St. 34 MMm >1»BM I HlUM flU MMH 01 li IK J tihaja, izvsetnH poodeljek. vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica Piv f. ▲aifikega it 30. L nadstropje.^Dopial na) se pošiljajo >«*♦-u" pisma se ne sprejemajo, rokopisi ne vračajo. Izdaj , " Anton Oerbee. -v^Mstnlk tci Edinost Tisk tiskr .»« ^.uii o... ^ „ «9.50, pol leU L 33.— in celo leto L 60.— V Trsf Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLVtll znaia za m esc : Za inozemstvo m elefon uredniihrc In uprave it 11-57- cOINOST Posamezne itevilke v Trstu In okolid po 30 cent — Oglasi se ratanajo v Vrokostt ene kolone (73 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice zahvale, poslanice tn vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 3 — Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L Z — Oglast naročnina In reklamacije ae pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiikega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredniitva tn uprave 11-67. Pred Evo kaj poroča «Der Abenđ» iz Rkna:|tivno rešita gornjega problema, vendar vlada Q r^PSHSlCft POgOdbeiv noči dne 13. januarja se je vršila v Mtis-1 Je seda^ polaga ^veliko varnost na njega re- Sedanji voditelj italijanske vnanje politike g. Mussolini je predložil poslancem načrt zakona z enim edinim članom: « Dogovori in pogodbe, podpisane v Rimu dne 23. oktobra 1922. med kraljevino Italijo in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev glede izvršitve rapallske pogodbe z dine 32. novembra 1920. stopijo v polno ve-Jiavo». Ta zakonski načrt je pospremljen z daljšim poročilom, iz katerega posnem-Ijemo: Mirovne pogodbe, naj so že dobre ali slabe, se morajo izvršiti, čim so bile podpisane in ratificirane. Država, ki spoštuje tama sebe, ne ftiore imeti druge doktrine. Pogodbe niso večne, niso nepopravljive: so poglavja zgodovine: ne pa njeni sklepi. Če se je po njihovi udejstitvi pokazala njihova nesnrselnost, tvori to novo dejstvo, ki odpira možnost za ponovno proučevanje dotičnih položajev. Fo teh besedah, ki so le ponovitev besed. ki jih je Mussoiini izgovoril pri svojem prvem nastopu pred parlamentom, naglasa poročlo, da se je sedanja vlada obverzala, da predloži parlamentu dogovore, sklenjene in podpisane v Sv. Margeriti dne 23. oktobra m. 1. Ugotavlja, da ti dogovori ne vsebujejo nobene nove politične obveze cd strani Italije, pač pa določajo razmerje med zadrško občino in bližnjim ji dalmatinskim ozemljem in pojasnjujejo nekatere pravice, pripoznane tistim Italijanom v Dalmaciji, ki so potom opcije postali italijanski državljani. Dalje pravi poročilo, da ti dogovori skušajo najti pot prijatelj-sk*h sporazumov, da se izmučenemu reškemu mestu uredi in zagotovi mirno in delovno življenje. Rapallska pogodba je glede teritorialnih vprašanj zelo natančna in obsežna, v drugih svojih del h pa površna, kar je dalo Jugoslaviji priliko za zahtevo, d'a naj se najprej izpraznijo ozemlja, ki so prišla pod suverenost kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in še-le potem naj se sklenejo* dogovori za uredbo novih odnošajev med obema državama. To siališče se je — pripominja poročilo ■— z ju-goslovenske strani skušalo opravičevati z argumenti političnega značaja. Na seJe ^JS^StA nI,a _ bi se bilo ^" o reškem vprašanju z ozirom na noto, ka-l ^ ^ ^ do teta 1968. Podrobnosti za- izprememlo m bi se bili mogli SKie- tero je belgrajska vlada poslala italijanski kupne pogodbe, posebno plačilni pogoji se Ugodnejši dogovori. | vladi in v kateri je izrazila željo, da bi se j bodo obravnavali na nadaljnih predkonferen- Na drugi strani pa je — nadaljuje poročilo — nezadovoljstvo v Italiji večala misel mnogih, da bi nova država, kije tudi nastala vsleck zmagovite vojne Italije, morala dati italijanskim državljanom in interesom privilegije, ki ne bi bili manjši od onih, ki jim jih je dajala avstro-ogrska monarhija! Niso pa upoštevali, da narodna država, ki se je še-le ustanovila, moja imeti neizbežno posebne zahteve in občutljivosti. Navzkrižje med temi nasprotnimi si tendencami je končno ustvarilo v odnošajih med obema državama neprijetno razpoloženje, ki je prešlo tu pa tam v ostro in mučno stanje. Nespravljivost nekaterih krogov v Italiji pa je dobivala opravičbo predvsem v slabotnosti dosedanjih vlad, v kolikor so se mogli upravičeno bati, da bodo vse naše pravice pogažene, če ne bomo imeli v rokah stvarnega zaloga. Poročilo odgovarja: «V dogovorih, ki vam jih tif predlagamo, je belgrajska vlada pripoznala ootrebo, da se zasnuje režim, ki naj uredi medsebojne razmere v novih mejah, predno se izvedejo teritorialne klavzule**. Kar se tiče vsebine dogovorov — pravi . Mussoiini — sem uverjen, da bo njih večja -ftli manjša izdatnost odvisna od duha, v katerem se bodo izvajali! Kajti morda ni še nikdar tako, kakor v tem slučaju, veljala resnica, da tudi najpopolnejši dogovori postajajo prazne formule, če njih udejstvovanje spremljaj dvoumen in nasproten duh! Pripominjam končno, da je negotovost, ki se je kazala doslej v vnanji politiki Italije spričo rapaliske pogodbe, ustvarila zanjo neugoden položaj, ker ji je ovirala odločno in izdatno brambo njenih interesov v mnogih najbistvenejših vprašanjih splošnega značaja ter jo je prikazovala, kot bi bila v nasprotju s svojim položajem velevlasti. Skušnja mojega sicer kratkega pa vendar intenzivnega vladanja mi je dokazala, da se ne more udej-stvovati močna vranja politika, ne da bi napram drugim državam zavzeli določeno in jasno stališče. Italija mora iziti iz tega položaja slabotnosti, mora tudi s te strani zadobiti popolno svobodo in polno izdatnost svojega postopanja*. Mi hočemo torej — tako zaključuje poročilo — odločno in lojalno izvesti rapall-sko pogodbo, zahtevajoč, da se bo najvest-neje spoštovala tudi od druge strani. To je naša pravica in dolžnost. Pričakovali bomo, da izkustva izrečejo definitivno sodbo o dobroti in usodi sedanjih dogovorov. S temi namerami pros:im gospode pcslance, naj odobrijo ta zakonski načrt! dogovor, sklenjen v Sv. Margeriti ratifi- cah in na konferenci v Rimu. • a i ^ a - - T A — - - * - - * * * Italija Trgovska pogodba s Čehoslovasko in Poljsko odobrena — Vlada ne želi razpravljati o notranji politiki RIM, 8. Na današnji seji zbornice, kateri je predsedoval poslanec Meda kot najstarejši bivši podpredsednik, ker je moral g. De Nioola žara Ji bolezni svoje matere odpotovati v Neapelj, sta bili odobreni trgovski pogodbi s Čehoslovasko in Poljske* Pri razpravi glede trgovske pogodbe s Čehoslovasko so posamezni poslanci poudarjali, da je treba zvišati italijanski izvoz v podonavske in balkanske cažele in da bi morala zato Italija podpirati ustanovitev podonavske ali jadranske carinske zveze. Poročevalec za pogodbo s Čehe slovaško Romani je poudarjal, da je vprašanje izvoza v ozki zvezi z vprašanjem absolutne poštenosti in moralnosti. Samo na tej podlagi bo Italija zavzela v trgovskih odnošajih mesto, ki ji gre. Priznava, dia ta pogodba vsled izpreme-njenega položaja na gospodarskem in finančnem polju v mncgočem na ugodna za Italijo, dvomi pa, da se bi dala odpovedati preden zapade. Priporoča se za njeno odobritev, ker je z njo v zvezi pravni dogovor glede odnošajev med italijanskimi in čeho-slovaškimi državljani in tudi dogovor giede zagotovitve trgovskega ozadja Trstu. Glede trgovske pogodbe s Poljsko, s katero ima Italija za sedaj malo trgovskih stikov, se je priporočalo, naj bi se poskrbelo, da bi izseljenci, posebno Židje, potovali iz Poljske preko Trsta. Pred zaključkom seje je poslanec Laz-zari zahteval, da se vpiše za jutri njegova interpelacija o vladni politiki spričo težkega položaja v državL Tudi Mcdigliani se je pridružil temu predlogu, toda Mussoiini je izjavil, da ne smatra tozadevne razprave za potrebno in koristno. Pri glasovanju je bila Lazzarijeva zahteva odklo-riiena. Odnošaji med iašisti in nacionalisti RIM, 8. Ministrski predsednik Mussoiini je imenoval komisijo, ki ima nadaljevati proučevanje odnošajev med fašisti in nacionalisti Ministrski predsednik vsled preobiiega posla t*e bo več mogel biti dejanski predsedn'k« temveč ostatne le častni predsednik, medtem ko prevzame dejansko predsedstvo minister za osvobojene dežele Giuriati Komisija je tako-le sestavljena: za ftfiiste posl. Dudan, odv. Sansa-nelli, dr. Renato Ricct, Cesare Rossi, ma- jor Teruzzi, dr. Bastianini, a za nacionaliste Enrico Corradftni, Maurizio Mara-viglia in Armando Zanetti. Kako se pride k Mussoliniju? RIM, 8. Ministrsko predsedstvo javlja: «Da se uredi sprejemanje, je g. Mussoiini odredil, da morajo prošnje1 za« razgovor predložiti vsi tistr, ki želijo z njim govoriti kot z ministrskim predsednikom, glavnemu tajniku v minstrskem predsedstvu gjr. uff. Goffredo, tisti, ki želijo govoriti z njim kot notranjim ministrom, načeln'ku pisarne notranjega ministra gr. uff. Moreno, tisti, ki želijo govoriti z njim kot z zimanjim ministrom, načelniku pisarne zunanjega ministrstva ca v. Barone Russo in slednjič tisti, ki želijo govoriti z njim kot privatno osebo, zasebnemu tajniku ministrskega predsedhika kom. Chiavolmiju. Te prošnje se predložijo g. Mussoliniju, ki bo potem sam naznanil prizadet:m dan in uro sprejema. Ne bo sprejeta nobena oseba, ki bi prišla brez posebnega povabila. Sindikat opernih pevcev in kriza italijanskih gledališč. RIM, 8. Italijanski sindikat opernih pevcev je sklenil sporazumno s fašistovsk mi korporacijami sklicati mednarodno konferenco v Rimu za proučitev vzrokov krize italijanskh gledališč v notranjosti in inozemstvu. Konferenci bo prisostvoval tudi zastopnik vla<$e. Ustanovitev fašistctvskega zavoda za narodno propagando RIM, 8. Z osrednjim sedežem v Milanu se je ustanovil fašistovski zavod za narodno propagando. Zavod hoče z najizdat-nejšimi sredstvf uveljaviti ime Italije na polju umetnosti, industrije in trgovine ta in onstran državnih mej. Častni predsednik tega zavoda je Mussoiini Tendenciozne vesti o italijanskih naklepih proti Jugoslaviji DUNAJ, 7. Še vedno, ko se je zdelo, da je blizu čas ureditve oidntošajev med Italijo in Jugoslavijo, so se trosile v svet alarmne vesti, ki naj bi v zadnjem hipu onemogočile prijateljsko uredi tev razmer med obema državama. Tudi sedaj, ko bo končna morda vendar enkrat poskrbljeno za izvršitev rapalJske pogodbe in s tem za vzpostavitev iskrenih stikov med Italijo in Jugoslavijo, so gotovi knogi, katerim to ne gre prav v njihove račune in ki zato troeijo v svet vesti o zahrbtnih pripravah Italije na vojno proti Jugoslaviji, cirai do 7. t. m. Del prisotnih fašistovskih prvakov je stal na stališču, da se tej želji ne sme zadostiti, temveč da se mora Jugoslavija prisiliti na vojno, kajti Italija mora končno obračunati z Jugoslavijo. V slučaju vojne bi se imel skleniti vojaški dogovor z Madžarsko in če mogoče tudi z Bolgarsko. Mussoiini — nadaljuje «Der Abend» — se je odločno uprl temu predlogu, poudarjajoč, da mu je ameriški poslanik izrecno izjavil, da dela washingtonska vlada njega in njegovo vlado (odgovornega za vsak spopad na jugoslovenski meji in da bo Amerika v slučaju spopada prekinila vse odnosa je z Italijo ter ustavila tudi poši-. ljatva žita v Italijo. Angleški in francoski poslanik sta tudi posredovala v tem smislu. Dogovor z Madžarsko in Bolgarsko bi moral biti tajen. Medtem se je Italija obvezala, da ne bo sklepala nikakega tajnega dogovora z nobeno od bivših sovražnih dtržav. ^ Vsled tega bi bila prava katastrofa, ko bi se ta dogovor iznesel v javnost. Da se to prepreči, a obenem vendar zadosti nacionalnim težnjam njegove stranke, je Mussoiini predlagal to-le: 1.) Delegacija 5 zastopnikov fašistovske stranke v Italiji bo šla v Budimpešto, kjer bo stopila v stik s fašistovsko stranko na Madžarskem in z vsemi drugimi elementi, ki so pripravljeni na vojno proti Jugoslaviji. Ta delegacija mora delovati sporazumno z italijanskim poslaništvom v Budimpešti in z madžarsko vlado. — 2.) Ta delegacija mora preprečiti, da pride do prvega naskoka na jugoslavenski meji, do prvega spopada mora priti na čehoslovaški ali romunski meji. — 3.) Glede pošiljanja italijanskega orožja na Madžarsko je izjavil Mussoiini, da bi bilo avstrijski vladi ljubše, ko bi te poišiljatve ne šle preko Dunaja, temveč direktno- čez Koroško in Štajersko. — 4.) Na Dunaju in v Budimpešti se imajo osnovati fašistovske skupine, katere bo organiziral Karel Romagnoli. — 5.) Iz Madžarske ima| priti v Italijo delegacija 5 članov s podobnimi pravicami, kakor bi jih imela italijanska delegacija. Ti predlogi so bili s ogladnio sprejeti, in italijanska delegacija m organizatorji so odpotovali na Dunaj in v Budimpešto . Mi se povsem strinjamo z dunajskim dopisnikom, ki pravi, da so te vesti tendenciozne in da se razširjajo nalašč ravno sedaj, ko gre za ratifikacijo svetomarge-ritskega dogovora. Pripominjamo še, da je vsebina tega «razkritja» tako naivna — posebno odstavki, ki govore o ameriškem ... žitu in angleška-francoskem posredovanju, da je na prvi pogled jasno, da gre za mistifikacijo. Jugoslavija Vprašanje prevzema južne železnice. BELGRAD, 8. Pred rimsko glavno konferenco glede Južne železnice, ki je določena na 15 t. m. se vrši t Belgradu nekaka pred-konferenca onih držav, ki so glede Južne železnice najbolj interesirane. Te predkonfe-rence so imele spočetka le interen značaj in so se jih udeleževali samo strokovnjaki ministrstva saobraćaja, trgovine in zastopniki zunanjega ministrstva, v čigar kompetenco po mednarodnem bistvu tega vprašanja spada vprašanje Južne železnice. Ta problem je sedaj vedno na dnevnem redu. V oddelku za izvršitev mednarodnih pogodb zunanjega ministrstva je bila tekom včerajšnjega dneva prva konferenca zastopnikov jugoslov. vlade in zastopnikov Južne železnice pod vodstvom generalnega ravnatelja dr. Falla. Ta, kakor tudi vse tekom prihodnjih dni sledeče konference imajo povsem informativen značaj, imajo naimen, da se v detailu menjajo misli o načrtih glede ureditve južno-želczniškega problema. Na včerajšnji konferenci so se predvsem razpravljala in razmo-trivala razna finančno-pravna in mednarodnopravna vprašanja železnice, ki zadevajo omrežje Južne železnice na jugo&Jov. ozemlju. Konferenca sc danes nadaljuje. Delegacija Južne železnice je jugoslov. vladi predložila od družbe izdelani načrt glede prevzema omrežja na jugosl. ozemlju. Načrt vsebuje dve kombinaciji: 1. Kombinacijo o zakupu Južne železnice. Po tej kombinaciji naj bi prevzela Jugoslavija vse ono omrežje Južne železnice, ki teče po jugoslov. ozemlju, V V tem slučaju pa bt se obvezala država izplačevati družbi Južne železnice 22.50% od brutto-dohodkov, minimum 5,200.000 zlatih frankov, maksimum 7,500.400 zlatih frankov. Zakup bi trajal do leta 1968., t. j. do leta, ko ugasne družbina koncesija. 2. Nadaljna kombinacija jemlje v poštev idejo, da bi država prevzela jugoslovensko omrežje Južne železnice v svojo državno režijo in eksploatacijo. V tem slučaju bi se morala država obvezati, da prevzame jamstvo napram družbi za eventualni deficit in da isto-tako izplačuje 22.5096 brutto-dohodkov, minimum 5,000.000 in maksimum 7,000.000 zlatih frankov. Na včerajšnji konferenci zastopnikov jugosL vlade in Južne železnice sta se razmotrivali ti dve kombinaciji. V davnem pa je bila debata o pravnih temeljih za ureditev južnože-lezniškega problema. Pod predsedstvom šefa oddelka za izvršitev mednarodnih pogodb drja. Otoltarja Rybafa se bodo posvetovanja nadaljevala. Pričakujejo, da dospe na konferenco tudi italijanska delegacija pod vodstvom strokovnjaka Vilia- M*la antanta in madžarske reparacije. — Kolektivna nota Male antante na Veliko za intervencijo BELGRAD, 8. Države male antante v zadevi svoje skupne politike napram Madžarski vodijo neprestano razgovore, so v neprestanem kontaktu in zaupnem obveščanju o vsem, v kolikor skuša Madžarska izigrati svoje obveze trianonske mirovne pogodbe. V zadevi madžarskih reparacij in drugih obveznosti dr-žarve male antante skrbno beležijo in konstatiralo vsako neizvršitev od strani Madžarske. Glede neizvršitve reparacij in ostalih obveznosti se države male antante informativno in načelno med seboj posvetujejo, predvsem gre za kolektivni diplomatični korak male antante pri veliki anlantL Ta kolektivni korak ima namen, da se dosežejo gotove garancije, da Madžarska izpolnjuje svoje obveznosti in vrši reparacije, vendar ne more biti govora o kaki slični akciji, kakor je francoska napram Nem čijL Z ozirom na to, da Madžarska ne izvršuje reparacij, soglašajo zastopniki male antante ▼ tem, da je potrebno pri veliki antanti »poslovati diplomatični pritisk, ki bi imel učinek, da Madžarska striktno izpolnjuje in vrši obveznosti mirovne pogodbe. Grčija ni prosila Jugoslavijo za vojaško pomoč BELGRAD, 8. Tiskovni urad zanika vesti inozemskih 1'stov, da je Veniz«fIos prosil Pašiča za- pomoč v slučaju: novih grško-turških konfliktov. Grška prosi za sprejem v Malo entento BELGRAD, 8. Grška vlada je poslala državam Male entente note, v katerih predlaga, naj se tudi Grška sprejme v zvezo Male entente. Med vladami Male entente so se zato vršili včeraj in danes živahni razgovori glede tega predloga. Grška, kakor se dbznava iz merodajnih belgrajskrh političnih krogov, za enkrat nima dosti izgledov za formalni sprejem. Stališče Jugoslavije napram bolgarskim reparacijam LJUBLJANA, 8. Današnji «Slov. Narod* poroča iz Belgradia: V diplomatičnih krogih postaja aktualno tudi vprašanje bolgarskih reparacij. Bolgarska ima plačati po neuillski nrrcvvni pogodbi 2 in četrtino miljarde zlatih frankov interesiranim državam. Od te vojne odškodlnine je priznana naši državi 5% odškodnina. Naša vlada, upoštevajoč dhtoro. volja Bolgarske, upoštevajoč, da se vlada Stambolijskega z vso resnostjo trudi, kolikor megoče točno in vestno izpolnjevati vse obveznosti mirovne pogodbe, zavzema v bolgarskem reparacijskem vprašanju povsem dobrohotno in pomirljivo stališče. Hoče tudi, da se ravno s tem vzpostavijo dobri in prijateljski odnošaji med cbema sosedama. Priznati pa je tudi treba, da je Bolgarska do danes napram naši kraljevini izpolnila vse svoje zapadle obveznosti. Bolgarska skuša v resnici z dosledno lojalnostjo izvrševati določila mirovne pogodbe. Faktum je tudi, da je na Bolgarskem edino točno m striktno izvršena popolna razorožitev v smislu mirovne pogodbe. Italija vrnila Jugoslaviji zaplenjene ladje ditižbe «Dalmatia» ŠIBENIK, 7. Te dni je priplulo iz Zadra v Š"benik šest panmkov bivšega parobro-darskega društva «Dalmatia», ki so bili zaplenjeni od Italije in so na njen račun vršili službo v okolici Zadra. Dva parnika sta vozMa tudii do Splita. Vrnjeni parniki se imenujejo «Nibbio», «Zrmanja», «Krka», «Vodice», «Li;bujrnija» in «Adria». Parnike bo prevzela «Jadranska plo navzočnosti zunanjega ministra Beneša, diplomatskega zbora in zastopnikov čeho-slovaških oblastev. Dnevne vesli Smrtna kosa. Še med ono malo peščico na ših svečenikov, katero je pustila povodna vihra našemu narodu v Istri, je začela razsajati smrtna ,kosa. Dne 4. t. m. je zatisnil po kratki bolezna v Ceru pri Žminju za vedno- svoje oči veleč, gospod Anton Sebe sta. Rcdcm Čeh je našel v naši tužni Istri svojo drugo domovino, katero je ljubil kakor svojo pravo. Preživel je med našim narodom 32 le L Kdo v južni Istri ni poznal te blage duše, dobrega duhovnika in gostoljubnega človeka? Naj je bil prijatelj ali neprijatelj, znaaec ali neznanec, bogatin ali siromak, vsak mu je bil dobrodošel, vsakdo se je moral zaustaviti v Ceru. Vseeno je moral tudi on, prava dobričina, okusiti sladkosti okupacije, a najhujši udarec zanj so po njegovi izjavi bili zadnji dogodki in nasilstva v Ceru, ki jih je molče trpel s svojim trpinčenim, a nedolžnim narodom, kateri ga ohrani v najbclj-ešm spominu. — Pogreb se je vršil pretekli teden ob ogromni udeležbi njegovih prijateljev in znancev ter hvaležnega prebivalstva. Naj mu bo lahka zemlja domača! Tržaški sodniki tožijo posL W3iana. Naš Kst je svoječasno obširno poročal o incidentu, ki ga je imel pesi. \Vib'an na tržaški preturi in o resolucijah, ki jih je vsled tega sklenilo udruženje tržaških sodnrekov. Poročilo o parlamentarni seji, ki se ye vršila dne 7. t. m. pa prinaša vest, da je bila parlamentu predložena prošnja za dopustitev tožbe proti posl, Vilfanu «radi razžalitve sodnika pri razpravi.® Naše »sovraštvo« proti državi! Nasilja, ki se izvajajo dan na dan proti našim društvom in raznim kulturnim ustanovam, se skušajo upravičevati z raznimi pretvezami in izgovori. Najbrezobzirnejši med temi preganjalci naših ___,__* - - - ^-T^n->r-*, burka v enem dejanju; par deklamacija Med posameznimi točkami in po veselici svira domače godbeno društvo. — Ker je ta veselica edina prireditev v tej sezoni, se pričakuje obilna udeležba. Mandolinistična skupina -Viktor Parma« pri Sv. Jakobu sprejema gojence za gosli, mandolin in kitaro. Vpisovanje se bo vršilo vsako sredo in petek od 20, dalje v gostilni cJadrans pri Sv. Jakoba. Iz triaSkega 2ivUenJs Avtomobilska nesreča na miramarski cesti. Orožniški maršal Marijan Ventimiglia, star 37 let, se je vozil včeraj popoldne s kolesom po miramarski cesti Ko je dospel v bližino železniškega mosta, je pridrvel od zadaj avtomobil ter ga podrl na tla. Pri tem si je k sreči le lahko pretresel možgane. Prvo pomoč je dobil na rešilni postaji. Nesreča pri delu. Delavki Pierini Dardi, stari 32 let, stanujoči v ulici Navali št. 47, je padlo včeraj popoldne pri delu v stari prosti luki več polnih vreč na levo nogo. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico. Nevaren pddec. Neki Hugo Attsel, star 46 let, stanujoč v ulici Manzoni št. 17, je pogledal včeraj pregloboko v kozarec, kar je imelo za posledico, da Je zgubil ravnotežje, ko je šel po ulici Tizziano Veccellio, ter telebnil v znak. Dobil je poškodbe na glavi. Prepeljali Vastl z Goriškega Razpust deželnega odbora. Vsled uvedbe italijanskega občinskega in deželnega zakona tudi za nove pokrajine, se od dne do dne pričakuje razpust deželnega odbora, ki sicer dejansko že ne obstoja. Na njegovo mesto bo imenovana kraljeva komisija, ki prevzame upravo dežele, dokler se ne izvedejo volitve v novi pokrajinski svet, ki bt se morale jršiji tekom 3 mesecev po razpustitvi. Za predsednika goriške komisije prihajata v poštev senator Bombig in vitez Pascoli; izgleda, da bo imenovan ta poslednji. Julijskim Slovanom! Pod tem naslovom prinaša «Corriere di Gorizia« z dne 6. t. m. uvodni članek. Ckmkarju očividno ne ugajajo dokazi v «Edinosti® in »Goriški Straži*, da smo vedno bili in smo za prijateljsko sodelovanje z našimi sosedi, kar smo večkrat tudi dejansko dokazali. V poročilih naših listov o jasno povedanih namenili Mussolini-ja, da nas hočejo asimilirati, vidi gonjo proti fašistovski vladi in sredstvo za temno politično agitacijo; Neprijetno mu je, ko govorimo o krivicah, ki se nam dogajajo, in ko primerjamo naš položaj z onim Italijanov v Jugoslaviji. Pisec zak ju-Čuje svoj članek s sledečo lekcijo na naslov Julijskih Slovanov: f , _ «Slovanski politikanti naj vedo, da je v Italiji dovolj svobode in prostora za bratska sporazum, toda pod pogojem, da služijo edinemu vzvišenemu cilju: dobrobitu skupne domovine. Ko bodo Slovani prenehali smatrat* ltalgo za grabežljivo osvojevalko in italijansko vlado za vlado tujca, od kaienega se je treba osvoboditi, ko se bodo prepnč^i da mora vsak italijanski državljan iskreno delati za dobrobit države, bodo vami pred vsako nevarnostjo in pred vsako grožnjo. Toda, dokler bodo skrivali v svoji notranjosti grdo sovraštvo proti Itahfi m bodo tajno tfoiili blazne nade, bomo prisiljeni delati napram njim tako politiko, ki bo ščitila naš< mGorje njim, ako bo ta naša neobhodna potreba v nasprotju z njihovimi interesi.« Za danes pripominjamo samo sledeče: Naše ljudstvo je lojalno in hoče živeti v miru in bratski slogi s svojimi sosedi m vestno izpolnjuje državljanske obveznosti. Trditev, da vodimo gonjo proti fašistovski vladi, je ze radi tega neumestna, ker kot neznatna manjšina sploh ne moremo vplivati na voljo 40-miljon-skega naroda. Obenem pa tudi pcvdarramo. da pri vsej lojalnosti ne bo mogoče zahtevati od našega ljudstva, da bo poljubilo bicf ki POSESTVO na mejf Italije pri železniški postaji P., obstoječe iz hiAe z več prostorf« pripravni za vsako obrt, gostilno aH trgovino, ter vrta, nijiv, travnikov, gozda, m takoj proda ali zamenja za drugo v Jugoslaviji. Naslov pri upravuištvu. 193 BABICA diplomirana, sprejme noseče na dom. Ljubezniva oskrba. Corso Garibaldi 23, I« t 180 REZBAR sprejme vsako delo. Luciani, vogal Ferriera 2. Kosovel, Vb." 198 197 POZORI Krone, korale, ziato, platin in zobov- i je po najvišjih cenah plačuje edini grosist i Belleli Vita, via Madonnina 10, T. 32 VABILO na letni oirini zbor GospoMo-podporne^a tir um — v TREBČAH — ki se bo vršil t soboto dne 24. februarja ob v lastnih prostorih. 19. url DNEVNI RED: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika in potrjenjc rakunov za 1. 1922. 4. Slučajnosti. (68) ODBOR. Dne 22. 2. 1923 ob 10. url se bo vršila notarski pisarni v Idriji prostovoljna javna dražba hiše št. 393 v Idriji, v ka- vpogledajo v navedeni notarski pisarni. beSega vipavsa, esfrskega refoška in kraškega terana po zmernih cenah. — Postrežba na dom. Priporoča se F. ŠTR&NCAR Via Cunicoli 8. 24 ga ^d dne do dne bolj tepe in mu zadaha žjjote | teri se nahajajo gostilniški prostori. - Vskiicna rane s tem, da se kršijo njegove najprimutiv- 30.000 Lir. - Dražbeni pogoji se lahko neiše nravice, kakor dokazuje gornfe poročilo o izganjanju našega jezika iz goriške sodnic-, za katero se navdušuje tudi «Ccrnere di bo-rizia.» , Hišna preiskava. V sredo popoldne je izvršila tukajšnja oblast javne varnosti hišno preiskavo pri tajnku pol, društva «Edinost», dr. Bitežniku. Ko je dr. Bitezmk vprašal po sodnijskem povelju, se je pre-iskajoči komisar skliceval na dekret glede »ožja* . , i i- j Pri iskanju orožja soi prebrskali dr. m-težniku knjige, spise in korespondenco ter so odnesli s seboj nekaj spisov. Kam pa to pride? ... St. Andrež. Bralno in pevsko društvo v Št. Andrežu priredi dne 11. t. m. pustno veselico v prostorih g. Pašfculina. Na sporedu bodo .mešani zbori, več solospevov in dvo&pevov s spremljevalen* klavirja in dve burki. Po veselici prosta zabava in šaljiva pošta. Začetek točno ob 4. popoldne. Kopriva. V nedeljo, dne 18. t. m,, se^ bo vršilo takoj po* prihodu «koriere» v Koprivi v dvorani restavracije gdč. Erneste Zega predavanje o «Sklepanju pogodba. vrnitvi iz Lausanne do velikih navzkrižij i ltl • Švlcatakl franki • • • • vngtelki funti papirnati • 0.02h<> 0.03 61.25,— 61.7 ^ 19.20.— 19 0 9.50.- 10 5 0.0575 0.0675 20.65.- 2o.«5 i 27 50.—1*28.25 390.—.—394.— »7.30.— 97.60 Maii oglasi se računajo po 20 sto*, beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.— Debele črke 40 atot beseda. — Najmanjša pristojbina L 4.-Kdor Išče službo, plača polovično ceno. POZORI Hiša v Tolminu SU 9, z vodovodom obrt, se Natančnejša pojasnila se vsako trgovino ali obrt, se proda po ugodm . »i .—i—is- —« delijo is to- čeni, tam. 199 d^ča ie Manfred hnei zaradi Vegovega tem-1 Saunders, mu sle- dila tudi Stevens in njegov drug. Naš junak in gospa sat ostala sama. Naslednjega dne je bil naš junak, primerno preoblečen, že zopet na poti za dekun. Srečal ;e odgovoril Saunders. «Odposlala sem ga že takoj zjutraj zgodaj.« Takoj, ko sem ga prejel, sem se napotil sem. Kaj mi imaš povedati?® <-Menim, da sem prišla na sled deklici, katero iščemo. Čakaj, da ti povem! Danes zjutraj sem stopila v tram in neka zastrta dama je vstopila za menoj. Ti veš, da iščemo zastrto damo. Ko sem danes, potem ko sem bila poprej sledila že tolikim zastrtim damam, videla to, sem takoj sklenila, da tudi nje ne izpustim iz vida, zakaj opazila sem bila, da ie deklica fako vznemirjena in da se boji, da bi je kdo ne Vpornal* n , Dalje. SALONSKO suknjo za vitkega gospoda dve livreji za kočijaže, prodam. Rojic, jač, Gorica, Via Formica 30»_ ODDA se v najem meblirano stanovanje. Naslov pri upravništvu. 201 EKSTRAKTE za rum, konjak, malinovec itd. ima lekarna v D. Bistrici. "78/3 UCENCA s primerno šolsko izobrazbo, poštenih starišev, sprejme za trgovino mešanega blaga, Fran Verbič, 11. Bistrica. 177 m kro-200 POSTELJE, chtffoniers L 220, nočne omarice 50, umivalniki 220, vzmeti, žimnice iz volne 140, polvolne 70, iz mors-ke trave 60. Fon-deria 3. 192 VOZIČKA, otroška, eden skoraj nov, prodam po -"'"ki cent Naslov pri upravništvu. NajviSJe cene plašujem za v kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbece v, mačk, veveric. krtov, divjih In domaČih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battistl it. 10 II. nadsl, vrata 16 Sprejemajo se pošiljatve po pošti. 35 APNENIC tri velike, moderne pri postaji Biuio-Nabrežina 6e oddajo Pojasnila daje uprava Edinosti. Bs ■ H A 31 Krone L 1.67, goldinarji 14.50 Zlatarna, Trst, Ponte della Fabbra 1 (Plazza GoldonS) »