in jih smrtno rani … (Ibid., 458–459) Jeglič je sicer menil, da pri spovedovanju ne pretirava. V svoj dnevnik je tako zapisal: Spovedujem natanko: pazim, da ne zaidem predaleč, am- pak le toliko, kolikor mora biti in bom mogel pred Bogom odgovarjati. Ker se ljudje vedno bolj k meni za spoved drenjajo, mislim, da zadenem potrebo njihovega srca in da jim tudi ustrežem. Molim v ta namen veliko in čudno, kako Bog molitev usliši. (Ibid., 457) 85tomaž ivešić Ženinom in nevestam Medtem ko sta bili deli Staršem ter Ženinom in nevestam v tisku, je Jeglič na Goričanah v miru pisal že naslednje delo Mladeničem. Prvi zvezek, ki govori o veri, je dokončal že sredi oktobra. Mislil je, da bo knjižica imela samo 30 strani, a se je razpotegnila na 103. Začel je pisati tudi drugi zvezek; name- njen je bil življenju po veri. Konec oktobra je bila »rdeča bro- šurica« Ženinom in nevestam, kakor je dobila ime po rdečih platnicah, naposled natisnjena (Jeglič 2015, 460). Zanimivo je, da v Jegličevem dnevniku nikjer ne zasledimo, da bi rdečo brošurico dal pred tiskanjem komu v branje, niti se ni o njej s kom posvetoval, kot je to storil pri spisu Staršem ali pa De- kletom. Jeglič je to delo spisal po svoji volji in ga neposredno poslal v tiskanje, čeprav je že pri drugih spisih naletel na opo- zorila in neodobravanja. Tako tudi bolje razumemo besede koprsko-tržaškega škofa Franza Xaverja Nagla, ki je dejal, da je razlika med njim in Jegličem v tem, da je on Nagel, Jeglič pa prenagel (Škerbec 1957, 87). Za razburjanje, ki je sledilo, si je bil Jeglič kriv sam, saj je želel, da knjižico berejo vsi, ne le mladoporočenci. Najbrž pa ni pričakoval, da bo na prva neodobravanja naletel pred lastnim dvoriščem. V dnevniku je tožil: Knjižico Ženinom in nevestam sem po vodji Katoliške bu- kvarne hotel naznaniti v Domoljubu: toda naznanilo so bu- kvarni vrnili! Katoliško tiskovno društvo ni hotelo knjižic založiti, sedaj jih pa tudi po svojih listih noče priporočiti! In to store proti svojemu škofu! Ne zamerim: hudi so pred- sodki. V knjižici vzbujam pravi pojem o svetosti zakona, o obveznosti zarok in učim vse, kako se posluževati zakon- ske združitve, da ne bo greha in ne bo škode za zdravje. 86 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Ko bi jo le tudi zakonski hoteli čitati. Pa tudi odrasli mlade- niči jo smejo in dekleta. Naučili se bodo prav in spoštljivo misliti o tem, na kar zmeraj mislijo in zmeraj požele, toda sramotno in grešno! Sodeči po strastnih debatah ob času sinode sodim, da bo knjižica razburila tudi duhovne po deželi. Nič ne de! Delal sem iz čistega namena in podal potrebnega pouka v sicer kočljivi, toda nujni potrebi. (Je- glič 2015, 461) Vendar je rdeča brošura sprožila val kritik po vsem sloven- skem ozemlju. Kot je menil Ignacij Nadrah, so liberalni listi »mislili, da jim je zdaj dana prilika, da škofa, ki je zadal libera- lizmu toliko porazov, popolnoma uničijo« (Nadrah 2010, 164). Liberalno časopisje je planilo nad Jegliča in ga po časopisih napadalo, vendar mu je ravno s tem, zanimivo, delalo zelo dobro promocijo, podobno kot jo je Jeglič naredil Cankarju. Jeglič o rdeči brošurici v svojem dnevniku trdi: Iz bukvarne so mi sporočili, da hodijo prav močno po njo, posebno od stranke liberalne; narodna bukvarna je nekaj naročila in izložila, danes jih je prišlo veliko, ki bi knjigo radi imeli. Rekel sem, naj jo za sedaj ne prodajajo, ampak samo župnim uradom pošljejo za ženine in neveste, ka- terim je namenjena. Hočem počakati, da vidim, kaj bodo liberalci naredili in kaj zasnovali zoper mene. Čudno, da se za njo najbolj zanimajo oni ljudje, ki o nečistih grehih govore, pišejo in v njih žive! To knjižico naj le bero: saj je v njej točen katoliški nauk in mislim, da povedan spodob- no. Toda vidim, kako so ljudje poželjivi po »seksuelnih« stvareh. Ako bom poniževan in se zoper mene kaj zlorabi, potrpel bom in molil (Jeglič 2015, 461). 87tomaž ivešić Jeglič se ni motil. Liberalci so izdali zeleno brošurico, v kate- ri so se norčevali iz Jegličeve rdeče. Iz konteksta so iztrgali mnoge citate in napadali škofa. V zeleni brošurici so zapisali, da se je Jeglič s tem delom proslavil in da v njej daje pouk »ali po besedah Sv. pisma, ali po židovskih spolnoprežetih pamfletih, ali po svojih lastnih izkušnjah, to bo on sam opra- vil s svojo vestjo« (Kritik 1909a, 2). Zapisali so še, da je škof sicer imel dober namen, a da je »temeljito grešil«, kar naj bi veljalo že za vse, česar se je lotil v škofiji. Dejali so, da škof vidi povsod samo blato, ter se obregnili ob natančen spolni pouk (Ibid., 3–10). Za zgled so si raje vzeli duhovnika Janeza Zabukovnika, ki je v svoji knjigi nekaj let prej na isto temo zapisal: Več in bolj jasno ne morem o tem tukaj govoriti, opomnim pa, da kdor bi kdaj dvomil o čem, ali žali zakonsko čistost ali ne, mora vprašati izpovednika, v dvomu ne sme ničesar storiti. Tukaj povem le splošno, da je gotovo greh vse, kar se naravnost stori zlasti zoper prvi poglavitni namen sv. Zakona, ali kar se stori iz same poželjivosti. Nekatere reči so samo mali, nekatere pa tudi smrtni greh. (Zabukovnik 1907, 53) Zaključne misli zelene brošurice so bile še posebej ostre: V vseh zadnje navedenih odstavkih je škof zagrešil ne samo čut sramežljivosti, ampak pregrešil se je tudi pro- ti skromnemu medicinskemu znanju navadne babice. Zdravnika, ko bere te nauke, mora obiti smeh pomilova- nja; da bi se nad tem jezil, se ne izplača. Ko bi bil škof vprašal vsaj kakega zdravnika! Zakaj se ni zaupal svojemu domačemu zdravniku dr. Robidi ali pa svojemu prijatelju dr. Zajcu. Prvi bi ga preiskal kot psihiater, drugi kot veščak 88 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 za notranje bolečine, in ta brošura bi šla s škofom vred v kako zdravilišče. (Kritik 1909a, 16–17). Jeglič je bil zaradi liberalnih napadov čisto potolčen, v dnev- niku je potožil: Strašno je hudo radi brošurice; čita se glasno po gostilnah in po hišah, tudi v tobačni tovarni, razširja se po okolici. Liberalci so veseli, naši žalostni. Prodajali so knjižico po 5 K (cena ji je 30 k). Hudo so zoper mene govorili. Danes so mi kanoniki pri seji izrazili svoje obžalovanje, da sem to izdal. − Kaj se hoče: to je za mene hud udarec, najhujši od vseh do sedaj. Kriv sem, da sem jo pustil javno prodajati, ne pa samo po župnih uradih ženinom in nevestam. − Že sinoči sem sklenil, da nameravanih brošuric ne tiskam; kar je tiskano, naj se uniči. […] Prišel je k meni faktor iz tiskar- ne in rekel, da so že pred izvršitvijo tiska morali liberalci znati za knjigo, da imajo špijone v naši tiskarni. Imel sem dober namen, le neroden sem bil: sedaj moram potrpeti, ker sem močno ponižan. Žal mi je, da trpe naši ljudje, da bo morda trpela naša stranka in da se je toliko mladine pohujšalo … Propitius esto mihi Domine [Gospod, bodi mi milostljiv]. (Jeglič 2015, 461) Do splošne prodaje knjižice je prišlo, ker se knjigotržec ni držal dogovora, da se brošurica prodaja samo duhovnikom (Jagodic 1944, 46). Da so liberalci res imeli nekega »špijona« v tiskarni, nam govori natiskani datum na hrbtni strani zele- ne brošurice, to je 3. oktober 1909. Od tod sledi, da je bila natisnjena še pred izdajo škofovega spisa (Kritik 1909a, 17). Jeglič je bil zaradi vsega dogajanja zelo potrt, mislil je celo podati svoj odstop. Nadrah se spominja, da so tercialke, pre- tirano pobožne žene, pljuvale v škofijsko palačo, ko so hodi- 89tomaž ivešić le mimo, ostali ljudje pa so se norčevali na vsakem koraku. Liberalci so ga namreč »proglasili za pornografa«. Nadrah je zapisal: »V nekem nemškem leksikonu sem bral pri besedi Jeglič med drugim, da je pornograf« (2010, 164). O čem je Jeglič v rdeči brošuri sploh pisal? Knjižica je raz- deljena na tri dele, ki se nanašajo na čas pred poroko, na dan poroke in čas po poroki. V delu, ki se nanaša na čas pred poroko, škof razlaga o svetosti zakona, kjer si pomaga s svetopisemskimi citati. Razpreda o pomembnosti zaroke in zapiše, da je razdrtje zaroke brez veljavnega razloga smrtni greh; razdre jo lahko samo cerkvena oblast in oba zaročenca morata biti s tem zadovoljna oz. se morata raziti sporazu- mno. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj se je greh poročiti s sestro/bratom ženina/neveste ali s kom od sorodnikov. Nato razglablja o tem, zakaj morata zaročenca do poroke osta- ti »čista«, in ob tem podaja zanimivo razlago, kako nečiste misli vplivajo na poželenje. »Ker so možgani telesa po hrb- tenici in druzih živcih spojeni s spolnimi udi, se dogodi, da take misli na ono naslado razdražijo telesne spolne dele ter vzbude nekako podobno naslado, katera zopet silno vleče in nagiba na telesno združitev« (Jeglič 1910e, 9). Nato ponuja različne rešitve, kot so redna molitev, prejemanje zakramen- tov, izogibanje temu, da sta veliko časa na samem itd. (Ibid., 12–14) Drugi del, ki govori o sami poroki, je zmerno napisan, brez žgečkljivih podrobnosti. Jeglič razlaga pomen poroke in njen postopek. Dalje razlaga o tem, kako je treba biti na svatbi zmeren pri hrani in pijači, precej pa ga moti ples, še posebej, če se preveč spije in ples vzbuja poželenje. Pri tem navaja primer deklice iz svoje rodne vasi, ki je prišla v roke izprijenemu mladeniču in zanosila. Postala je mati in bila osramočena (Ibid., 14–21). V tretjem delu knjižice se nahaja tisti del, ki se je zdel liberalcem najspornejši. Ko govori o 90 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 zakonski združitvi, pravi: »Ta združitev ima pa tudi namen moža in ženo obvarovati od nečistovanja; zato je dopušče- na tudi pri nerodovitnih, v starosti, v času nosečnosti. Ona je nazadnje sredstvo, da se ohrani, pokaže in še bolj vname zakonska ljubezen med možem in ženo.« (Ibid., 25) Omenjeno izpodbija misel, ki jo je škof zapisal na strani 30, da lahko pride do združitve samo zaradi »zaroditve otrok«. Naj kot primer navedemo še opisovanje, kako naj do zdru- žitve pride: Združitev naj se izvrši kar mogoče sramežljivo: dopuščeno je vse, kar je za združitev potrebno. Mož in žena ne grešita, če se dogodi kak pogled po telesu ali kak dotikljaj kamor- koli. Vendar pa naj se mož ozira na nežno sramežljivost svoje žene; saj je sveta sramežljivost največja lepota žene in najboljše zagotovilo družinske sreče in zadovoljnosti. Zato naj mož ne sili žene, da bi se njega dotikovala na spolni del telesa; tudi mož naj ne dotikuje žene na tem delu, ker je nespodobno in bi mogel ženo tam pokvari- ti, kar bi bilo za oba jako mučno in žalostno. […] O tem času morata biti dušno in telesno prav razpoložena. Telo naj bo zdravo in odpočito. […] Mož naj žene ne sili, ako je utrujena, preslabotna, bolehava, pa ga prosi, naj je za sedaj ne nadleguje; žena pa naj bo možu rada po volji, ako le količkaj more. Mož in žena se moreta združiti kate- rikoli čas; svetovala bi se pa bolj zgodna jutranja ura, ko je spanje povrnilo telesne moči in je tudi duša bolj mirna (Jeglič 1910e, 25–26). Upravičena ali neupravičena kritika je imela drugačen učinek od tistega, kar so pričakovali liberalci. Ko Jegliču ni uspelo posredovati pri zaplembi zelene brošurice, so začeli kato- 91tomaž ivešić ličani oz. Kmečka zveza prirejati shode v podporo svojemu škofu. Prvi takšen je bil v Kamniku 7. novembra 1909, ko je zbranim med drugimi govoril poslanec Janez E. Krek. Na koncu so poslali Jegliču izjavo popolne vdanosti in, kakor je škof zapisal v dnevnik, je to »bil prvi žarek srčne tolažbe, ker sem bil res strašno potrt in sem si naredil ves načrt življenja v pokoju« (Jeglič 2015, 462). Vendar liberalci niso počivali. Na dan shoda v Kamniku so izdali še drugo zeleno brošuro. Ta je bila še ostrejša. Zahvaljevali so se katoliškemu časniku Slove- nec za reklamo, ki jim jo je naredil za njihovo brošurico, ker je o njej toliko poročal, ter napovedali še izid tretje. Zapisali so, da Jegličev nauk sploh ni bil potreben, saj da je že vse napisal Janez Zabukovec, ter da ima škofova brošurica sicer nekaj lepih misli na začetku in na koncu, ki pa jih je prepisal od Zabukovca (Kritik 1909b, 2–4 in 9–13). Zabukovčevo knjigo so priporočali v branje, saj jo »lahko dobi vsak otrok v roke in se ne more pohujšati tudi na me- stih, koder pisatelj res z vso obzirnostjo omenja zakonsko združitev, spolno občevanje pred in po poroki. […] Ta sveti hram naj ne oskrunjajo nepoklicani s svojimi pohotnosti pre- žetimi nauki, kakor je brošura Antona Bonaventura« (Ibid., 5). Dodali so še: »Škofovi nauki o zakonski združitvi pa so zgolj le kup blata in smeti, nanešene iz vseh kotov, katerim ne moramo dati tukaj javnega izraza« (Ibid., 6). Obtoževali so ga lahkomiselnosti in trmastega početja, najhujša obtožba pa je bila, da je hotel zaradi slabega finančnega stanja škofije s knjižico zaslužiti. To naj bi dokazovali z dejstvom, da tiskarna ni hotela natiskati spisa, zato jim je plačal 800 kron za tiska- nje vnaprej, bukvarni pa 200 kron za vezavo. Ker je moral dati denar vnaprej, naj bi zato ceno dvignil na 30 vinarjev, čeprav naj bi sprva znašala le 20 (Ibid., 7–9). 92 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Na koncu so odgovorili še na kritike, da namenoma zastru- pljajo javno moralo. »Ni naš namen širiti ta strup, ker če bi to hoteli, bi ostal naš namen brezploden. Kajti kar se je moglo od ljudske mase sploh zastrupiti, storil je to že davno pred našo 'zeleno' brošuro strup škofovskega rdečega izvirnika in vsled javne razprodaje v Katoliški bukvarni« (Ibid., 22). Zani- kali so še »klerikalne« laži, da so oni izdali rdečo brošuro, da bi škofa blatili, ter trdili, da je to »posvinjenje« napisal škof sam. Ker se je prirejanje shodov v podporo škofu nadaljevalo, so tudi liberalci stopili na plin. Tako so škofovo brošurico preve- dli v nemški, hrvaški in italijanski jezik, v francoskih časopisih pa so ga označevali za pornografa. Jeglič je pisal nunciju na Dunaj, da mu obrazloži vso situacijo. Shodi so potekali zelo dobro, do decembra so jih priredili okoli 70. V Ljubljani sta na shodu govorila Krek in Ivan Šušteršič. Medtem je Jeglič prejemal podporo z vseh strani. Nemški zdravnik dr. Alfred Mahr, ki je bil liberalec, naj bi Jegliču dejal, da je prebral brošurico in da podpiše vsako besedo ter da je dostojno napisana (Jeglič 2015, 462–463). Prav tako je nekaj let kasneje Jegliču podobno dejal dr. Peter Defranceschi in dodal, da je težava le v tem, da je prehitel čas in da ljudje za takšen pouk še niso dozoreli. Celo strogi škof Anton Mahnič se je za knjižico zavzel in zapisal v svojem uradnem listu: Uzorni in revni biskup ljubljanski dobro poznavajući svoje vernike, smatrao je shodnim, da napiše lijepu knjižicu Že- ninom in nevestam. Ta je knjižica strašnu prašinu uzvitlala u krugu liberalaca i bila im je kao scandalum pharisaicum [farizejsko pohujšanje]; ali strukovnjaci ju nazivlju zlatnom 93tomaž ivešić knjigom i uspešnjim lijekom za čuvanje djevičanske či- stoće i bračne nevinosti (Jagodic 1952, 201). Liberalci še vedno niso odnehali. Spisali so tretjo zeleno bro- šurico. V njej so škofa obdolžili, da je sam prevedel knjižico v druge jezike in jo prodajal v tujini za mastne dobičke. Spravili so se tudi na Kalana, češ da je kot predsednik Katoliške tiskar- ne soodgovoren za škandal, da so dijaki knjigo še nevezano nosili iz tiskarne. Na koncu so dodali sklep: »Ne ovčice pastirja, pastir mora svoje ovčice voditi po pravi poti. Pastir pa, ki tega vodstva ni zmožen, naj gre med ovčice in se pusti voditi od boljšega pastirja! Za enkrat ‒ to naglašamo ‒ bodi naš proti- obračun s tem zaključen!« (Kritik 1909c, 28). To je bilo precej dvoumno, saj so na koncu knjižice že oglaševali z naslovom: Modernist Anton Bonaventura v kritični luči, vendar te publi- kacije javnost ni dočakala, saj je državni pravnik ta tretji zve- zek že predhodno zaplenil (Jeglič 2015, 464). Če so se zadeve doma umirile, je medtem Jeglič dobival poročila, kaj o njem piše nemško časopisje. Izvedel je, da so liberalci brošurico de- lili med srednješolce. To ga je zelo potrlo. V dnevnik je zapisal: Da se je šolska in druga mladina pohujševala, to me gro- zno peče, za celo življenje jim bo ostalo v glavi in srcu slabi vtis in spomin, da je to povzročil ljubljanski škof. Liberalci in prostozidarji so pa dosegli tudi ta svoj namen, da so očrnili duhovna, celo škofa in še bolj razvneli gnus in so- vraštvo do duhovnov in do katoliške cerkve. (Ibid., 465). Zadeva se je na koncu za Jegliča srečno iztekla in ob koncu leta je lahko v dnevnik zapisal: »Hvaležen sem Bogu tudi, da je pripustil silne napade name ob priliki moje brošurice. Vihar se je polegel in ljudstvo je cerkvi še bolj vdano, liberalci pa osramočeni« (Jeglič 2015, 467). 94 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Tiskanje brošuric v letu 1910 V novo leto je Jeglič vstopil še odločnejši. Eden izmed ciljev, ki si jih je zadal, je bil tudi ta, da mora »pospeševati moral- nost, posebno treznost in še bolj čistost po družinah, naj bolj pri mladeničih in dekletih«. Zapisal je: »Hodil bom tudi druge čase po župnijah spovedovat in pridigovat; razširjeval bom svojih pet brošuric (ravno sedaj se tiska Mladeničem. Prvi zve- zek. Obramba vere; Mladeničem. Drugi zvezek, Življenje po veri: pride za njim na vrsto; ravno sedaj ga spisujem)« (Jeglič 2015, 468). Dva tedna kasneje je v dnevnik zapisal: Rokopis Mladeničem, Prvi zvezek. Obramba vere se še pri- dno tiska. Natisnjenih je že šest pol, ostaneta še 2 in pol približno. Upam, da bo knjižica mnogo koristila. Te dni sem tudi dovršil navodila duhovnom v novem letu, kar vsako leto storim. Zdi se mi, da sem precej dobro spisal, pomagala mi je molitev. Ob koncu sem razglasil namen, kako bom že davno nameravane brošurice izdajal. Bom videl, kaj bodo duhovni rekli. Sedaj pride na vrsto brošu- rica: Dekletom. Prvi zvezek. Krščansko življenje. Toda moram ga prečitati in precej predrugačiti pouk o čistosti etc. in le toliko hočem povedati, kolikor moram, da dosežem svoj namen. Molil bom in Bog bo pomagal (Ibid., 469–470). Konec januarja je odšel Jeglič v Rim, kjer so razumeli njegove namene, a vendarle mu je vatikanski državni tajnik, kardinal Rafael Merry del Val, rekel, da bi bilo bolje, če o tej »kočljivi zadevi« ne bi pisal. Podobno mu je dejal tudi papež (Jeglič 2015, 470–471; Jagodic 1957, 47). Vendar se Jeglič pri svojem delu ni dal pretirano motiti, pisanje knjižic mu je šlo vedno bolje od rok, postal pa je tudi previdnejši in pozornejši. V dnevniku je zapisal: 95tomaž ivešić Ravnokar sem nesel v tiskarno rokopise: Dekletom. I. zve- zek. Krščansko življenje. Rokopis sem še enkrat prečital, bolj kočljive razprave po dvakrat, in sem marsikaj popravil. […] Ko iz tolikih izkušenj ne bi vedel, da je pouk potreben, po- sebno pouk de castitate, luxuria et causis eiusdem [o čisto- sti, razkošju in njunih vzrokih], ne bi ga bil napisal. Vzroke greha in vzroke nečistosti sem precej obsežno razpravljal: naj dekle točno ve, od kod greh in zakaj je greh. Dotiskana je knjiga: Mladeničem. Prvi zvezek. Obramba vere. Proda- jala se bo po 1 K[rono]. Pojutrnjem, 10. marca, pride že v trgovino. Pastirski list se precej razpečava. Tudi knjiga: Ženinom in nevestam se že bolj naročuje. O, ko bi Bog dal, da knjige pridejo med ljudstvo, da bi se moralno popravilo in da posebno mladina ne bi toliko grešila in svojega te- lesa oskrunjevala, potem pa rečem: nunc dimittis, Domine servum tuum in pace [Gospod, zdaj v miru odpusti svojega hlapca] (Jeglič 2015, 473–474). Podobno je zapisal proti koncu marca, ko je minilo 12 let, odkar je bil postavljen za ljubljanskega škofa: Le še to želim izpeljati, da bi se otroci bolje vzgajali in se vsi stanovi znali varovati grehov zoper šesto Božjo zapoved in da bi ne bilo nevrednih obhajil, moje knjižice bodo poma- gale: toda duhovni še nimajo smisla zanje. Izročim zadevo presvetemu Srcu Jezusovem v tabernaklju. Ako so morda zares škodljive, naj ne pridejo med svet. Vendar se mi pa zdi, da se jih pekel boji, ker je na prvo Ženinom in nevestam tolik vihar povzročil. V Boga zaupam in Marijo (Ibid., 476). Vse bolj se opaža, da je Jegliča najbolj skrbelo grešenje mla- dine zoper šesto Božjo zapoved, vendar v tem primeru ni 96 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 šlo samo za greh, ampak tudi za ogrožanje zdravja. Tako je vsaj mislil Jeglič. Za primer vzemimo daljši citat iz njegovega dnevnika, kjer poroča, kako je zbral duhovnike na posebni konferenci, ko je med aprilom in julijem naredil sedem ka- noničnih vizitacij v sedmih župnijah: Število zunanjih grehov zoper sveto čistost se je mnogo zmanjšalo; ponočevanja, grešnega znanja, plesov je le še prav malo in skrivaj. […] Grehov masturbationis [samoza- dovoljevanja], in sicer zatajenih, je še dosti. Kolikokrat mi je srce krvavelo! Duhovniki se kljub moji sinodi in mojim navodilom ne morejo otresti pregloboko ukoreninjenih predsodkov, pa ne upajo po grehih izpraševati, posebno ne pri dekletih, da jih ne bi pohujšali; ne verjamejo, da so pohujšani ne le fantje, ampak tudi mnoga dekleta, in sicer skoraj bolj in še bolj zamolčujejo. Oh, koliko jih radi tega skrivnega greha tudi telesno trpi iz napačne srame- žljivosti. Veliko sem molil in premišljeval, kako bi duhovne poučil in navadil za dobre spovednike. Kaj mi pomaga- jo moje knjižice, ako se jih duhovni boje in jih ne bodo razpečevali. Sklenil sem, da ob koncu vizitacije zberem vse duhovne na posebno konferenco. Sklical sem jih na Homec dne 1. junija. Prišli so skoraj vsi. Izpeljal sem te- -le misli: 1. Ne le fantje, tudi dekleta so vdane skrivnemu oskrunjevanju svojega telesa; 2. pri dekletih se začne greh, ko se začne njihov »čas«, navadno po dvanajstem letu sta- rosti; 3. dekletce ne ve, kaj pomenja tista kri, vsa iz sebe začne se tipati, začuti naslajevanje in greh nadaljuje; 4. pri spovedi tega v začetku povedati ne zna in se sramuje, pa živi v grehu leta in leta, pa tudi v zamolčevanju; 5. greh je škodljiv, ako se več časa nadaljuje, postane dekle na spolnih organih bolehno in ker so spolni organi po živcih zvezani z možgani, pa pobujeni vzbujajo nečiste misli in 97tomaž ivešić želje, od tod izredno hude nečiste misli in želje, po katerih se iznova vzbujajo nespodobni telesni občutki; 6. iz tega se razvidi, zakaj je greh precej splošen in zakaj si moramo prizadevati, da ga zasledimo in potem preprečimo; 7. po- tem povem, kako sem jaz prišel do tega spoznanja, koliko sem se boril, da sem stare predsodke premagal, in koliko sem trpel v duši, dokler sem se prerinil do sedanjega po- stopanja pri izpovedovanju; 8. postopanje nekoliko opi- šem in povem razne bolj markantne slučaje; povem, kako se naj postopa, da se zasledi greh, storjen pri plesih, pri ponočevanju, na samem; 9. povem, kako se mora deklica natanko poučiti, kako je greh nevaren za telo etc., kako je to velik greh in kaj sme na svojem telesu storiti, česa pa ne (umivanje, pogledi); 10. povem tudi o mojih tozadevnih uspehih, toda edino le pri onih, katerim povem natanko, kaj sme na telesu storiti, česa pa ne; 11. slično se postopa z mladeniči, ki pa nekoliko manj zamolčujejo; 12. povem še, kako je pomenljiv pouk de usu matrimonii [o izvrševanju zakona], pa je radi nevednosti mnogo mater bolehnih, da, jako bolehnih; 13. na zadnje razložim namen mojih knjižic do sedaj: a) Ženinom in nevestam, b) Dekletom I. zvezek. O krščanskem življenju, ki so spisane edinole na podlagi teh prebistrih skušenj, naj se torej med ljudstvom širijo. Z uspehom konference sem bil izredno zadovoljen (Jeglič 2015, 479–480). Da ni šlo za Jegličevo kaprico ali zavajanje duhovnikov, ugo- tovimo, če vemo, da so Jegličeve misli izrazito povezane z deli njegovih sodobnikov, znanih zdravnikov. Predvsem pri- de v poštev Richard von Krafft-Ebing in njegovi dve deli, Psychopathia Sexualis – ki je bila izdana leta 1886, ob avtor- jevi smrti leta 1902 pa je izšel že 12. ponatis – in delo z naslo- vom Über gesunde und kranke Nerven. Slednjega Jeglič tudi 98 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 omenja v delu Mladeničem, kjer zapiše, da Krafft-Ebing, ki ni veren mož, trdi, da se zaradi razuzdanosti lahko razvije cela vrsta živčnih bolezni, od katerih se slabi delovanje hrbtenice (Polajnar 2008, 91). Da je bil »na tekočem« s pisanjem o to- zadevnih zadevah, nam potrdi tudi Jeglič sam. V Škofijskem listu je namreč zapisal: »Jaz sem najbolj uvažene knjige pre- čital; dobil pa sem tudi v tem oziru izredno mnoge izkušnje po deželi; molil sem in premišljeval in se nazadnje za delo odločil« (Škofijski list 1910, št. 2). Jeglič je torej verjel, da ne gre samo za greh, ampak da je takšno početje tudi zdravju škodljivo, zato je pohitel s tiska- njem knjižic. Avgusta je zapisal v dnevnik: Ravnokar sem dovršil spis: Mladeničem. 2. zvezek. Življe- nje po veri. Gradiva se mi je mnogo nabralo; bo gotovo deset tiskanih pol. Pouk staršem o vzgoji je dotiskan in vezan (10.000 iztisov). Zdi se mi, da bo knjiga jako dobra. Iz Katoliške bukvarne se mi piše, naj pripravim drugi natis knjige: Dekletom. Prvi zvezek, ker od 6000 iztisov jih je le še kakih šesto na razpolago. Deo gratias [Bogu hvala]! Še bolj pa me veseli, ko iz izpovednice vem, da knjiga dekletom mnogo koristi in bo dosegla namen. Bogu sem hvaležen za posebno pomoč pri spisovanju teh knjižic: molim vsaki dan za dober uspeh (Jeglič 2015, 484). Novembra so bile že vse knjižice natisnjene, vmes pa je Je- glič o sveti čistosti poučil še novinke v Mekinjah, ki so hotele podati zaobljube in ki so bile na vrsti za kanonično izpraše- vanje: Že dvakrat sem novinkam pred obljubami kaj več povedal o sveti čistosti: 1. kdo ne bi smel napraviti obljub, 2. od kod 99tomaž ivešić nečiste skušnjave tudi po obljubah in 3. da ni greh, kar je treba na sebi storiti za snago posebno o »času ženskem«. Ker sem iz lica in iz posebne hvaležnosti razvidel, da jih o tem nikdo ne pouči, pa imajo mnogo notranjih skrbi in dvomov, sem tako postopal tudi tega dne. Videl sem, kako se jim je srce olajšalo. Deo gratias [Bogu hvala]! […] Knjiga Mladeničem. 2. zvezek je ravnokar dotiskana. Upam, da je dobra, ima polno lepih naukov, sam sebi se čudim, da sem kaj takega mogel spisati: zares, pomagal mi je Sveti Duh, ki je škofom posebno obljubljen. V Škofijskem listu sem napi- sal člančič: »Moje knjižice«, v njem razlagam razloge, zakaj sem jih zapisal, rad bi izpodbil razne predsodke zoper tako dalekosežne nauke proti dosedanji povsod ukoreninjeni navadi. Predsodki so taki, da knjižic še naši listi nočejo na- znaniti. Le kritike, in sicer jako ugodne, so prinesli: Čas, Dom in svet, Voditelj. Zaupam na pomoč Božjo, da bodo knjižice posegale prav globoko v družinsko življenje. (Ibid., 492–493) Jegličeva (spolna) vzgoja v drugih knjižicah Doslej smo se že seznanili z glavnimi poudarki rdeče bro- šurice Ženinom in nevestam, zdaj pa si poglejmo še vsebino naslednjih treh knjižic iz leta 1910: Staršem: Pouk o vzgoji, Mladeničem. II. zvezek: Življenje po veri in delo Dekletom. Prvi zvezek: Krščansko življenje. Vsebini brošure Mladeničem, I. zvezek: Obramba vere ne bomo posvečali pozornosti, saj v njej Jeglič piše o razlogih za vero, o začetkih krščanstva, o Katoliški Cerkvi, o evangelijih, začetku sveta in razlogih za ločitev od Cerkve (Focij in Luther) (Jeglič 1910b), kar pa nas na tem mestu ne zanima. 100 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Za knjižico Staršem Jeglič pravi, da podaja prav točen pouk, kako naj se obnaša žena, ko jo Bog blagoslovi in postane mati, da ostaneta zdrava ona in otrok; potem podaja natančen, podroben pouk o vzgoji otroka od poroda dalje, skrbno pojasnjuje, kako postopati, da bo otrok dušno in telesno pripravljen za čas spolnih bojev; podaja se tudi način sramežljivega spolnega pouka o potrebnem času. Knjiga obsega vzgojo deklic in fantičev do njihovega 15. ali 16. leta (Škofijski list 1910, št. 12). Glede spolnega pouka v tej knjižici Jeglič navaja, da je potreb- no vzgajati otroka v pravem duhu že od rojstva. Mati naj ga nikdar ne kopa z golo roko, ampak s krpo ali z gobo. Bratje in sestre ne smejo nikoli biti skupaj goli in prisotni pri kopanju katerega izmed njih. Otroka je potrebno navaditi na čistočo telesa in obleke, da se mu kmalu razvije gnus do nesnage. Prav tako ga je potrebno poučiti, naj svojo potrebo opravlja na samotnem kraju in naj ima »dotične telesne kraje pokrite« in se jih ne dotika (Jeglič 1910d, 61). Otroku je treba že zgodaj vzbuditi »nežno sramežljivost« in ga držati čimbolj doma, dru- gače se pohujša v družbi odraslih ali po tujih hišah. Vseskozi mu je potrebno razlagati, da Bog zapoveduje telesno in dušno čistost: »Otrok naj čuti nevarnost in slabost, pa zato potrebo pomoči Božje. Pomoč Božjo pa dobi, kdor prosi, kdor moli in kdor prejema prav pogosto svete zakramente« (Ibid., 67). Dalje Jeglič navaja primere, kako otrokom odgovoriti na vpra- šanje, od kod pridejo otroci. Če navedemo njegov osnovni primer: »Otroci pridejo od Boga, on jih da staršem, da zanje skrbe in jih zopet nazaj k Bogu pripeljejo« (Ibid., 68). Dalje navaja veliko daljše in bolj zapletene primere, pri katerih se velikokrat uporablja simbolika cvetja in semena (Ibid., 70, 76). 101tomaž ivešić Jeglič postane pravi zdravnik v odlomku, kjer piše o grešenju zoper sveto čistost. Njegovo pojasnilo je podobno tistemu, ki smo ga že spoznali, vendar veliko nazornejše: Vedite, da skrivni grehi zoper svoje telo škodujejo duši in telesu. Najpoprej bi se mogli dotični spolni udje pokvariti. Ako deček greh zgodaj začne, je mogoče, da se mu spol- ni ud prav ne razvije; mogoče je, da naposled, ko dora- ste, pa greh nadaljuje, na tistem kraju oboli, kar dokazuje mnogo zgledov po hišah in po bolnišnicah; da, marsikak nečistnik postane nesposoben za zakonsko življenje. Od spolnih delov vodijo živci do hrbtenice in v možgane. Ako se dražijo spolni deli, razdražujejo se tudi živci, in bi mogli postati bolj slabi, razdražujejo se nepotrebno hrbtenica in možgani, kar more tudi biti jako škodljivo; hrbtenica bi se mogla sušiti, možgani bi mogli opešati in preprečilo bi se pravo mišljenje; da, v bolnišnicah se nahajajo norci, ki so radi tega greha taki postali (Ibid., 83–83). Navaja različne razloge za takšno poželjivost. Včasih so krivi starši, mehkužna vzgoja, nesramni zgledi in grda govorica, medsebojno zapeljevanje ali pa pretesna obleka. Za slednjo ima Jeglič zanimivo razlago: Pri fantičih more grehu dati povod tudi obleka, ki je med nogama pretesna. Taka obleka ga ravno na spolnem kraju pritiska in drgne in bo povod, da se začne tudi sam z rokami tipati. Tudi zadrževanje naravne potrebe draži spolne ude in nagiba fantiča in deklico, da bi se jih dotikal (Ibid., 85). Jeglič svetuje, da je potrebno vzpostaviti z otrokom pravi odnos in zaupanje, da nam je pripravljen povedati vse svoje 102 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 občutke, da se greh pravi čas prepreči. V njem je treba vzbu- jati gnus do greha, ne pa ga karati ali pretepati. Fantiča je treba poučiti na takšen način: Nikoli se ne dotikaj samega sebe iz poželjivosti. Ko bi se pa dotaknil, ko se greš kopati, ali ko se včasih v hladni vodi hitro umiješ, da odpraviš umazanost telesa, ali bi se rahlo dotaknil iz gole radovednosti in bi se dotaknil le nekoliko, kaj malega in površno, da poželjivosti ne zbudiš, bi pa tak dotikljaj ne bil greh. Umiti se in skopati je še zdravo, da noben del telesa ni umazan, ampak so vsi snažni (Ibid., 90). Deklico pa je po Jegličevem mnenju ob pojavu prve men- struacije potrebno poučiti tako: Prišel bo namreč dan, ko boš čudno onemogla in zoper- na in v spolnem delu telesa boš izgubila nekoliko krvi. To se pri zdravem dekletu dogodi vsake štiri tedne in je dokaz, da njeno telo dozoreva. Pri materi je ta kri hrana njenemu otroku; dokler pa otroka ni, mora kri ob pravem času iz telesa. […] Tega se pa prav nič ne boj, ni nevarno. Edino na to pazi, da tistega dne ne delaš preveč in se ne prehladiš […] Da ti pa kri na telesu ne zastane in se ti telo ne vname, ali te radi strjene krvi začne srbeti, vzemi na skrivnem mlačne, ne mrzle, vode in se rahlo in sramežljivo na dotičnih delih umij … (Ibid., 90–92). Delo Mladeničem, II. zvezek: Življenje po veri je škof spisal z vsestranskim namenom. V njem razvijam mladeničevo življenje, kakršno bi moralo biti, in sicer sestavno, vsestransko in tako, da bo mladenič 103tomaž ivešić sam izpoznal, da mora res tako živeti, ako hoče biti pleme- nit, srečen, vesel, zadovoljen in zdrav. Obširno razpravljam o treznosti in zmernosti, še bolj obširno pa o sveti čistosti in o ostudni za dušo in telo nevarni nečistosti ter o prilikah, kjer se ta grozni sovražnik našega dušnega in telesnega zdravja goji in krepi. […] Prizadeval sem se mladeniča po- učiti o nečistem grehu, namreč, kaj je greh in zakaj, kaj pa ni greh in zakaj: ta pouk je natančen, ker iz izkušenj vem, da ga mladenič želi, rad sprejme in dobi novega poguma boriti se zoper strašno poželenje (Škofijski list 1910, št. 12). V tej knjižici se Jeglič, kot smo navedli že zgoraj, zanaša na zdravnika Kraffta-Ebinga, morda pa tudi na druge, npr. na Cristopha Wilhelma Hufelanda, enega izmed najbolj znanih nemških zdravnikov prve polovice 19. stoletja, na katerega se nanaša tudi v knjižici Dekletom (Jeglič 1910a, 65). Jeglič v knjižicah tudi sicer navaja določene vire (Jagodic 1944, 21). Vendar pa Jeglič ni navedel točnega citata iz Hufelandove knjige, da bi s tem pokazal, od kod je vzel nekatere primere. Zdravnik Hufeland pripoveduje o mladeniču, ki je trdil, da je nemogoče čisto živeti. Prepustil se je nečistosti, in kaj se zgodi? Ko je bil star šele dvajset let, je že umrl, sit življenja. Profesorji na vseučilištu v Erlangenu pišejo leta 1903 visokošolcem v odprtem pismu: »Zdržnost je mo- goča, nikdar ne škoduje zdravju, marveč koristi duši in telesu.« Tudi zdravniški odsek na vseučilištu v Kristijaniji je podal sledečo izjavo: »Po naši izkušnji je popolnoma kriva in napačna trditev, da čistost in zdržnost škodujeta zdravju. Mi ne vemo za prav nobeno bolezen in za prav nobeno slabost, ki bi nastala iz deviško čistega življenja« (Jeglič 1910c, 35–36). 104 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Posebnost te knjižice je, da se škof na veliko razpiše o pijan- čevanju; temu problemu nameni precej strani (Ibid., 62–89). O problematiki razpreda z vseh zornih kotov: uporablja cita- te iz Svetega pisma in zelo natančno razlaga o škodljivosti alkohola na telesno zdravje. Jegličevo razumevanje delova- nja naših organov je več kot le osnovno – kako pravilno je, pa ostaja stvar razprave. Škof je osredotočen na naslednje organe: želodec, jetra, ledvice, srce in možgane z živčevjem. Žal zopet manjkajo citati, da bi vedeli, katera dela je Jeglič prebiral (Ibid., 70–75). Če ima zaradi tega knjižica pridih resne strokovnosti, po drugi strani najdemo v njej tudi malo manj posrečene primere. Eden takih je iz knjige o jezuitih na boj- nem polju nekega P. Rista: Vojaški zdravnik mi je namignil, naj nekega ranjenega ča- stnika opozorim, da bo moral umreti; rana se mu namreč ne bo zacelila, ker mu je kri radi poprejšnjega razuzdanega življenja pokvarjena. S častnikom sem začel razgovor in ga vprašal, če ve, da je zanj kaj slabo. »Da, da,« odgovori žalosten, »rana se ne celi, povečava se od dne do dne.« Vprašam ga, če ve, odkod to prihaja? Solznih oči mi odgo- vori: »O da, dobro vem; razuzdano sem živel.« V spravo za grehe je Bogu rad daroval svoje življenje. (Ibid., 99) Zanimivo v tej knjižici je obenem to, da se Jeglič dotakne tudi homoseksualnosti. Piše takole: Pogled bolj površen in iz radovednosti na golo osebo iste- ga spola, npr. pri kopanju, ni smrten greh, ker ni posebna nevarnost za poželenje; to da je pogled trajen, premišljen, pozoren bi bil radi nevarnosti smrten greh. […] Dotikova- nje osebe istega spola na nespodobnih krajih je smrten greh, razen ako je za to poseben razlog, npr. pri zdravni- 105tomaž ivešić ku ali za pomoč bolnikom. Kako velik greh mora biti šele nespodobno dotikovanje drugega spola! Saj se dogodi iz poželenja in vzbuja zopet silne strasti in poželenje. […] Telesna združitev zunaj zakona je vselej smrten greh; ra- zne neobrzdanosti strasti izvirajoče okolnosti tak greh še povečajo. Tako dejanje s sorodno osebo je krvoskrunstvo in posebno težak greh; z osebo istega spola je mutasti ali sodomski greh, ki v nebo vpije […] (Ibid., 96–97). Izpostavili bi še natančen pouk o pripravi na poroko in o tem, kako ustvariti družino. Jeglič poda zelo natančna navodila, kako izbrati nevesto in kakšne lastnosti naj ima, kako se je potrebno pripraviti telesno in duhovno, kako je treba izpe- ljati snubitev ali pa se odločiti za samski stan (Ibid., 154–174). Škof pravi, da se ni pametno poročiti, če nisi finančno pre- skrbljen; raje naj mladenič varčuje in se poroči kasneje: »Ako pa nimaš nič, pa si zraven še neroden, da ne znaš ničesar zaslužiti, ali pa vse koj po grlu poženeš, ne ženi se, ostani samec, da boš trpin sam, ne pa še Tvoja žena in Tvoji otroci« (Ibid., 164–165). Za konec še delo Dekletom, v katerem je Jeglič uvodoma zapisal: »V tej drobni knjižici Ti hočem govoriti o Tvojem več- nem in časnem namenu, o lepih čednostih Tvojega srca, o nevarnostih, strasteh in grehih, ki Ti prete, o pripomočkih za zmago, o misli na zakonski stan, katerega si boš skoraj gotovo izbrala, o sveti čistosti in grehih zoper njo. Pazljivo jo prečitaj!« (Jeglič 1910a, 2). Nauki, ko škof govori o domišljiji, zmernosti, pokvarjenosti, plesu, zakonskem življenju, zaro- kah, menstruaciji, čistoči telesa, živčevju itd., so podobni kot v ostalih knjižicah ali zapisih v dnevniku, razen v posebno- stih, kot sta npr. zagledanost v lepotne ideale (vzvišenost, narcisizem) in hujšanje. O slednjem Jeglič pravi: 106 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Pa tudi na Svoje telo moraš paziti. S pridnim delom si ga boš utrdila; ne boj se vsakega vetrca, da ne boš preveč mehkužna. Okoli pasu se nikar preveč ne stiskaj, ampak pusti, da se Ti telo lepo naravno razvije. Ako bi se stiskala, ker bi neumno želela biti prav tanka in vitka, bi si pokvarila ravno tisti del telesa, ki je za mater važen, in bila bi sama vzrok, da Ti bo v zakonskem stanu porod strašno mučen in smrtno nevaren (Ibid., 57). Pri Jegličevem slogu pisanja je mogoče opaziti tudi napelje- vanje k priznavanju greha. Prakso iz spovednic je prenesel na papir: »Pogumno sva pogledala v temne strani našega notranjega življenja. Kaj ne, sama se nisi zavedala, da je toli- ko hudega v Tebi!« (Ibid., 38). Zaključek Knjižice, ki jih je v letih 1909 in 1910 spisal in natisnil ljubljan- ski knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, so v slovenskem javnem prostoru pustile močan vtis »spolnega škandala«. Jegličeve iskrene namere o pravilnem krščanskem nauku o spolnosti, opisanem v knjižici Ženinom in nevestam, pa tudi skrb za zdravje in življenje njegovih vernikov nasploh so liberalci izkoristila za zaostritev kulturnega boja, in sicer z napadi na knezoškofa, ki je veljal za sivo eminenco katoliške- ga političnega tabora. Kot je mogoče razbrati iz Jegličevega dnevnika, sta bili omenjeni leti tudi zanj osebno čas hudih notranjih preizkušenj. Poleg iskrenih knezoškofovih namer o krščanskem pouku o spolnosti iz knjižic veje določeno poznavanje medicinske stroke, vsaj iz literature s konca 19. stoletja. Na koncu se je ves škandal dokaj hitro polegel in knezoškof Jeglič je natisnil še več knjižic, v katerih se je poleg 107tomaž ivešić spolnosti dotaknil še drugih tem (pravilne vzgoje otrok, alko- holizma itd.). Desetletje kasneje so njegovi sopotniki knjižice označili kot zelo pomembno literaturo za vzgojo otrok, ki so jo v obdobju med obema vojnama priporočali v branje (Jagodic 1944, 49). Reference Časopisni viri Škofijski list, 1908–1910. Objavljeni viri Jeglič, Anton Bonaventura. 2015. Jegličev dnevnik: znanstve- nokritična izdaja. Ur. Blaž Otrin in Marija Čipić Rehar. Celje: Celjska Mohorjeva družba. Nadrah, Ignacij. 2010. Spomini in semeniška kronika 1941–1944 Ignacija Nadraha. Ur. Matjaž Ambrožič. Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije. Literatura Jagodic, Jože. 1944. Škofa Jegliča seksualni pouk in vzgoja ljudstva. Inavguralna disertacija. Ljubljana: samozaložba. Jagodic, Jože. 1952. Nadškof Jeglič: Majhen oris velikega življe- nja. Celovec: Družba sv. Mohorja v Celovcu. 108 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Jeglič, Anton Bonaventura. 1910a. Dekletom, I. zvezek: Krščan- sko življenje. Ljubljana: Katoliška tiskarna. Jeglič, Anton Bonaventura. 1910b. Mladeničem, I. zvezek: Ži- vljenje po veri. Ljubljana: Katoliška tiskarna. Jeglič, Anton Bonaventura. 1910c. Mladeničem, II. zvezek: Ži- vljenje po veri. Ljubljana: Katoliška tiskarna. Jeglič, Anton Bonaventura. 1910d. Staršem: Pouk o vzgoji. Lju- bljana: Katoliška tiskarna. Jeglič, Anton Bonaventura. 1910e. Ženinom in nevestam: pouk za srečen zakon. Ljubljana: Katoliška tiskarna. Kritik. 1909a. Kaj pravi brošura škofa Antona Bonaventura?: Kritična razprava, I. zvezek. Kranj: Tiskarna I. Pr. Lamperta. Kritik. 1909b. Kaj pravi brošura Antona Bonaventura?: Kritična razprava, II. zvezek. Kranj: Tiskarna I. Pr. Lamperta. Kritik. 1909c. Kaj pravi brošura Antona Bonaventura?: Kritična razprava, III. zvezek. Kranj: Tiskarna I. Pr. Lamperta. Pocock, John Greville Agard. The concept of a language and the métier d’historien: some considerations on practice. V: The Languages of Political Theory in Early-Modern Europe, Ide- as in Context, 19–38. Ur. Anthony Pagden. Cambridge: Cam- bridge University Press. 109tomaž ivešić Polajnar, Janez. 2008. »Pfuj! To je gerdo!«: K zgodovini morale na Slovenskem v dobi meščanstva. Celje: Zgodovinsko dru- štvo Celje. Skinner, Quentin. 1969. Meaning and Understanding in the History of Ideas. V: History and Theory 8, št. 1: 3–53. Skinner, Quentin. 2002. Visions of Politics: Vol. 1, Regarding Method. Cambridge: Cambridge University Press. Škerbec, Matija. 1957. Pregled novodobnega slovenskega ka- toliškega gibanja. Cleveland: samozaložba. Zabukovnik, Janez. 1907. Zaročencem in zakonskim (druga izdaja). Ljubljana: Katoliška tiskarna. 110 res novae − letnik 9 • 2024 • številka 2 Sex Education of Prince-Bishop Anton Bonaventura Jeglič (1909–1910) Summary The Prince-Bishop of Ljubljana, Anton Bonaventura Jeglič, was known for his opposition to anything that could scandalize the people. In 1908, at a diocesan synod, he pledged to write booklets intended for education of the faithful in a very broad context. In 1909, the first booklet, titled To Grooms and Brides, was published. The booklet caused quite a stir due to almost graphic descriptions of marital sexual life. Jeglič’s political op- ponents, the Slovene liberals in the Duchy of Carniola, seized the opportunity to discredit the bishop. Besides disparaging Jeglič in the newspapers, they published three special booklets that mocked the bishop’s writings and analysed his teachings in a “critical light”. They were particularly focused on his pre- cise writing on sexual education. The brochures were translated and distributed abroad, where the bishop was even labelled a pornographer. Jeglič was mentally devastated and even con- templated retirement, himself partly to blame for the situation, as he had decided to publish without prior consultation and al- lowed the brochure to be sold to everyone. With the help of the clergy, the Farmers’ Union, and especially the political actors of the All-Slovenian People’s Party, who came to the bishop’s defence by organizing support rallies, the uproar began to die down toward the end of 1909. The following year, Jeglič wrote and completed four other booklets: To Young Men (volumes I and II), as well as To Young Women and To Parents. These book- lets likewise partially deal with sexual education of the faithful from the Catholic standpoint. His writings, however, were not 111tomaž ivešić based solely on theological grounds, but also incorporated the contemporary state of the medical profession, as the bishop was well-versed in contemporary medical literature and relied on it in his works.