GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Uredništvo in uprava: Murska Sobota, Okr. odbor OF — čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030 — Naročnina: Celoletna din 100.—. polletna din 50.—. četrtletna din 25.—. Štev. 45 — Leto I. Murska Sobota, 29. decembra 1949 Cena 2 din Zadruge se sprejele proizvodne plane V letu 1950 bo v radgonskem okraju živinoreja zvišana za 20 odstotkov V radgonskem okraju je doslej 16 obdelovalnih zadrug (od teh 13 kmetijsko- in tri vinogradniško-obdelovalne zadruge ter osem ekonomij). Skupna površina zemljišča znaša 2302 ha s 443 gospodarstvi in 1856 člani; od teh za delo sposobnih 1154. Te dni so zadruge sprejemale finančne in proizvodne plane. Finančnih planov še ni od novoustanovljenih zadrug Trate, Rožički vrh in Galušak. Krive so zadruge same, ker so temu posvečale premalo pozornosti. Preveč so se zanašale na pomoč okrajnega planerja, ki pa sam ni mogel premostiti vseh težav. Težave so bide tudi zaradi tega, ker OLO Radgona ni nikogar poslala na planerski tečaj v Maribor, tako da se v mnogih primerih pri izpolnjevanju obrazcev niso znašli niti planerji niti knjigovodje. Kljub tem težavam so nekatere zadruge, kakor Janžev vrh, Negova in KOZ Ana izdelale dobre finančne plane, kakor tudi nekatere obdelovalne zadruge v Apaški kotlini. Najboljši plan je izdelala vinogradniško-obdelovalna zadruga Janžev vrh, ki je do podrobnosti upoštevala vse panoge proizvodnje in predvidene izdatke, medtem ko so ostale zadruge delale te plane bolj pavšalno (premalo so gledale na preciznost, vzele so številke bolj »okroglo« ter so premalo upoštevale razliko med posameznimi tromesečji). Skupni obratni kredit obdelovalne zadruge Janžev vrh znaša za leto 1950 501.823 din. V zadnjem tromesečju bo zadruga odplačala vso vsoto tega kredita, razen tega bo imela ob koncu leta 110.563 din dobro-imetja. To bo dosegla s povečanjem proizvodnje v vinogradništvu. Hektarski donos je planiran na 27,3 hl. Nanovo bodo zasadili 12.000 trsnih stebelc. Planirana vrednost enega storilnega dne znaša 91.40 din. Proizvodni plani so pokazali, da Je bilo skoro pri vseh zadrugah planiranje krompirja prenizko. Planiranje žitaric pa je še kar primerno. Za pridobivanje večjih ornih površin sta obdelovalni zadrugi v Žepovcih in Apačah preorali nekaj travnikov. Proizvodnja pri goveji živini se bo dvignila od 15 do 20%, pri prašičih pa od 20 do 25%. Živino so letos koncentrirali čim bolj se je dalo, vendar pa bo treba za uspešen dvig proizvodnje adaptirati prostore za hleve v Segovcih, pri Benediktu in v Cerkvenjaku. Dograditi bo treba hleve v Apačah, Stogovcih in Podgorju. Zaradi prenizke določitve hektarskega donosa, bodo morale nekatere obdelovalne zadruge svoje proizvodne plane revidirati in popraviti. Najboljše proizvodne pla- ne imajo zadruge Žepovci, Apače in Podgorje. Pokazalo se je, da so nekatere mlade zadruge pri izdelavi proizvodnih planov upoštevale mnogo bolj načelo skupnosti, medtem ko so se starejše bolj omejile le na samopreskrbo. Splošno se opaža pomanjkanje poljedelskih strojev. Stari traktorji niso več uporabni in popravila zmožni, kar so v proizvodnih planih tudi upoštevali s tem, da si nabavijo nove poljedelske stroje. Globoko oranje so zadruge izvedle zaradi pomanjkanja delovne sile (vsaj tako se zadružniki izgovarjajo) le 25odstotno; če bo vreme ugo- dno, bodo dosegli 50% teh del. Meje so preorane. Zimska kop v vinogradih pa je opravljena doslej 60%, sadnega drevja je očiščenega le polovica. Proizvodni plan obdelovalne zadruge v Žepovcih predvideva nabavo 51.000 kg umetnih gnojil. Dogradili bodo zadružne hleve (temelji so že postavljeni), za kar bo treba 110 tisoč komadov zidne in 50.000 strešne opeke ter 2000 kg betonskega železa. Za vzgojo kadra bodo poslali po enega člana v knjigovodski tečaj, v nižjo sindikalno šolo ter v tečaj za strojnike po dva člana, v tečaj za brigadirje in v traktorski tečaj. Zadruge, v okraju bodo sprejele v rejo 2360 pitancev, od tega sama zadruga v Žepovcih 1016. Plenum OF v Ljutomeru 21. t. m. je bil plenum OF, na katerem so razpravljali vprašanja dela Osvobodilne fronte v prihodnjem letu, Po uvodnem referatu, v katerem je govornik nakazal probleme, ki stojijo neposredno pred organizacijo, je plenum načel vprašanje nagraditve najboljših odborov OF, Tako so bile podeljene nagrade trem vaškim odborom, ki so se pri predpripravah na volitve in volitvah samih najbolj izkazali. Tako je odbor OF Nunska graba pri Ljutomeru prejel radijski prejemnik za svoje požrtvovalno delo. Odbora Slamnjak in Kajzer sta prejela denarno nagrado. Nadalje je plenum pretresal vprašanje plana dela za leto 1950. Tu so bile od. tov. Venša nakazane. teze, katere bodo morali plani posameznih odborov vsebovati. Tako bo plan obravnaval odn. zajel vprašanja organizacijskega značaja, kot razširitev frontnih organizacij, izpopolnitev odborov, izboljšanje kontrole, vprašanja članarine itd Na gospodarsko-političnem polju pa bodo plani zajeli akcije za zagotovitev surovin naši industriji (industrijske rastline, stare odpadke itd.), sodelovanje Fron- te pri planiranju odkupov, obremenitvi posameznih gospodarstev, pomoč pri ustanavljanju novih in razširitvi že obstoječih KOZ, regulacijo naših naselij, ustanovitev lokalnih podjetij in smotrno razdelitev kreditov, V cilju izgradnje bodo vsi odborniki Fronte v zimskem času posečali zanje prirejene tečaje, na katerih se bodo seznanjali z nalogami, ki stojijo pred njimi. Prvi tak tečaj se že vrši in bo skoro zaključen. Odbori OF bodo v prihodnjem letu posvečali pažnjo socialno šibkim osebam ter jim nudili potrebno pomoč. O vsem svojem delu bodo vodili evidenco v obliki dnevnika, ki pa ne bo samo nekak birokratski protokol, temveč resnični izkaz njihovega dela. Obenem bodo plansko predvidevali odhod frontovcev v frontne brigade. Plenum je soglasno sprejel sklep, da do konca tega leta izdela vsak vaški odbor osnutek takega plana in ga predloži v pretres okrajnemu odboru OF, nakar bodo frontovci na množičnih sestankih v januarju 1959 podrobno seznanjeni z vsemi nalogami. P. m. Odločno delo prinaša uspeh Predsednik krajevnega ljudskega odbora je že od 1947 leta. Ob zadnjih volitvah so ga ponovno izvolili. Šantla Štefana poznajo daleč naokoli. Ne samo kot dobrega predsednika KLO. ampak tudi kot dobrega frontovca, ki je že davno razumel potrebo časa in naprednost kmetijskega zadružništva. O tem je mnogo govoril na masovnih sestankih fronte, ki so bili vedno redni, saj je Šantl vlagal vse sile v omasovitev Fronte v vasi in za dvig ideološkega dela v njej. Pola- goma je prodiral s svojo mislijo ut polagoma so vaščom dojemali bistvo zadruge in tako so spomladi ustanovili Kmetijsko obdelovalno zadrugo »Novi svet«. Že samo ime mnogo pove, pa tudi delo zadruge po ustanovitvi le mnogo povedalo. Pod Santlovim vodstvom, ki je prevzel mesto predsednika, je delo poteklo v pravi smeri. Takoj v prvih dneh je sestavil plan dela za vse leto in uspešno organiziral brigadi, s čimer so bili dani temelji organiziranemu brigadno-desetinskemu delu, ki se je uveljavilo kmalu po tem. Tudi komasacija živine je bila na njegovo pobudo izvedena v prvih dneh in sorti- ranje živine tudi ni bilo pozabljeno; tako so že v prvih dneh ločili mlekarice od vprežnih in slično. Tak način dela pove, da je bilo vodstvo res trdno v predsednikovih rokah in zato tudi uspehi niso in tudi v bodoče ne bodo izostali. Kakor prej tako tudi po vstopu v zadrugo: mali kmetje so ga cenili, a veliki kmetje, ki so ostali izven zadruge, so ga črtili in blatili, kjer so ga le mogli. Šantl pa jim ni ostal dolžan. Ni jim odgovarjal drugače kot z uspehi zadruge, ki je že v prvem letu, ko so bile težave največje, zvišala hektarski donos. Poleg svojih velikih in težkih predsedniških opravkov pa Je delal tudi z ostalimi zadružniki na polju in poleg tega še vedno v redu opravljal posle predsednika KLO. Uspehi pa bodo še večji. Prav tako, kot zdaj pripoveduje o uvedbi norm, prav tako bo pozneje govoril o graditvi novih hlevov — v tem letu so adaptirali svinjake in njegovo zadovoljstvo bo veliko večje, kajti uspehi, ki jih bo dosegel z vztrajnim delom v zadrugi, bodo povedali veliko več, kot pa bi odgovoril vsem, ki obrekujejo delo zadružnikov, Šantl sam z besedami. V šestih mesec h za vse leto štirideset let je star Zagori Jožef. Štirideset let je garal na zemlji, ki mu ni prinašala pravega zaslužka. Skupno delo z ženo in materjo bi mu lahko prineslo na skupni zemlji, ki jo imajo vsi 12 hektarjev, veliko več dobrega, če ne bi delali vsak po svoje. Zato ni bilo nikdar dovolj gnojila, niti orodja in vsega ostalega, kar je potrebno za dobro gospodarjenje. Mnogokrat je razmišljal o tem, kako bi dosegel boljše življenje in do sklepa in spoznanja je prišel šele pred letom, ko se je pričelo govoriti o obdelovalnih zadrugah, Dela se ni nikdar bal, zato ni nasedal govoricam nasprotnikov zadružništva, kajti jasno mu je bilo, da v zadrugi ne bo še več delal kot na posesti, saj je itak delal vse dneve in včasih tudi pozno v noč. Gospodarstvo pa se bo izboljšalo, zemlja bo rodila boljše in več, to je dobro vedel in zato ni pomišljal: spomladi je med prvimi podpisal pristopno izjavo in od takrat živi bolj sproščeno in mirno življenje v vsakdanjem življenju, V oskrbo je sprejel dva konja in dve telici. Na poljih je delal in dela redno vse dneve in neredko naredi dnevno ne en trudodan, ampak več, včasih tudi po dva. Vse stori, kar je potrebno. Poleg rednega poljskega dela je skoraj vedno na prevozih, zato pa pričakuje tudi temu primeren zaslužek. V zadrugi »Novi svet« v Tešanovcih je najboljši. Do prvega decembra je naredil 244 trudodnevov, kar pomeni, da je naredil še enkrat več, kot je bilo planirano za šest mesecev obstoja zadruge. Zagori pa bo še v naprej delal tako in še boljše, to zatrjuje sam. V prihodnjem letu bo naredit najmanj toliko, kolikor bo planirano za dve leti. Takšni so še nekateri zadružniki v tej zadrugi in takšnih bo še več. Tem večje priznanje pa jim gre že Vsled tega, ker že brez tega veliko storijo, kajti na posameznika — dela zmožnega odpade 3 ha obdelovalne zemlje in vso svojo posest obdelajo pravočasno ki vzorno. Tu je vzrok napredka in trdnosti zadruge, kajti z vestnim in vztrajnim delom se dosegajo pomembni uspehi. Dan JA je bil svečano proslavljen v M. Soboti Na predvečer Dneva armade je bila v Soboti prirejena baklada in svečane z baklami se je zbara pred spomeni-z godbo in pesmijo v Mladinski dom. kom Zmage, kjer so vojaki zaigrali kolo. Beltinska godba na pihala je svirala partizanske marše, a med vojake so se pomešali člani sindikatov, ki so se tudi tukaj zbrali. Raznobarvne rakete in grmenje petard je poživilo že tako in take veselo razpoloženje pred spomenikom Zmage. Po enournem rajanju se je formirala povorka, ki je krenila na čelu z godbo in s pesmijo v Mladinski dom. Na svečani akademiji je član armade govoril o pomenu tega dneva, a potem so nastopili pionirji, mladinci, vojaki in člani sindikatov z recitacijami, deklamacijami in pesmijo. Nastopil je tudi pevski zbor SKUD »Štefan Kovača«, a orkester istega društva je zaigral overturo opere »Prometej«. Akademija je končala s pesmijo »Tito«, ki jo spremlja orkester. Gradišče. — Ob desni strani ceste, ki pelje v Gradišče, je velika zgradba. To je zadružni dom, ki so ga gradili vsi Gradiščani. Fronta je pri gradnji dala največ. Pomemben uspeh je dosegla tudi mladina in med člani mladine je najboljša Sapač Helena, ki je dala za gradnjo doma 217 prostovoljnih ur. Na desni strani del generatorja za hidroelektrarno, na levi strani v ospredju velika propelerna črpalka za melioracijska dela. Izdelali so jo v ljubljanskih »Titovih zavodih — Litostroj«. S podobnimi črpalkami bodo vsako minuto odvedli iz Skadrskega jezera do 180 kubičnih metrov iode. V ozadju velika turbina za hidroelektrarno — izdelek »Titovih zavodov — Litostroj«, Ljubljana. Z dobrimi proizvodnimi plani — stopajo naše zadruge v novo leto Vsak dober gospodar ob zaključku leta podaja račune svojega dela, uspehov in napak, ki jih je njegovo gospodarstvo preživelo med letom. To velja predvsem za mlade murskosoboške zadruge, po večini ustanovljene v letošnjem letu, ko stoje pred zaključnimi bilancami prvega poslovnega leta. Bilance prikazujejo kaj različno sliko. Boljše finančno stanje imajo one zadruge, ki so pod vodstvom dobrih upravnih odborov o organizacijsko kakor gospodarsko utrdile svoje zadruge. To velja predvsem za zadrugo Plešnik Nastje v Kramarovcih, ki bo kljub velikim nalogam kapitalne izgradnje prikazala trudodan nad 120 dinarjev. To ni mala stvar, če računamo, da je ob začetku leta zadruga štela le nekaj mršavih krav in malo. prašičev. Zemlja je bila negnojena, pusta, tako da ni bilo izgleda, da se bo v letošnjem letu zadruga opomogla. Z dobrimi organizacijskimi prijemi pa se je temeljito spremenilo delo v Kramarovcih. Na zadružnih njivah je pognal krompir m koruza visoko, množila se je živina, ki je štela že v začetku polletja nad 100 goved. Zadružniki niso pozabili na kapitalno izgradnjo kljub pomanjkanju materiala, ki so ga s težavo dobavljali vsled nepovoljnih prometnih razmer. Danes stoji v Ocinju lep goveji hlev, ob njem pa trije mogočni silosi kot rezultat vztrajnega dela kramarovskih zadružnikov. Obvezo so izpolnili državi, ostal pa je levji delež tudi zadružnikom. Danes med zadružniki ni bojazen, kakšen bo njihov jutršnji dan. Mnogo slabše stanje ne bodo pokazale nekatere ostale KOZ ki so vkljub ravnim pomanjkljivostim in napakam zastopale pravilno stališče pri organizaciji dela, kakor v načinu same proizvodnje. Nepovoljno pa je stanje v onih zadrugah bi ekonomijah, kjer so se vrinili v upravne odbore ljudje, špekulantsko nastrojeni, ki so prikrojevali, v kolikor njim to niso preprečevali okrajni forumi, zadružna načela in demokratičnost zadružnikov po svoje. To njihovo delo se je odražalo v zaviranju organizacijskih oblik dela, kakor pomanjkljiva evidenca, malomarni odnos do sestankov, nepravilno vpisovanje trudodnevov, špekulacija z zadružnimi pridelki itd. Mirno lahko rečemo, da te zadruge danes ne predstavljajo pravilnih oblik zadružništva na vasi ter so več ali manj ovira nadaljnji rekonstrukciji zadružništva. Ne sme se pa reči, da v teh KPZ ni zadružnikov, ki pravilno gledajo na novo zadružno življenje, na razvoj zadruge. Ti ljudje stoje ob strani, delno vsled nerevolucionarnosti, delno pa vsled tega, ker jim upravni odbori ne puste do besede Ne moremo se sprijazniti z dejstvom, da so v Krplivniku delili bone samo zadružnikom, ki so vložili zemljo niti s tem, da ima špekulant Mikola v KOZ Gor Petrovci na ohišnici dve kravi in večje število svinj. Ima pa še zraven tega hlapca, ki ga je pregovoril, da ni vstopil v zadrugo seveda potihoma. No, te so stvari, sicer majhne, a vendar pomembne. Ta dejstva kriče, da bo treba pri bodočih občnih zborih temeljito pregledati zadružne vrste in če je treba, tudi pomesti. Take in podobne napake se danes razkrivajo ob koncu leta, ko zaključujejo naše KOZ svoje račune. Vendar bi se hudo zmotil tisti, kdor bi dejal, da se zadruge pri nas organizacijsko in gospodarsko ne krepijo. Vse je odvisno od linije vodstva upravnih odborov. V RASTLINSKO PROIZVODNJO VEČ MEHANIZACIJE Letošnja rastlinska proizvodnja ni pokazala nekih večjih uspehov, dejstvo pa je, da so KOZ pridelale toliko, kakor privatna posestva in še več. Tako so bili doseženi izredno lepi rezultati pri krompirju, ki je ponekod dal nad 30 ton na ha, nadalje pri pšenici, koruzi, sončnicah, sladkorni in krmni pesi ter pri ostalih kulturah. Najlepše rezultate so pokazale zadruge Kramarovci, Tešanovci, delno. Bakovci in Puconci. Med zadružnimi ekonomijami pa so se posebno visoko dvignili zadružniki v Domajincih in Kraščih, Če pri tem upoštevamo strukturo zemlje in izračunamo proizvodne stroške posameznih kultur, dobimo zelo različne številke, ki nas čudijo: da pri isti strukturi zemlje in istih pogojih beležimo različne proizvodne stroške na ha površino gotovih kultur. Kako pride do tega? Odgovor je enostaven! Zadruge, ki so razumele pravilno možnost intenzivnega gospodarstva, so skomasirale parcele in začele s strokovnim načinom dela. Kakšni so bili rezultati? Prednost mehaniziranega dela se je pokazala v sprostitvi delovne sile. ki so jo nadomestili stroji Ker je stroj nadomeščeno delovno silo zastopal boljše in ceneje, je jasno, da je prišlo do občutnih razlik pri sami proizvodnji kmetijskih kultur. Vse drugače pa je tam, kjer so zadružniki ohranili stari način dela ker se je na stotine razdrobljenih parcelah izgubljala delovna sila, ki bi se lahko uporabljala drugje. Mnogo pa je vplivalo na samo proizvodnjo tudi obdelava zemlje in pa gnojenje, ki je bilo kaj različno. Dočim je večina KOZ videla potrebo po gnojenju zemlje, so nekatere KOZ odnosno zadružniki vzeli tole stvar po svoje. Tako je zadružnik Jablanovec iz Bakovec mislil, da je dovolj, če zadružne njive pognoje ptički, ki lete v jatah čez Bakovca. No, in ta zadružnik je potem odpeljal 17 kmečkih voz gnoja od zadružne živino na svojo ohišnico. Kako mu bo teknilo, to je druga stvar? Namreč kaj bodo rekli preostali zadružniki. Zanimiva stvar je bila tudi po nekaterih KOZ pri spravljanju in vskladiščenju pridelkov Tako so si zadružniki, seveda so to poedini slučaji, prilastili razen določene jim količine še kakšno vrečo žita na račun zadružnih kur, ki v resnici ne obstojajo. Danes te zadruge nekako negotovo listjo po svojih papirjih in nevoščljivo gledajo na one KOZ, ki niso imele takega načina dela, zato pa danes dobivajo zaslužene plačilo v bonih in denarju. Najboljše rezultate mehanizacije so pokazali Domajinski zadružniki! Zakaj? Imajo skupno 63 ha zemlje. Na tej zemlji dela 8 ljudi. Ako izračunamo povprečje na eno osebo, dobimo skoraj 8 ha. Nekatere KOZ pa jamrajo, da jim manjka delovne sile, čeravno pride povprečno na enega zadružnika 2 do 4 ha. Ako bi krenile vse KOZ po poti Domajinskih zadružnikov, bi še lahko sprostili lepo število delovne sile. Nekateri zadružniki pravijo, da ni strojev, češ da še industrija premalo daje! Mi pa pravimo: stroji so, pač pa niso pravilno izkoriščeni in izrabljeni. Zakaj pa to? Zato, ker še v nekaterih zadružnikih ni prave zadružne misli, kar je vzrok, da stroje ljubosumno skrivajo ali pa celo onesposabljajo. Tukaj bo treba iskati vzroke, pa ne bo vprašanja strojev. Ako hočemo govoriti o povečanju ha donosov v novem letu, bo nujno potrebno odpraviti vse te napake, kakor uporabljati vse agrotehnične mere, da bo zemlja dajala zadružnikom več in boljše pridelke ŽIVINOREJA ŠE JE NEPOVOLJNA Kljub nekaterim zavidljivim uspehom posameznih KOZ in zadružnih ekonomij, kaže zaključno letno stanje živinoreje še pomanjkljivo sliko. Če pogledamo stvari do dna, lahko sklepamo, da se te KOZ, ki imajo majhno število živine niso v dovoljni meri trudile, da bi dvignile stanje živine. Ob sami ustanovitvi posameznih KOZ so bili slučaji, ko so poedini večji posamezniki odtujili boljše živali, bilo z odprodajo, bilo z zakolom. Posledica je bila. da so te KOZ potem štele (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 »LJUDSKI GLAS« M. Sobota, 29. decembra 1949 Z dobrimi proizvodnimi plani — stopajo naše zadruge v novo leto (Nadaljevanje s 1. strani) le nekaj glav »buš« in par prašičjih repov. Zadruge z dobrimi upravnimi odbori so pravilno razumele položaj, ki je nastal in hitro dokupile večje število živine. Ostale KOZ pa so kar gospodarile z nekoliko repi skozi vse leto. Seveda, da so si v ohišnice prignali najlepšo živino. Mlečnost krav ni mogla z ozirom na navedena dejstva prikazati boljših rezultatov. Najlepše so razumeli pomen živinoreje v KOZ Kramarovcih, še posebej poudarjeno pa v ekonomijah Domajinci in Krašči, kjer so presegli 100% plan vzreje živine Pomanjkanje skupnih prostorov še vedno onemogoča koncentracijo živine, kar bi prineslo normirani način dela, točno evidenco mlečnosti krav, hitrejšo rast mlade živine in pa točno kontrolo nad krmno bazo. Vse to delo je težko izvesti če upoštevamo, da se še živali več ali manj nahajajo v privatnih zatohlih in razdrobljenih hlevih. Na ta način je tudi pridržana delovna sila, ki bi se lahko v nasprotnem slučaju mnogo sprostila. So na tudi slučaji, ko posamezni zadružniki in upravni odbori s špekulativnimi očmi gledajo na to stanje živinoreje. Revizija, ki se te dni vrši po KOZ razkriva zanimive slučaje, kakor na primer prašiči, ki so se vključili meseca junija s 70 kg. so shujšali vsled »nerazumljivih« vzrokov na 30 kg na komad, kar je vsekakor Čudno pri njihovi požrešnosti. To stanje nam jasno pove da je bila tu izvršena Špekulativna zamenjava. Take stvari bodo sicer doživeli svoj žalosten konec in sicer za posameznike, ki izrabljajo demokratičnost zadružnih pravil. Taki ljudje ne spadajo v KOZ. Nerazumljivo je tudi dejstvo da ima KOZ v Krplivniku reci in piši 9 svinjskih repov. Ta dejstva pa ne morejo zakriti uspehov intenzivne živinoreje zgoraj navedenih KOZ Planske naloge v letu 1950 so velike, a so dosegljive. Med zadružniki bo treba le malo dobre volje in pa planskega gospodarstva, seveda špekulacija bo morala odpasti. Zadruge v murskosoboškem okraju imajo za intenzivni način živinoreje vse objektivne pogoje Treba je le pristopiti k delu in pripravam, k čemur veliko število KOZ že pristopa, ko sprejema proizvodne in finančne plane za l. 1950 KAJ NAM POVE KREDITNO POSLOVANJE V samem začetku krediti niso bili povsod pravilno in pravočasno koriščeni, kar je bilo vzrok, da se posamezne KOZ in ZE niso v dovoljni meri razvile. Vendar je prišlo v drugi polovici leta do zboljšanega načina dela tako. da lahko rečemo danes, da se kreditno poslovanje vrši v redu in točno na čas. Opaža se pri koriščenju kreditov, da imajo nekatere KOZ malomaren odnos do pravilnega izkoriščanja le-teh. Tako bo najbrž zapadel investicijski kredit KOZ Kramarovci za novi nasad h kateremu Še zadružniki niso pristopili. V NOVEM LETU BOMO GRADILI VEČ OBJEKTOV Letošnja kapitalna izgradnja v KOZ in ZE je pokazala slabosti hitrega planiranja, kar se je odražalo pri zidanju nekaterih gospodarskih objektov, ki so zaposlili precej delovne sile, kakor potrošili materiala. Niso pa bili nujno potrebni. Takšen primer imamo v KOZ Bakovcih, kjer so zadružniki začeli z gradnjo betonskega objekta racnjaka, niso pa pomislili na nujno potrebne hleve za go- vejo živino. Te napake in pomanjkljivosti pa niso zavrle poleta zadružnikov, ki so vkljub objektivnim težavam, ki so nastajale od časa do časa, zgradili lepo število novogradenj in adaptacij. Razen modernih govejih hlevov je še danes gotovih sedem velikih silosov, v dograditvi pa so adaptacije za 1000 komadov svinj. Prihodnje leto se bodo gradili tudi hlevi večjih kapacitet KAKŠNE SO PERSPEKTIVE PROIZVODNIH PLANOV ZA L. 1950 Iz vsega tega kar je zgoraj navedeno, sledi, da bo treba v novem letu spremeniti način gospodarstva tako, da bomo prišli do povečane proizvodnje, kar nam narekujejo plani za 1. 1950. RASTLINSKA PROIZVODNJA Povečani plan rastlinske proizvodnje sam nujno narekuje organizacijske oblike v samem načinu obdelave. Nujni predpogoj je komasacija razdrobljenih parcel v večje komplekse, izvršitev biološke analize zemlje in uvesti pravilni kolobar. V ta namen bo potrebno uporabljati vse razpoložljive agrotehnične mere, ki so možne na našem terenu. Več pažnje bo treba posvetiti gnojenju, selekciji kultur in pa načinu obdelovanja zemlje. Mehanizacija in pa delovne norme bodo sprostile delovno silo in pa zmanjšale stroške proizvodnje. Posebno poglavje bo imela krmna baza, ki jo je treba dvigniti na maksimum pri planirani živinoreji, ki se predvideva za l. 1950. Upoštevati moramo, da ha donos pšenice mora doseči povprečje 18 mc, pri čemer moramo korenito spremeniti način obdelave. Treba je takoj začeti z globokim preoravanjem travnikov, kjer prevladuje kisla krma, tukaj bo treba uporabljati vse mere, da bo ha donos višji ŽIVINOREJA Če upoštevamo vsa zgoraj navedena dejstva, bo povečana rastlinska proizvodnja dovoljevala tudi primerni dvig živinoreje na splošno. S koncentracijo in uvedbo normiranega dela pri živini bo mogoče pospešiti čim hitrejšo rast prirastka mlade živine. Selekcija krav bo primerno tudi dvignila mlečnost, kar se še v letošnjem letu ni pokazalo. Posebno poglavje v živinoreji pa bo imela svinjereja. V ta namen bodo KOZ pripravile prostore in krmno bazo. Nujno pa je potrebno pristopiti k planski vzreji plemenske živine, ki bo zagotovila dober razplod. Zadruge bodo pri tem morale uporabljati vse lokalne vire kakor prodajo pujskov z ohišnic. kakor kupovanje živine od strani privatnikov itd. Ogromne, toda izvedljive naloge, katere čakajo KOZ in ZE na polju živinoreje, se odražajo v tem, če pogledamo, da se v KOZ in ZE v letu 1950 mora dvigniti plan goveda glede na l. 1949 za 35%, krav mlekaric za 100% svinj za 350%. KAPITALNA IZGRADNJA Porast gospodarstva s posebnim poudarkom na živinorejo pa daje velike potrebe po novih prostorih, kakor adaptacijah. Okrajno pov. za kmet je o pravem času pristopilo k pripravam v obliki lokacijske komisije, ki je proučila in še proučuje teren kapitalne izgradnje v KOZ in ZE v letu 1950. Kapitalna izgradnja v novem letu bo morala najmanj zagotoviti v vsaki zadrugi po en novi hlev za govedo kakor adaptacije za svinje. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na gradnjo objektov za male živali ki imajo po naših prilikah ugodne pogoje za nadaljnji razvoj. -TJK- Ljudska oblast prireja lep praznik svojim najmlajšim Priprave za prireditev novoletne jelke v soboškem okraju so v teku. Vse masovne organizacije, ustanove, šole, KZ in KLO so mobilizirani za prireditev tega praznika. Ta novi praznik naše mladine, naših najmlajših, dobiva z vsakim letom globlji značaj, pa tudi vsebino. Jasno je, da značaj tega praznika in njegove vsebine določajo zgoraj navedene organizacije, ustanove in organi ljudske oblasti in vzporedno s tem tudi odgovornost za izvedbo, kakor tehnično, tako tudi vsebinsko. Kaj naj nudi novoletna jelka našim najmlajšim? Oni morajo biti seznanjeni z delom in uspehi dela v tem letu v naših podjetjih, ustanovah, morajo biti seznanjeni z borbo naše Armade v NOB, morajo obračunati z uspehi svojega dela, spoznati napake svojega dela, pa tudi se morajo sprostiti in pozabavati, ker je to dan, ne samo pregleda dela, pač pa tudi veselja naših najmlajših. Za ta dan so prispevali visoke materialne prispevke CK naše Partije, sindikati, OF, AFŽ in podjetja. Prispevala so tudi nekatera društva, kakor n. pr. izobraževalna društva, lovska društva itd. V ta namen je zbrano v okraju okoli 600.000 din in precej blaga, ki ga je nakazal oblastni odbor, organizacije AFŽ, Zveza borcev, socialno skrbstvo, mestna podjetja v Murski Soboti in posamezni sindikati. Naše masovne organizacije so dale vse pogoje, da se otroci prav prijetno počutijo v vseh krajih našega okraja in da temu primerno proslavijo svoj praznik Novoletno jelko. Masovne organizacije v posameznih krajih okraja so pokazale veliko samoiniciative, zlasti organizacija AFŽ, ki v mnogih krajih izdeluje oblačilne predmete iz blaga, ki ga je podaril republi- ški odbor te organizacije. Razen tega ta organizacija v celem okraju aktivno sodeluje v predpripravah za ta praznik. Tudi sindikati zelo aktivno sodelujejo pri tej prireditvi. Tako je patronat nad prireditvijo v Prosenjakovcih in v Središču prevzel sindikat OLO, v Bakovcih sindikat tovarne mesnih izdelkov, na Melincih sindikat gozdne uprave, v Križevcih sindikat Mlekoprometa, v Čepincih OZKZ, v Trdkovi sindikata pošte in železnice, v Gornjih Petrovcih sindikat mestnih podjetij, v Gor. Lendavi sindikat Okrajnega magazina itd. Tudi člani naše armade aktivno sodelujejo pri prireditvi. Oni bodo šli v KOZ Kramarovci, a v Soboti bodo v svojem klubu priredili partizanski koti- ček in tam bodo pogostili naše pionirje s čajem in slaščicami. Izobražeralno-umetniška društva, JA, sindikati, LMS in SKUD v Murski Soboti so poskrbela tudi za kulturni del sporeda na prireditvi novoletne jelke. Razen astopa »Dedek mraz«, katerega bodo spremljali posamezni meseci, ki bodo govorili o življenju pionirjev v tem letu, govorili o delu v tem letu, bodo nastopili pevski zbori posameznih društev in njihove oderske skupine, a v Soboti še lutkovna sekcija SKUD »Štefan Kovač«. Sindikati, ki so prevzeli patronat nad prireditvijo v posameznih krajih, so pripravili precej šaljivih točk za nastop. Sindikat OZKZ bo okrasil zadružni dom v Čepincih. Prav tako bodo pri okrasitvi pomagali ostali sindikati, ki gredo na teren. Po teh prireditvah priporočamo komisijam v posameznih krajih, da poročajo na upravo lista, kako je bila pri njih izvedena novoletna jelka, kdo je sodeloval pri prireditvi in kako so se počutili otroci na dan svojega praznika. MLADINSKI VESTNIK Mladinski aktivi so pred veliko nalogo: izvedba volitev v vodstva osnovnih organizacij, V predvolivnem času je potrebno čvrsto zagrabiti za delo in poglobiti delo na vseh področjih, predvsem na ideološko vzgojni plati in tudi na področju tehnične vzgoje mladine, kar do zdaj skoraj nikjer ni bilo izvajano. Nehati je treba z dosedanjim posplošenim načinom dela in ta je sklicevanje sestankov ki površni študij. Vse naloge je treba dosledno izvrševati, tako je potrebno vključevati mladino v izobraževalne tečaje, v kulturno umetniška in izobraževalno umetniška društva, v klube tehnike, v študijske krožke in v teh sistematično razvijati študij in delo. Primer dobrega mladinskega aktiva je aktiv LMS MORAVCI, ki je ustanovit avto-moto krožek, ki bo pričel z delom takoj, ko se poveže vodstvo tega krožka z vodstvom Avto-moto društva, V predvolivnem času so sprejeli obvezo, da bo izvršil vsak član aktiva 25 prostovoljnih delovnih ur. Ta sklep jih je precej že izvršilo in skoraj vsi so že blizu števila, ki so si ga zadali. Študij imajo redno in tudi izobraževalni tečaj obiskujejo vsi. Zgradili so tudi, kot člani gasilske čete, mladinsko cisterno. Manjka pa jim še kljub vsemu dobremu in uspehom dovolj čvrsta disciplina in pa odnosi med poedinci niso ravno zadovoljivi. V LIPOVCIH so v predvolivnem času postavili aktiv, ki šteje 60 članov mladine. Udejstvujejo se tudi na kulturno-prosvetnem polju —ustanovili so mladinsko dramatsko skupino. Ustanoviti so tudi šahovski krožek. V ANDREJCIH je po treh letih mladinski aktiv zopet pričel z delom. Tukaj so čakali vrnitve mladinskega sekretarja, ki Je 1947 odšel v vojsko. To kaže pomanjkanje samoiniciative mladine in vestnost sekretarja, ki je takoj po svojem prihodu na novo organiziral mladino in pričel z rednim delom. Mladinski aktiv šteje 16 članov mladine, bilo pa bi jih več, če ne bi bilo takšnih primerov, kot je ljudski tožilec, ki ne pusti svoje hčerke na sestanke. Mladina se je vključila tudi v izobraževalni tečaj in vadi v dramatski skupini, Skoraj v vseh aktivih, predvsem pa v aktivu mladine v Cankovi je opaziti premalo pažnje v ideološki vzgoji problema Informbiroja, O Informbirojevski gonji se sicer govori, toda vse premalo diskutira in razčlenjuje Tudi izobraževalnim tečajem se polaga premalo pažnje. Tako se Je na primer v Cankovi vključil ves mladinski aktiv v izobraževalni tečaj, vendar ga obiskuje le deset članov. Iz vseh teh primerov sledi, da se delo da lepo razviti in da je mladina pripravljena delati, toda delo mora sistematično in od tečajev in študija mora mladina nekaj dobiti. Kakšni bodo in so uspehi aktiva pa je predvsem odvisno od načina pristopanja in dela vodstva aktiva z mladino. Po volitvah bo OK LMS nagradil najboljši mladinski aktiv, ki se bo vsestransko izkazal z delom predvsem pa v pripravah na volitve in v delu za vključevanje mladine v izobraževalne tečaje. M. T. S prvega zasedanja krajevnega ljudskega odbora Gornje Radgone Predlogi in sklepi za 1950 leto Po svečani zaprisegi odbornikov in izvolitvi izvršnega odbora raznih komisij in poročevalcev ter po govoru člana izvršnega odbora OLO Radgona, ki je poudaril velik pomen volitev za nadaljnjo izgraditev socializma po naših mestih in vaseh, so odborniki razpravljali o odkupih in o drugih gospodarskih akcijah ter o potrebah lokalnega gospodarstva. Te dni se bodo vršili gospodarski sestanki, kjer bodo razpravljali o realizaciji odkupnih planov in o plačevanju davkov. Vsako gospodarstvo naj že v začetku leta planira svoje potrebe. Odborniki so predlagali tlakovanje ceste mimo stanovanjskega bloka, dalje ustanovitev posebne Čevljarske delavnice za krpanje ter razširitev dosedanje krojaške delavnice, ki je postala zaradi naraščajočih potreb že pretesna. Ustanovi naj se krajevna pralnica, nujno je, da se čimprej zgradi zadružni, dom, kjer bo prostora za razne ustanove in delavnice Zaradi pomanjkanja stanovanj bodo v prihodnjem planskem letu gradili več podstrešnih stanovanj za nameščence ter novih stanovanjskih hišic. Sklenili so, da bodo davčne zaostanke izterjali do 31. decembra V radgonskem okraju 22 izobraževalnih tečajev Pred drugim kongresom Ljudske prosvete V počastitev II. kongresa Ljudske prosvete so na Ledineku sklenili, da bodo ustanovili izobraževalno-umetniško društvo. Pripravljalni odbor je že zbral 50 članov. Društvo bodo ustanovili še pred novim letom. Do kongresa bodo ustanovili še izobraževalno-umetniška društva na Velki, v Apačah in v Negovi. Za društva kažejo posebno zanimanje mladinci in mladinke V okviru predkongresnega tekmovanja pripravljajo društva in prosvetni sveti razne prire- ditve. Tako se gasilci na Ledineku pripravljajo na Finžgarjevo igro »Razvaline življenja«, na Lokavcu se pionirji učijo Ribičevo igro »Tinče in Binče«, na Ščavnici bodo uprizorili »Zeleno vrvico« ... V okraju dela 22 izobraževalnih tečajev. Na Ledineku obiskuje tečaj 30 ljudi. Ustanovili so iz vrst tečajnikov svoj pevski zbor. Na Spodnji Ščavnici so vključeni v tečaj tudi člani zadružne ekonomije ter mladina predvojaške vzgoje. Kulturno-umet- niško društvo »Jožeta Lacka« v Cerkvenjaku si prizadeva, da čimprej dogradi zadružni dom, ki bo eden najlepših in največjih v okraju. Delo kljub slabemu vremenu lepo. napreduje, težave so nastale le zaradi prevoza opeke. Ne bi bilo prav, da bi zaradi tega delo ne napredovalo. Okrajno avtobusno podjetje naj to uvidi ter naj takoj pomaga. Na severni meji . . . V Čepincih je eden izmed najboljših krajevnih ljudskih odborov v okraju Murska Sobota, V izvrševanju gospodarskih nalog se je vedno izkazal kot vzornik in tudi v vseh ostalih nalogah ni slabši. Masovne organizacije so živo razgibane in v poslednjih dneh se močno razvija tudi delo na kulturno prosvetnem področju posebno pa v tem času, ko je zadružni dom že opremljen in lahko služi svojemu namenu, O razgibanosti na kulturno prosvetnem polju nam pišejo člani izobraževalnega tečaja: »Vedno smo se truditi, da bi izvršili vse naloge, kolikor se da dobro in to nam je vedno tudi uspelo. Kako delamo lahko s ponosom, pripovedujemo tudi zdaj. Vsepovsod Čitamo o izobraževalnih tečajih, toda nihče ne poroča, kaj in kako delajo. O tem bomo spregovorili, mi: 50 nas je in vsi redno obiskujemo izobraževalni tečaj. Tečaj je tedensko dvakrat in ob teh dnevih se ob večerih sliši pesem z vseh hribov. Tečajniki se zbirajo in bližajo zadružnemu domu ki je v dolini Pazljivi smo pri predavanjih, kajti zavedamo se tega, da je znanje potrebno in koristno. Ob odmorih se zberemo v kotičku, kjer je radio in poslušamo vesti ali ra vedre melodije. Po predavanjih se zberemo in v zboru zapojemo in ko se razidemo, se prav tako razlega pesem po vseh okoliških hribih koder gremo domov. Tudi kulturno umetniško društvo je razživelo. Za konec leta pripravlja za nastop igralska skupina dvodejanko »Ženitev«. Tudi novoletno jelko pripravljamo, da razveselimo naše pionirje in njihove starše. Vse okoliške vasi pozivamo na tekmovanje, da bo kulturno prosvetno delo zaživelo v vsem okolišu.« Izgubil sem orodje od motornega kolesa, zašito v krpo (ključe in klešče) in sicer na poti od mestnih hiš (Črnehavci) skozi Mursko Soboto, do Rimske Čarde. Najditelja prosim, da orodje vrne proti nagradi na naslov Topolovec Franjo. OLO Murska Sobota. S tečaja v Radencih so vrnili funkcionarji OF Pred kratkim je bil končan 14-dnevni tečaj, ki je bil prirejen od strani okrajnega odbora OF v Radgoni in bil namenjen izključno za funkcionarje OF. Vkljub manjši udeležbi zaradi nujnih jesenskih del je tečaj, katerega je posečalo 15 funkcionarjev iz vsega okraja, dobro uspel. Saj je vladalo med tečajniki živo zanimanje za predavano tvarino iz politične ekonomije in gospo- j darskih vprašanj, in to zlasti, ko se je govorilo o prednosti kolektivnega gospodarstva v okviru kmetijsko-obdelovalnih zadrug. Tečajniki so poleg predavanja učne snovi pisali in urejali dva stenčasa in se s tem posvečali kulturno-prosvetnemu delu. Ob priliki tečaja so napravili izlet na državno posestvo v Kapeli, kjer so si ogledali vzorno socialistično gospodarstvo. V svoji ekskurziji pa so posetili vinogradniško-obdelovalno zadrugo »Železne dveri« v ljutomerskem okraju, kjer so jih funkcionarji seznanili z delom in življenjem zadružnikov. Na lastne oči so se prepričali o uspehih kolektivnega načina kmetovanja v zadrugah in kot taki so ponesli v svoje vasi nove napotke za ustanavljanje novih zadrug v krajih, kjer še teh ni. Ob volitvah v krajevne ljudske odbore so se ti tečajniki, funkcionarji OF, v svojih vaseh mnogo prizadevali, da so bile te uspešno izvedene po večini vasi v radgonskem okraju. R. J. Mnogo uspehov v 4. letu petletke Ob priliki, ko vstopamo v 4. leto naše petletke, želimo delovnemu ljudstvu Prekmurja in Obmurskih krajev v bodočem letu 1950 mnogo uspehov na področju socialistične izgradnje noše domovine. Prepričani smo, da bodo delavci, kmetje in delovna inteligenca Prekmurja tudi v bodočem letu 1950 z ramo ob rami premagali vse napore na poti socialistične izgradnje za boljšo bodočnost naših narodov. Tudi mi vojaki JA s ponosom zasledujemo napore in zmage naših delovnih ljudi ter jim na vseh doseženih uspehih najprisrčneje čestitamo. Obenem želimo delovnemu ljudstvu Prekmurja ki Obmurskih okrajev srečno in uspehov polno novo leto 1950 Prekmurski fantje - vojaki Vojno gradbenega podjetja br. 74 v Reki: Kovač Helmut, Kološa Ludvik, Osterc Milivoj, Kutoš Ludvik, Zorger Bela, Mekiš Karel, Varga Avgust Železen Bela, Sever Koloman Seršen Alojz, Pozderec Franc, Kosirnik Viljem. Poredoš Franc. Otrok vojne (Nadaljevanje) V molčanju vseh je bilo čutiti globoko nasprotje. Vladko je čutil, da si prav vsi nasprotujejo in da se mišljenje nobenega ne ujema z mišljenjem drugega. Zato pa so zrli drug na drugega z vedno večjim nezaupanjem. Prav isto vzdušje je Vladko začutil v šoli. Fantiči so se oprezno pogledovali in malo govorili. Z Vladkom tem manj, kajti nihče ga ni poznal in nobeden se ni hotel z njim prav sprijateljili, kot da bi se ga bali Vladko je to čutil že v prvih dneh, toda kolikor toliko je bil že vajen takšnega odnosa. Tudi odnos profesorjev, ki ie bil prav takšen, ga ni začudil. »Danes se selimo,« je dejal oče. Vsi so molčali. Nihče ni imel kaj pripomniti. Da se bodo selili, so itak vedeli, toda samo oče in mama sta vedela kam. Vladko je odšel v šolo. Predpoldan je pomagala pri selitvi Maca. Pa so se tudi kaj kmalu preselili Nič kaj preveč niso imeli Seliti, vsega nekaj oblek več in očetovo uniformo Kakšno siromaštvo je pri njih, je Vladko spoznal šele takrat, ko je pogledal v novo stanovanje. Obleke so visele na špagi v dveh voglih, sobe, a perilo je bilo zaboju, ki je imel obliko kuhinjskega zaboja. Ta je obenem nadomesto- val dva stolca. Dva sta bila izposojena, a mizo je oče še isti dan nekje za mal denar kupil, Bila je temu tudi primerna — majava in trhla, toda miza je le bila. To je stalo sredi sobe. Manjkale pa so še postelje. »Klavrno, da bolj ne more biti,« je majala z glavo Maca. »Pa bomo imeli vsaj mir,« Je tiho pripomnila mama. Tako žalostno je bilo v tem novem stanovanju. Dve sobi in temna obokana kuhinja in nič v njih. Druga soba Je bila vlažna skoraj do stropa. Nizko pod stropom so se vijugale bele solitrne črte, a nekoliko niže so izstopale drobne, a blesteče kapljice vode. Skozi okna je prodiralo le malo sonca in še to ob poznih popoldnevnih urah. Na dvorišču pa ni bilo ničesar prijetnega, samo blato... »Imamo nekaj, kar bi se še dalo uporabiti,« se je oglasil piskav glas za Vladkom. Bila je to drobna, zapuščena neprijetna, že na prvi pogled ženica. Ni čakala odgovora. Oče se je napotil za njo, in čez čas se je vrnil s prašnimi deskami na rami. To so bile stranske deske postelje, ki je verjetno pot stoletja počivala na podstrešju. Toda okovje te postelje je že ob prvem poizkusa sestavljanja popustilo. Les je bil že davno trhel in toliko, da je bilo upati, da bo sploh še držal kakšno težo. Drobna, zapuščena ženica je bila nova gospodinja, tako mu je povedala Maca. Vladko jo je pazljivo opazoval. Izgledala je vsa premražena. Roki je stiskala, kot trgovec za pultom in obraz je poskušala narediti prav tak ko sladkoben, toda ta je izdajal samo eno: hladno je ... Govorila je skozi priprte zobe in sikavo so zvenele besede. Visoke čevlje že gotovo nekaj dni ni čistila in prav takšna je bita tudi obleka. Razvezan predpasnik je visel ob njej, kot zavržena krpa za brisanje prahu ... Mama je od nekod privlekla v sobo slamnjačo, že napolnjeno s slamo in jo vrgla na posteljo. Preko nje je prekrila kočo in se vsedla nanjo. Postelja je zaškripala in se zazibala. Sesula pa se le ni. Zdaj je važno le še eno: kje dobiti drugo posteljo... Zvečer je bilo že vse urejeno. Tudi druga postelja je bila postavljena. Drugega pohištva pa niso niti dobili niti imeli s čim kupiti. Tako so si pač uredili, kakor se je dalo. Spak so dva in dva skupaj m vsaj mrzlo ni bilo nobenemu. Koce jim je posodila pekova žena, pa tudi suknje so uporabljali v ta namen. Šolo so zasedli rojaki. Vladko se je že navadil dijaških neumnosti in je bil kar vesel, ko je lahko tri dni postopal. Hodil je samo k peku po kruti in še tega je prinesel domov, kadar se mu je pač zljubilo priti, najsigurneje takrat, ko je postal lačen. Na kruh je po navadi kaj hitro pozabil. Tisto malo koruzno krogljico, ki so jo dobili za ves dan, je vtaknil v žep in se nanjo spomnil šele takrat, ko ga je terjala mama, naj ji da kruh. Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«. Murska Sobota — Tiska Mariborska tiskarna.