Poštnina plačana v gotovini. Leto XVm., št. 264 Ljubljana, petek 12. novembra 193} Cena 2 Din LlpravruStvo, Ljubljana, Knafljeva ali ca 0 — TcieroD St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL 6 — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova UL St, 2 Telefon št. 190. Ftafunl pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wlen št 105 241. izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—* Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Izvor zla Naše ugotovitve, kako se je v nekdanji Kmetsko-demokratski koaliciji razvijala misel nove ureditve naše države, so vzbudile v jugoslovenski javnosti mnogo zanimanja in nekaj polemike. Glasilo dr. Mačka nam očita, da ne tolmačimo pravilno znanega sklepa KDK cd 1 avgusta 1928. Mi radi priznavamo, da se v vrstah KDK na to resolucijo od vsega početka ni gledalo enako in da sta se borili dve struji, ki sta ga tolmačili vsaka v svojo smer. Ti struji sta obstojali že dolgo pred 1. avgustom in zaključek tega dne je v svoji bistveni točki že predstavljal kompromis med onimi, ki so hoteli v negativno taktiko in politiko in pa med skupino, ki se ni mogla in ni hotela odreči programu enega naroda in ene države. Treba se je zamisliti v razpoloženje tistih dni, tako rekoč neposredno po umoru v narodni skupščini in po sestavi Korošec - Vukičevičeve vlade, ki je značila odkrito proklamira-nje hegemonističnega načela, da se sporna, koliko državniške in patriotične umerjenosti je navzlic vsemu bilo v resoluciji od 1. avgusta. Zmaeala je pozitivna smer in resolucija pomeni odklonitev centrifugalnih tendenc. Ona ugotavlja. da so se vse historično in narodno politične edinice odrekle svoje individualnosti. Seveda le v korist državne skupnosti, ne pa v prilog srbijanske hegemonije KDK se v tem svojem političnem programu ne vrača v preteklost. Njegova osnovna ideja ni srbska, hrvatska in slovenska suverenost, temveč zahteva po taki preureditvi države, ki bo zajamčila polno enakopravnost v skupni državi baš radi tesa. ker so se nekdanie edinice tei individualnosti v prilog Jueoslaviie odrekle. Do tega in takega sklepa ni prišlo brez notrani^ borbe. Ali so bili z niim za^-^ljni tudi oni, ki svojega jugoslovenskega prepričanja nikdar in t>red nikomur niso tajili. Upali so. da bo nadalinji razvoi dogodkov, predvsem na loialno sodelovanje Slovencev, Hrvatov in Srbov v skupni politični organizaciji v bodoče še bolj utrdilo pravilna narodno in državno politično smer Fmetske demokratske koaliciie. ki ie bila oktobra 1927 pnreiela v svoi program konsolidacijo države in utrditev narodnega edinstva. V 1. 1928. so bili bridki časi za vsakega nacionalista. Bila je to, ob desetletnici naše države, doba težkega razočaranja nad nolitiko, ki ie vse. kar se ie v državi godilo, ocenjevala samo s stališča ožie-ga interesa Beograda in njegove okolice. Mnoga trda in rezka be<;pda ie bila takrat izgovorjena, in naivečii optimisti so preživljali trenutke obupavania ob pogledu na brezobzirno bppemonistično sebičnost, ki je v odločilnih trenutkih našega državnega razvoia zakrivila težek nreloTn. Če se iščejo početki da-naSnie težke Vri^e in se vprašujemo, odkod je hrvatska kriza dobila svoie ostre in nenomirliive črte. notem moramo nazaj v leta 1927 in 1928. Po sen+embrskih volitvah leta 1927. je prišel Stienan Radič v narodno skiro-Š",;no s pozitivnim programom. Med niim in. j-n^oslovensVimi nacionalisti se Je ustvarila atmosfera medsebojnega snoštovania in zaunania. Skupno sta HC.S in SDS v Beogradu iskali zavezništvo srbiianske demokracij in ni. bila niuna krivica, da se ie KDK osnovala brez sodelovanja srbijanskih demokratov. Že ie izgledalo, da bo mocda ta srečna kombinariia osigura+i. prvič v naši državni zgodovini, realno in enakopravno sodelovanje vseh delov naroda Iti države v vodstvu Jugoslavije, ko so se z vsemi silami uprli zastopniki srbi-janskih strank in sezidali s pomočjo bivše SLS svoj »tvrdi grad«. Hegemo-nistične in centralistične sile so razbile velikopotezni poskus naše notranje konsolidacije, ki bi bila pomenila stvarno in psihološko likvidacijo plemenskega in regionalnega vprašanja. Režim Vuki-čevič - Koroščevega »tvrdega grada« je zaostril nasprotstva in mesto nomirjenja se je ustvarila težka atmosfera novih sovraštev, v kateri je nastala morilna eksplozija 20. juniia 1928. Streli Puniše Račiča so bili signal, da je sila prikipela do vrhunca. Še ie bil čas, da se prepreči razkol. Ko bi takrat srbijanske stranke imele patriotične uvidevnosti in domoljubne požrtvovalnosti, vse bi se bilo še dalo urediti. Toda mislile so samo na sebe. Ideja nevtralne vlade, ki bi bila izvedla volitve, se je razbila in one stranke, pod kojih režimom je prišlo do umora hrvaških voditeljev, so se zonet polastile oblasti KDK je zanustila Beograd. Skopan je bil "1o-bok prepad in mnogi dogodki poznejših dni so razumljivi le v luči situacije, ki se je ustvarila v Beogradu v toku meseca julija. Psihološko je razumljivo, da so se pričele v KDK uveljavljati centrifugalne sile in da je nasprotstvo dobivalo zopet državopravne in narodno-noli+ične tendence Tako ie dozorevala situacija, ki je vsakega iskrenega domoliuba morala navdajati z najtežjo skrbio in oblikovala se je separatistična ideologija, ki je šestojanuarski režim na žalost ni mogel izlečiti. Zakaj ne, o tem se je že ECROFTA O MEDNARODNEM POLOŽAJU češkoslovaški zunanji minister se je včeraj v svojem ekspozejn veni. oso-vega razgovora z Eedenom doznava. da sta se oba ministra razgovarjala ne le o daljno-vzhodmem sporu, temveč tudi o španskem vprašanju, pri čemer sta ponovno ugotovila popolno solidarnost obeh držav, ki želita svoje akcije v bodoče koordinira it i na vseh področjih skupmeea udejstvovanja.. To sporočilo se zdi važno predvsem zaradi tega, keT se je še pred dnevi trdilo, da Francija nikakor ne bo sledila Andi ji v priznanju Francove vlade in normalizaciji? odnošajev z njo. pritožba Pragi Praga, 11. nov. b. Italijanski poslanik je včeraj obiskal zunanjega ministra dr. Krofto in se v imenu svoje vlade pritožil proti govoru komunističnega poslanca Scbwerme v češkoslovaškem parlamentu, češ da je Schwerma rabil v svojem govoru žaljive izraze o Mussoliniju. Dr. Krofta je izrazil svoje obžalovanja, predsedstvo parlamenta pa je sporočilo, da je med Schwermovim govorom nastal v zbornici tak hrup, da se njegove besede sploh niso čule in da ga zato predsednik ni mogal opozoriti zaradi inkri-miniranih besed. Vendar bo predsedstvo naknadno posvetilo tej stvari potrebno pozornost. da zadevo pojasni- Obsedno stanje v Palestini jeruzatem, 11. novembra, b. V uradnem sporočilu britanskih oblasti je bila danes naznanjena občinstvu ustanovitev vojaških sodišč, ki bodo začela posJovati dne 18. t. m. po vsej Palestini Ta ukrep britanskih , oblasti presojajo tu kot najpomembnejše | dejanje po odstavitvi velikega muftija. Vo-I jaška sodišča bodo sestavljena iz treh oficirjev in bodo sodila v prvi vrsti prestopke glede nošnje orožja, nadalje skrivanje orožja, zlasti bomb in drugega podobnega materijala, ter končno vse akte sabotaže in strahovanja. V prvih dveh primerih je za prestopke določena smrtna kazen. Poslednja instanca je vrhovni poveljnik britanskih čet v Palestini in Transjordaniji, proti čigar odločitvi ni nobene pritožbe več. Vsi ostali prestopki, ki ne spadajo v eno izmed zgoraj navedenih kategorij, bodo še nadalje sojeni po rednih civilnih sodiščih. 400 rudarjev zasutih Tokio, 11. novembra, br. V japonsflci pokrajini Nangano se je pripetila danes huda rudarska nesreča. V nekem rudniku b;kra se je porušii rov in je bilo zasutih 400 rudarjev, čeprav so takoj organizirali reševanje, dvomijo, da bodo mogli še koga rešiti živega. Vsekakor bo število žrtev zelo veliko. Grožnja z zasedbo mednarodnih koncesij Nevarnost novih resnih zapletljajev v šanghaju Šanghaj, 11. nov. br. Po hudih borbah so danes Japonci končno zlomili odpor Kitajcev na desni strani Vangpuja in zavzeli tudi Putung. Zaradi hudega bombardiranja je nastal silen požar, ki se razlega 5 km daleč. Vrhovni poveljnik japonskih čet v šanghaju, general Macui, je imel danes daljši razgovor s poveljniki francoskih, angleških in ameriških čet v mednarodnih koncesijah. Nato je sprejel tuje novinarje in jim podal izjavo, ki potrjuje napovedi zadnjih dni, da se Japonci ne mislijo ustaviti pred mednarodno koncesijo, marveč hočejo tudi tu izsiliti spremembe v svojo korist. že pred par dnevi so napovedovali, da je na poti v šanghaj posebna komisija iz Tokija, ki naj prouči položaj in sestavi primerne predloge, danes pa je general Macui novinarjem izjavil, da bodo Japonci usedli tudi del mednarodne koncesije, češ, da se v mednarodni koncesiji skriva večja skupina komunističnih rovarjev, Id organi žira. jo novo akcijo, s katero nameravajo ogrožati japonsko zaledje. General Macui je trdno odločen preprečiti to nakano, ki bi lahko zelo ovirala japonske vojaške operacije, ter bo po potrebi zasedel tudi mednarodno koncesijo. Ta napoved vrhovnega poveljnika japonskih čet je izzvala v mednarodnih diplomatskih krogih veliko pozornost, če bo general Macui res vdrl s svojimi četami v mednarodno koncesijo, lahko nastanejo hudi zapletljaji; ker imajo poveljniki mednarodnih čet nalog, da brezpogojno branijo vse ozemlje, ki spada k mednarodni koncesiji. O položaju so bile obveščene tudi vlade v Londonu, Parizu in Washingto-nu, od koder so bila zahtevana ojačenja. Dva novinarja žrtvi vojne Šanghaj, 11. nov. br. Okrog Šanghajja so bile danes ljute borbe, katerih žrtev sta postala tudi dva novinarja. Japonske topništvo je iz Capeja preko mednarodne koncesije streljalo na Nantao. kjer se še vedno brani oddelek Kitajcev. Z druge strani so streljali na Putung. tako da so granate padale tudi v mednarodno koncesijo. Na robu mednarodne koncesije sta opazovala borbo dopisnik *Daiiy Telegraipha« in »Momin^ poste« Pemibrock Steeven in neki danski novinar. Steeven je bil zadet od več krogel iz strojnice in je bil takoj mrtev, danski novinar pa je bil hudo ranjen od drobca granate, ki je eksplodirala v njegovi hli-žimi. Splošno prevladuje mnenje, da so Japonci več granat namenema i strelih v mednarodno koncesijo, kamor se je nateklo mnogo Kitajcev, med katerimi je bilo tudi največ žrtev. Borbe okrog Šanighaja &o tile sploh danes izredno hude. Na vseh straneh so nastali ogromni požari in je nudila danes mesto še bolj žalostno sliko kakor pa ob priliki bombardiranja Čapeja. Vs^ mesto j« bilo zavito v gost dim. Odipor Kitajcev v Nantavu vedno bolj pojema in se zri, da bodo tudi poslednji kitajski bran it el j i morali popustiti. Tudii v Pntiung so proti večera vkorakale prve japonske čete. Letalska bitka nad morjem Tokio, 11. nov. br. Veliko razburjenje je izzval danes v vsej zapadni Japonski letalski alarm, ki je trajal polnih 7 ur. V Tokiju je nastala prava panika, ko je prišla vest, da se bližajo Japonski kitajska letala. Ker so se že pred par dnevi razširile vesti, da so dobili Kitajci večje število ruskih bombnikov, s katerimi nameravajo izvršiti le talski napad na japonsko prestolnico, so splošno mislili, da gre že za ta napovedani napad. Ljudje so se povsod skrili v kleti in druga pripravna zavetišča in ves promet je bil na mah ustavljen. Res so se v bližini otoka Sida v Hangčovskem zalivu pojavila tri kitajska letala, proti katerim je navalilo več eskadril japonskih letal. Vnela se je kratka zračna bitka, v kateri so bila vsa tri kitajska letala sestreljena. Dve sta padli v morje, eno pa je treščilo na zemljo, kjer je s posadko vred zgorelo. Šele pozneje so ugotovili, da v resnici ni šlo za kitajski napad, marveč da so bila to kitajska letala, ki so jih preganjali japonski lovci, in ki so se umikala v smeri proti Japonski. Vsekakor je ta dogodek izzval veliko razburjenje po vsej Jaoonski, ker so prvič spoznali, kaj bi pomenil dobro orga niziran letalski napad. ,;Do poslednje • 0 • čangkajškova poslanica bruseljski tihomorski konferenci: Dokler bo le en japonski vojak na Kitajskem, so pogajanja nemogoča Bruselj, 11. novembra, b. V snočnjih poznih urah je bila vsem delegacijam na bruseljski konferenci dostavljena radio-poslanica kitajskega graneralisima Cangkajška, ki se glasi: Kitajska vlada je smatrala za potrebno, da umakne svoje čete lz neposredne bližine mednarodne koncesije v Šanghaju. Odločila se je za ta korak iz strateških razlogov, predvsem pa zato, ker smatra ta korak za nujen z vidika splošnega odpora, ker je trdno odločena vzdržati do konca. Kitajska vlada opozarja, da se ne bo spustila v nikaka mirovna pogajanja in niti v premirje z Japonci, dokler bo en sam japonski vojak stal na kitajski meji. Dokler je suverenost Kitajske v nevarnosti, ne more biti zanjo nobenih pogajanj za premirje. Kitajska vlada in kitajski narod nočeta prodati svoje pravice in svoje nedotakljivosti za praizen bob. Upoštevajoč vsie to, kitajska vlada ponovno poudarja svoje zaupanje v sporazum devetih sil, tako v duhu kakor v dejanju. Isto pričakuje kitajska vlada od drugih podpisnic tegia sporazuma. Trdno odločena, da se upira japonski invaziji do poslednjega diha, vendar povsem zaupa v mirno rešitev v okviru daljnovzhoclne konference. ki jo tudi po tej poti ponovno pozdravlja. Poslanica kitajskega genera llisima, ki v marsičem spominja, na podobne apele abe-sinskaga cesarja iz Adis Abebe na ženevo, je zbudila v tukajšnjih krogih precejšnjo pozornost. Spaak vrnil mandat Bruselj, 11. nov o. Zunanji minister Spaak. ki ga je kralj naprosil, naj nadaljuje svoja prizadevanja za sestavo vlade, je snoči po neuspelih razgovorih s političnimi voditelji ponovno prosil kralja, naj ga razreši misije za sestavo r.ove vlade. Kralj je njegovi želji ugodil ter je dopoldne pozval bivšega ministra pravde Jansona. člana liberalne stranke, ter mu poveril mandat za nadaljevanje nosvetovanj o možnosti rešitve vladne krize. Ker je kralj Leopold popoldne odpotoval na uradni obisik v London, odkoder se bo vrnil šele 19. t. m., je rešitev krize dotlej odgodena. Do sestave nove vlade je kralj poveril vodstvo vladnih poslov dosedanji Van Zeelandovi vladi. Misija lordi HaliSexa London, 11. nove-nbra. b Angleška vlada je sklenila na svoji včerajšnji seji, ki je bila v glavnem posvečena razpravi o an-gleško-nemških odnošaj ih, da pošlje lorda Halifaxa, predsednika kronskega sveta, v posebni misiji v Nemčijo. Halifax se bo osebno sestal s kancelarjem Hitlerjem, s katerim bosta proučila vsa pereča mednarodna vprašanja, v pni vrsti vprašanje izboljšanja angleško-nemških odnošaiev. Ako bo mogoče prioraviti ta razgovor že v prihodnjih dneh. bo Halifax čim prej odpotoval v Berlin. V Londonu domnevajo, da bo odločitev Anglije, da se z največjimi žrtvami in izdatki dodobra m najmodernejše oboroži, ugodno delovala na Hitlerja, ki bo sedaj najbrž bolj pristopen za podrobne in stvarne razgovore o vseh visečih vprašanjih, ki motijo dobre odnosa:e med obema državama. Ali bo predmet teh razgovorov tudi vprašanje vrnitve nekdanjih nemških kolonij, se po dosedanjih in-fo-maci:ah iz zanesljivega vira še ne d-a soditi, vendar je malo verjetno, da bi bilo iz stvarnih razgovorom za ureditev medsebojnih odnošajev iz'očeno prav to vprašanje, na katerega polaga Nemčija največjo važnost. Proslava rojstnega dne italijanskega kralja Rim, 11. nov. AA. Nj. Vel. kralj Italije in cesar Abesinije je danes izpolnil 68 leto. Vladarjev rojstni dan so praznovali po vsej Italiji z velikimi svečanostmi. Ribbentrop na Nenrathovo mesto ? London. 11. nov. b. »Daily Telegraph? doznava iz Berlina, da bo nemški zunanji minister Neurath v februarju prihodnjega leta dosegel 65. leto starosti in s tem starostno mejo, ob kateri se želi odpovedati nadaljnjemu službovanju. Za njegovega naslednika bo najbrž imenovan sedanji nemški poslanik v Londonu Ribbentrop.' Etiitmnska vladna kriza Praga, 11. nov. g. Danes popoldne je ru-munski kralj v zvezi z vladno krizo sprejel voditelja liberalnih disitentov Jurija Bra-tiana, predsednika krščansko-nacionalne stranke Oktavijana Gogo, predsednika agrar ne stranke Argetejana in bivšega ministrskega predsednika Mironesca kot zastopnika narodne kmetske stranke. Mironescu je po avdienci izjavil novinarjem: Vse, kar vam morem reči, je, da se bo kriza rešila v dveh dneh. Situacija se razvija popolnoma normalno. V političnih krogih domnevajo, da bo kralj poveril mandat za rešitev krize najprej predsedniku narodne kmetske stranke Miiialaku. Vzroki samomorilnega poi&kusa generala Tomiča Beograd, 11. novembra. AA. Po naknadnih informacijah se v celoti potrjujejo prejšnja obvestila glede poskusa samomora armadnega generala Vojislava Tomiča, poveljnika Beograda. Zdravniška komisija je ugotovila, da je bil general Tomič že nekaj mesecev bolan. Zaradi zdravstvenega stania je že prej prosil za dopust, ki ga je takoj dobil, tako da je živel že nekaj dni na dopustu. Zato general Tomič v trenutku, ko je poskusil samomor, ni opravljal funkcij poveljnika Beograda. Pri tej priložnosti je treba pripomniti, da je po informacijah iz dobro poučenih krogov edini razlog poskusa samomora njegovo zdravstveno stanje. 24 milijonov za zagrebško vseučilišče Beograd, 11. nov. AA. Upravni odbor Drž. hipotekarne banke je na dannšnji seji na prošnjo prosvetnega ministra dovolil posojilo v znesku 24 milijonov za gradnjo potrebnih stavb tehnične, veterinarske in medicinske fakultete zagrebškega vseučilišča. Sprejemi pri ministru gozdove Beograd, 11. nov. AA. Minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujun^žič bo sprejemal senatorje in poslance in občinstvo iz notranjosti države vsak dan od 11. do 13., občinstvo iz Beograda ob sredah in sobo te h od 11. do 13. Prijave za sprejem se bodo sprejemale vsak dan v tajništvu kabineta do 11. dopoldne. Euwe—Aljehin Amsterdam, 11. novembra, a. 15. partija med dr. Euwejem in dr. Aljehinom .se je končala po 62 potezah z remijem. Dr. Aljehin ima devet točk, dr. Euwe pa 6. Šestnajsta partija se je pričela danes v Rotter-damu. Beležke Otmladina JNS na Vrhniki V nedeljo, 7. t. m. se je vršila na Vtfeni-ki v salonu restavracije »Pri Nacetu« ustanovna skupščina krajevne organizacije omladine JNS. Zbralo se je okoli 50 mladih mož in fantov. Skupščino te otvoril in vodil tov. Vinko Prek. Toplo pozdravljen je domači narodni poslanec g. Stanko Hočevar poudaril pomen gibanja omladine Jugoslovenske nacionalne stranke. Zastopnik banovinskega odbora tov. Uršič Andrej je govoril o programu in ciljih omladine JNS. Sledile so volitve. Izvoljeni so bili v odbor za predsednika tov. Vinko Prek, za podpredsednika tov. Franc Bra-deško, za tajnika tov. Franc Rudi, za blagajnika tov. Tomaž Štefančič, odborniki pa so tov. Franc Birtič, Jože Petkovšek, Josip Otrin, Albin Kucler in Franc Grom; revizorja tov. Gutnik Alojz in Grom Pavle. Po volitvah sta poročala nar. poslanca gg. Albin Koman in Milan Mravlje. Prvi se je bavil s političnimi razmerami predvsem z vidika morale, drugi pa je do podrobnosti analiziral klerrkalizem. Oba sta bila deležna hvaležnega odobravanja. Kot zadnji se je oglasil k besedi tov. Albin Jakopič, predsednik sreske organizacije omladine JNS za Ljubljano okolico, ki je želel novi krajevni edinici obilo uspeha. Borba drž. vpokojencev Sarajevski »Jugoslovenski Ust« objavlja pismo, ki ga Je pisal Društvu vpokojencev za drinsko banovino minister notranjih del dr. Anton Korošec. Društvo je namreč s posebno spomenico naprosilo dr. Korošca, naj jih podpre v borbi za povrnitev odtegljajev iz leta 1935. Dr. Korošec je bosanskim vpokojencem pismeno sporočil, da ni finančne mogočnosti za izpolnitev njihove prošnje. Gledal pa bo, da bo država vpoštevala upravičene zahteve vpokojencev... Tavajoči »Slovenec" Primerjajoč današnje stanje in prilike v dravski banovini z dobo, ko še JRZ ni bila na oblasti, zatrjuje »Slovenec«, da slovenski narod ne more pozabiti časov, ko so po Sloveniji divjali Kramerjevi opričniki, zapirali slovenske ljudi, jih globili z velikimi denarnimi kaznimi, metali inteligenco iz služb in stiskali kmeta s krivičnimi davki. Skratka, bila je to doba, ko je žvižgal bič centralističnih podrepmikov nad slovenskim narodom, ko 60 bili na poslu denuncianti in ko so se ti preklicani jugoslovenarji kar kosali med seboj, kdo bo ljudem več škode napravil. Danes je sicer nastala doba občega zadovoljstva, pravice, svobode in reda. Nihče ni zaradi političnega prepričanja kaznovan. Nihče ne izleti iz službe. Davki 60 postali pravični in denuncianti so izginili. Navzlic temu se >Slovenec< čudi, da »Jutro« že živi in da ima celo predrznost očitati njemu in njegovim centralizem in unitarizem- Kar se tiče Kramerjevega biča, se bomo z gospodi iz Kopitarjeve ulice že še pomenili. Ce hoče 6lišati javno mnenje in sodbo o »včeraj* in >danes<, naj povpraša- Najno-stavnejše pa je, če si prečita, kar so o tem napisali njegovi lastni ljudje, ki so se s svojim letakom poslužili svobode, ki vlada pod režimom JRZ. Prosimo ga za dovoljenje, da ta letak ponatisnemo in razvijemo na ta način razpravo o njegovih ugotovitvah. Nerazumljivo nam je pa popolnoma, da »Slovenec« s tako indignacijo odbija od šele unitaristično idejo. To bi bil moral reči takrat, ko so njegovi gospodarji za njega in za vse svoje pristaše podpisali unitaristični program JRZ. To bi naj bil storil n. pr, pred 14 dnevi, ko je predsednik JRZ na omladinsketm kongresu stranke ponovno slovesno proglasil, da JRZ nikdar ne bo zapustila ideje narodnega edinstva in edinstvene unitaristične države- To naj opravi v polemiki s »Samoupravo«, ki dan na dan proglaša vse one, ki odklanjajo unitarizem za izdajalce. Napram nam pa naj bo prizanesljiv — mi sicer vemo, da se danes nahajamo v dobi poostrenega centralizma, toda daleč smo od tega, da bi verjeli, da je »Slovenče-va< gospoda iskreno za unitarizem, ki mimogrede bodi rečeno s centralizmom nima nobenega posla. Vemo nasprotno, da je unitarizem za Kopitarjevo ulico le taktika. Pašičev spomenik v Sarajevu V Sarajevu se je orgeniztralo po smrti Nifaole Pašiča posebno društvo, ki je zbiralo po mestu in celi Bosni prispevke za postavitev sipomenilka velikemu srbskemu državniku. Zbrana je bila razmeroma velika vsota. Od takrat je poteklo deset let. Društvo se je že etevno razšlo — ne da bi postavilo Pašiču spomenik, šele nedavno so ugotovili, da je odbor posodil denar neki sarajevski trgovski zadrugi. Sedaj je vložil narodni poslanec JNS Jovo Zagorac interpelacijo na ministra dr. Korošca z vprašanjem, da li je pripravljeno ministrstvo notranjih del kot vrhovna nadzoma oblast nad dc-uštvi ugotoviti, kje s6 nahaja denar, ki je bil zbran za spomenik Nikoli Pašiču. Dalje vprašuje interpelant ministra notranjih del, da li bo poklical na materialno in kazaneko odgovornost vse one, ki so tako čudno postopala s to jaivno zbirko. Citat Iz »Samouprave" »Samouprava« bije na vso moč na lervo in desno, odkair so se podrli mostovi, ki jih j« gradila pred 8. oktobrom med Beogradom in Zagrsibotm. Sleherni dan odraj-ta primeren obrok Davidovlčevim demokratom, Pižonovim zemijoradnikom in starim radikalskim soborcem okoli Glavnega odbora in čike Ace Stanojeviča. Vedno preostane tudi še neke d za Hrvate in prijatelje dr. Mačka. JNS je zadnje dni oči-vidno prepustila ljubljanskemu pobrati-mu »Slovencu«, da se vsaj tako oddolži svoji stranki, če že ne mara pisati v obrambo narodnega edinstva in unitariz-ma_ Tako ve povedati »Samouprava«, da obstoji v Dubrovniku »Hrvatsko glasbeno društvo Gundulič«, ki prireja koncerte po dubrovniški okolici. Ta pevski zbor je baje na vse grlo prepeval 24. oktobra v neki okoliški občini pesmi, kfkor; »Kako naše strele biju neka znade Beograd...« ali pa »Napred, napred, rušimo sve srbske lopove...« Nobelova nagrada za književnost Stockholm, 11. nov. AA. Nobelovo nagrado za književnost je dobil za leto 1937 francoski književnik Roger Martin du Gard. Vidov ples v Kopitarjevi nfid V Kopitarjevi ulici je zopet enkrat izbruhnil Vidov ples. Kadar pridejo gospodje ▼ stisko ln se čutijo u gnane v slepo ulico, jih zapusti vsaka razumnost. Pričnejo se vrteti okoli sebe, oči jim izstopijo, na usta udari pena in z rokami in nogami otepajo okoli sebe, psujejo in očitajo nasprotniku, ki jih je spravil v ta položaj, vse, česar se sami krivega čutijo. Dogodki zadnjih dni so jih posebno nemilo spravili iz ravnotežja. Včeraj so opso-vali na hitrico svoje lastne ljudi in jim povrh cinično očitali, da zlorabljajo svobodo današnjega režima. Danes so se zavrteli proti nam in psovke ter klevete se kar vsi pa jo na ubogo »Jutro« in na jugoslovenske nacionaliste. Seveda nočemo vračati milo za drago. Z mirno in očetovsko besedo želimo gospode pomiriti in spraviti zopet v duševno ravnotežje. Mislimo, da bi se morala razprava o ovaduštvu, ki naj bi bilo po njihovem vsakdanji kruh jugoslovenskih nacionalistov, vršiti v mirnejši in normalnejši atmosferi. Ovaduštvo je zelo zanimivo poglavje naše kulturne in politične zgodovine. O njem so vedeli povedati že rajnki Prešeren in oče Vodnik, marsikaj bi dodala Gregorčič in Medved, da o mlajših ne govorimo in da tudi najmlajših n. pr. profesorja Kocbeka ne omenjamo. Kar se tiče političnega ova-duštva, je znamenita okrožnica ob izbruhu svetovne vojne še vedno nedosežena mojstrovina, ki ie nikdo ne bo mogel prekositi. Od nje se vleče nepretrgana nit podobnih dejanj in gospodje naj ne mislijo, da so nam skrivnosti današnjih dni popolnoma neznane. Zelo resen simptom za diagnozo duševnega stania v Kopitarjevi ulici se nam zdi Slovenčeva obtožba, da Jutro »marljivo stika za vsemi tistimi, ki bi utegnili biti za narodno edinstvo in da postavlja na sramotni oder slehernega, ki je za narodno edinstvo!« Do včeraj so nas obtoževali, da postavljamo na sramotni oder vse one, ki niso za narodno edinstvo in zamerjali so nam, da včasih tako radovedno pozivamo glasilo Katoliškega tiskovnega drnStvatf ali je tudi ono za narodno edinstvo in unitarizem, ki se je zanj z dušo in telesom izjavila stranka, pod katere firmo danes deluje Kopitarjeva ulica. Mi na ta vprašanja nismo dobili direktnega odgovora, pač pa Sto indirektnih, ki nam jih pač ni treba navajati. Gospodje, ki so danes pravi služi tel jI centralizma (kar ne trdimo samo mi, temveč izpričujejo to njihovi lastni najbolj intimni ljudje) vedo prav dobro, da je Jutro sicer protivnik centralistične misli in prakse, ali da od svojega početka ponosno izpoveduje svoje unitaristično prepričanje in da mu niti v sanjah ne pade v glavo »z vpitjem zabrisati očetovstvo za ves unitarizem«. Metoda zatajevanja očetovstva in z njim zvezane odgovornosti ni v modi pri nas. V tem so drugi mojstri. V ostalem naj se gospodje nič ne prenaglijo. Njihov beograjski praeceptor, častitljiva »Samouprava«, že napoveduje »avtomatično ustvarjanje dveh front na našem političnem življenju: fronte jugoslovenskega unitarizma in fronte federalistično plemenskega obeležja«. Kdor bo poskušal ostati v sredini, temu odreka glavno glasilo JRZ pravico do življenja in pogubo pri prvih volitvah. Verjamemo, da je danes za politične poslovne ljudi težak čas in v očigled tej napovedi »Samouprave« nam je duševno razstrojstvo gospodo razumljivo. Zato so tako besni in jezni na vsakogar, ki jih moti pri njihovem premišljevanju. Nam je prav žal, toda njihove psovke in klevete nas ne bodo preplašile, da ne bi do kraja izpolnili svoje dolžnosti: storiti vse, da se motna situacija razčisti in da se vidi, kje kdo stoji, za katero idejo se ogreva in kakšne cilje ima Mi neomajno verujemo v moč ideje narodnega edinstva. če bo »Slovenec« jutri izjavil isto, ga ne bomo postavljali na sramotni oder, temveč ga bomo pohvalili, da je enkrat tudi v Ljubljani povedal, kar drugi v njegovem imenu drugod govorijo . — Iz »DomoljEbove« kronike Zadnjič smo navedJi nekaj cvefk iz »Do-moljubove« predvojne kronike, ki naj bi po njegovi želji pokazale čitateljem »smer, katero je list dosledno zastopal.« Danes spopolnjujemo ta pregled s prerezom skozi »Domoljubovo« kroniko dogodkov po našem osvobojenjn in zedinjenju. Leta 1919. je bil zanj najbolj značilen dogodek »prvi slovenski orlovski tabor v Mariboru«. Leto pozneje ve povedati, da so »koncem aprila poskušali boljševiki prevzeti oblast v Ljubljani. Pri spopadu s policijo je padlo na Zaloški cesti 10 mrtvih, 21 pa je bilo ranjenih. Gospod duhovni svetnik Janez Kalan, ki je prihitel umirajočim na pomoč, je bil od boljševikov surovo po notah tepen.« Do danes smo čuli tudi iz klerikalnih virov povsem druge verzije o tragediji na Zaloški cesti. O kakem revolucionarnem pohodu na Ljubljano ni bilo govora, kar bodo potrdili tudi vsi tisti gospodje iz »Domoliubove« okolice, ki so nekaj let pozneje skupaj z istimi »boljševi-škimi prekucuhi« metali svoje krogljice v skupno skrinjico pri občinskih volitvah v Ljubljani. Leta 1920. sta se dogodila še dva velika dogodka, ki morata ostati po »Domoljubo-vem« prepričanju globoko zapisana v spominu slovenskega ljudstva. »Od 3500 Sokolov na sokolskem zletu v Mariboru jih je bilo samo 15 pri nedeljski službi božji.« Še večji greh pa so storili naprednja-ki, ker so glasovali za »nesrečno vidovdan-sko ustavo« po kateri so potem »Domo-ljubovci« nrav nemoteno vladali vse do trenutka, ko jo je pokojni kralj Uedinitelj ukiniL Naslednji veliki dogodek se je odigral 1. 1923., šele tri leta pozneje, ko se je pri volitvah v državni zbor slovenski narod vnovič zavedel in pokazal, da hoče biti samostojen katoliški narod, ne pa kakšno afriško pleme«. Z drugimi besedami: Slovenci, če se slepo ne pokore volji gospo- darjev »Domoljuba«, ne postanejo sasno »tavajoče ljudstvo«, temveč afrikanski zamorci. V letu Gospodovem 1924, je prišla na krmilo vlada g. Pašiča, ki ga današnja »Dom »ljubo va« stranka proglaša za svojega proroka. »Domoljub« ponosno poudarja, da je pozdravil režim predhodnika JRZ, v katerem je bil današnji predsednik JRZ minister financ, s člankom »Državni tatovi naj ropajo naprej...« Leto pozneje je poveličeval zavezništvo z Davi-dovičem, Joco Jovanovičem in dr. Spahom, s katerimi je dr. Korošec pobral korupcijo na shodu v Ljubljani. Kaj misli danes »Domoljub« o tej gospodi, še ni razodel... Leta 1927. je bilo »krvavo preganjanje katoličanov v Mehiki« in pa »v Ljubljani je zmagal liberalec z 22 glasovi prigolju-fane večine«. Leta 1928 je bila »velika oslovska prireditev na ljubljanskem stadionu« in »dr. Korošec predsednik vlade. Kadar državni voz krepko zdrkne s tira, kličejo vedno dr. Korošca na pomoč. Druga>-če pa... »ra?še molčimo »pravi »Domoljub«. Zato tudi ne omenja, kdo je vstopil «v vlado generala Živkoviča« in »razpustil vse stranke«. Zanimivo je odkritje, »da je poslalo tisoč slovenskih občin kralju Aleksandru spomenico, kjer navajajo slovensko narodno samobitnost in krščansko vero kot neobhodno potTebni temelj urejene države.« S kroniko iz let 1929, 1930 in 1931 je »Domoljub« sploh zelo skop. Povedati ve samo, »da so državo razdelili na devet banovin« s sramežljivim pristavkom »Prvi ban je bil inž. Dušan Sernec«. Zato pa si je bolj zapomnil 11. decembra, »ko so razglasili nesrečni zakon o ustanovitvi Sokola kraljevine Jugoslavije.« 3. septembra 1931. pa »je izdal kralj Aleksander novo ustavo, ki jo imamo še danes.« Leta 1933. mu je bil največji dogodek šenčurski proces proti Brodarju in tovarišem. Elegično vzklika »Domoljub«: »Obsojeni!« Proslava 19* obletnice premirja v Parizu in Londonu Pariz, 11. nov. AA 19. obletnico premirja so v Parizu praznovali zelo svečano. Posebno impozanten je bil defile čet mimo groba Neznanega junaka in slavoloka, ki je bil okrašen s trobojkami in venci. Pred začetkom proslave je prispel na trg bataljon pehote, nato pa dva eskadrona konjenice z zastavami in vojaško godbo. Vojaštvo je z obeh strani obstopilo grob Neznanega junaka. Ves trg je bil okrašen z zelenjem in zastavami. Mnoge ugledne osebnosti, ki so prisostvovale svečanosti, so začele prihajati pred slavolok že okoli pol 11. Med njimi so bili general Gamelin, zastopniki diplomatskega zbora, antijohij-ski patrijarh, Edouard Herriot, več ministrov, višji francoski častniki in zastopniki tujega vojaštva. Predsednik vlade Chau-temps je prispel ob 10.50, takoj za njim pa predsednik republike Lebrun. Njemu na čast je godba zasvir^a marseljezo. Predsednik Lebrun je nato v družbi vojnega ministra in maršala Petaina, generala Ga-melina in admirala Dalana pregledal čete in delegacije bivših bojevnikov. Točno ob 11. so trombe zatrobile pozdrav zastavi, godbe pa so odsvirale marseljezo. Po poslednjih zvokih narodne hirnne so streli iz topov napovedali minuto molka. V defileju čet pred predsednikom Lebru-nom so korakali učenci višjih vojaških šol, politehnike, Saint-Cyra, letalske šole iz Politiersa, pehota, topništvo, konjenica, motorizirani oddelki in tanki. Defile čet se je končal ob 11.45. Predsednik republike Lebrun je s Chautempsom in Herrio-tom čestital generalu Gouraudu k odličnemu nastoou čet. Današnja revija čet je bila poslednja, ki ji je poveljeval general Gouraud, poveljnik Pariza, ker odhaja zaradi starosti v pokoi. Incident «r« londonski proslavi London, 11. nov. br. Pri dana«"" svečanosti v proslavo obletnice premiria ie prišlo do incidenta. Ko je angleški krali v Withe-haalu stal pred spomenikom padlim in je nastopil dvominutni molk, je prodrl kordon neki moški in zaklical proti kralju: »Hinavci! Vi pripravljate novo vojno!« Moža so takoj prijeli policijski stražniki in mu zamašili usta ter ga nato odvedR predvsem zaradi tega, ker ga je hotela razjarjena množica linčati. Pozneje so ugotovili, da gre za nesrečneža, ki je pobegnil iz neke bližnje umobolnice. Izgredi v Bublinu Dublin, 11. nov. br. Pri današnji proslavi obletnice premirja je prišlo v Dublinu do demonstracije irskih nacionalistov. V trenutku, ko so se pred spomenikom padlim vojakom poklonili najvišji dostojanstveniki. je prodrla pred spomenik skupina irskih omladincev m spričo vse množice zažgala ang;!e'iko zastavo. London, 11. nov. AA. Davi je eksplodiral peklenski stroj pred vrati dublinskega gradu. Izložbe in okna okoliških trgovin so vsa razbita. Tudi pisarne v poštnem poslopju blizu gradu so močno poškodovane. V dublinskem gradu so nastanjeni razni oddelki predsedstva vlade in policijska uprava. Znano je, da je že meseca maja eksplozija peklenskega stroja poškodovala kip Jurija II. V Belgiji Bruselj, ti. nov. AA. Na dan proslavo prenrrja se je belgijski kralj Leoipold poklonil grobu Neznanega junaka. Nato je bila voia?ka revija, ki so jI prisostvovali člani vlade, diplomatski zbor, generalite-ta, civilne in vojaškie oblasti in velika množica ljudstva. Vremenska napoved Zemmiskn vremensko poročilo: Huda depresija nad Italijo in severnimi predeli povzroča oblačnost in deževnost v večji južni polovici Evropo in sneg v Alpah. Nad zahodno in vzhodno Evropo je visok pritisk s precej lepim vremenom. Toplota je padla v srednji in jugozahodni Evropi in se dvignila v srednji in južno-zahodni Evropi ter v vzhodnem in južnem delu Balkanskega pol-lotoka. Zemunska vremenska napoved: Burno vreme v vsej državi z dežjem ponekod. Snežilo bo v severnozahodnih predelih in v gorah. Toplota bo padla. Dunajska: Padavine, po večini sneg, temperature brez bistvene izpremembe. Vrvi sneg }e pobelil Slovenije Vsa letošnja vremenska izkustva kažejo, da bo zima sneina in mrzla Ljubljana, na Martinovo. Po lepem jesen-____ skem ^remenu, kakršnega v oktobru že več let ni bilo, je poslavljajoče se sonce razlilo v praznične dni o-krog Vseh svetih višek svoje blago-dati. Poslej so se dramila novembrska jutra po večini v sivem, oblačnem nebu in narahlo je sredi prvega tedna počelo rositi. Minuli četrtek in petek je pobelil sneg naše Alpe in planine do 1000 m, zeleno Pohorje celo še nižje. Sicer ne preobčutljivi hlad je pritisnil v doline, vsak dan je lezlo živo srebro v cevki nižje. V vasi in mesta so se zatekle gozdne ptice z gora in drugače vztrajne nabiralke gozdne hrane, živahne senice so te dni pridno trkale na okna meščanov. Vsa priroda Je bila v pričakovanju nečesa, M liaj preseka jesen-erko melanholijo in otvori skoraj že na široko vrata .živahno razposajenemu plesu kristalnih snežink. Deževje poslednjih dveh dni je sprožila depresija, Id se je kmalu Utegnila razpore-iciiti čez vso sred-cijo, južnozapadno in južno Evropo. Nad 'visokim področjem Alp, kjer je snežilo že delj časa, se je nabralo območje dokaj ohlajenega zraka, vsenaokrog je v nižinah klavrno deževalo. V to področje jesenske nevšečnosti je že v torek silil hlad severnega zraka ter se z Groenlanda in preko Kvalbardov razlezel že do Britanskega otočja in južne Skandinavije. V sredo je hladna fronta polarnega zraka že dosegla Nemčijo in mrzli severnovzhodni vrtinci so se na večer podili čez naše kraje. Nalivi dežja, gnani po mrzlem severu so postajali močnejši, ozračje je »zadišalo po snegu«. Pred polnočjo je nastopil preokret tudi v nižinah, s planin je priplesal v Slovenijo nenapovedan prvi jesenski sneg. Ljubljana se je dramila davi v povsem novem, nenadejanem obeležju. Na dober decimeter debelo je zapadlo v ranem jutru snega in goste snežinke so se vsipale ves dan na beli plašč. Težak južni sneg je za-pognil mlado vejevje, potrgal ponekod žice in antenske napeljave. Na ulicah je bilo namah polno brozge in s plugom pred seboj so si tramvaji le počasi utirali pot. Na novo zidane stavbe je prinesel sneg nemalo ovir. še več opomina in skrbi tistim, kjer drvarnice za zimo zevajo praznine. Drobni krilatci bodo zdaj po prvem snegu še bolj navezani na dobra srca prijateljev. Prav za prav je letošnji prvi sneg za naše razmere dokaj normalno napovedal bližnjo zimo. Navajeni smo že leta presenečenj bele snežne odeje konec septembra, pa v oktobru. Novembrski sneg je bil v nekdanjih normalnih zimah vselej že razumljiv gost za pravi hladni letni čas, ki je z decembrom že z vso ostrino nastopal. Odkar so se pa po ostri zimi 1. 1928/29 naše zime, posebno zadnja štiri leta, nekam izprevrgle, smo na uvodne početke nekaanjih časov bele opojnosti skorajda že pozabili. In prav ker nam letos evropsko časopisje spet napoveduje milo, manj snežno zimo, si oglejmo, kako je s teorijo, ki je tudi prejšnja leta, sloneč na isti podlagi vpliva Zalivskega toka, obetaia več snega, pa mraza, a obojega ni bilo k nam. Znano je. da je Zalivski tok odličen, pogostokrat tudi odločilen posredovalec evropskega podnebja. Iz toplega Kaubskega ri^orja ob Mehikanskem zalivu, kjer se kakor v ogromnem kotlu nabere morje krožeče, v vročem tropskem soncu segrete vode, zajema Zalivski tok svojo :noč in žene večne rezerve slane vode med Florido in Kubo na odprti Atlantik. Po 3000 km dolgi poti ob ameriški obali ima ta ogromna morska struja, ki premore dvakrat več vode kakor vse kopne reke sveta skupaj, še zmerom nad 20° C. Pomešan z dotokom hladne vode z Groenlanda se Zalivski tok na nadaljnji poti k Britanskemu otočju sicer ohladi na 10 do 15° C, segreva pa evropsko celino daleč v notranjost. Levi rokav krene ob Norveški na sever in posreduje visoko zgoraj, da ostaja murman-ska obala Rusije tja do Arhangelska ne-zamrznjena. Severnovzhodna morska pot je bila ledolomilcem vprav zaradi vpliva Zalivskega toka dokaj olajšana in zapadna obal Nowaie zemlje beleži pomladi še preko 7° C nad ničlo! Pod vplivom Zalivskega toka je tedaj velika večina evropskega vremena. Saj je črta krajev s srednjo januarsko temperaturo 0° C, ki seže v Ameriki pozimi daleč ra jug do 40. vzporednika, pomaknjena v Evropi pod vplivom atlantske struje visoko na sever, do 70. vzporednika! Ostre, dolgotrajne in globoko zasnežene bi bile naše zime, če bi Zalivskega toka ne bilo in zimska priroda visokega severa bi obvladala Evropo globoko na jug. Posredovanje Zalivskega toka na evropsko podnebje pa ni vselej zagotovilo za mil potek zime v vseh širinah naše celine. Ze v zadnji najhujši zimi 1. 1928/29 se je pokazalo, da je bil Zalivski tok pospešil razmeroma prijetno evropsko jesen globoko v zimo. Snežna odeja se je bila utrdila šele po prvem tednu januarja, v drugi polovici zime se je pa zasidral nad srednjeevropsko celino silno oster mraz, ki je bil ušel iz tečajnih krajev. Istočasno pa so imele skandinavske dežele deset in še več stopinj toplejše ozračje! Mrzli tečajni mraz vdira pozimi z Groenlanda in preko Grumantov na jug. Nered-kokrat plane preko Novvaje zemlje in se razleze v Sibirijo, evropsko Rusijo ter odtod daleč na zapad, na jugu celo do Perzijskega zaliva. Dolgo zadržan mrzli zrak se sicer pod vplivom Zalivskega toka na poti nekaj segreje, zasidran delj časa nad evropsko celino pa se iz dneva v dan bolj ohlaja in tvori za prebivalce občutno jezero mraza. V severne kraje odrinjenega mraza pa plane toplejši oceanski zrak. odtod pogosta dvojna, po poteku različna evropska zima. Takšni primeri trajno zasidranega tečajnega zraka nad srednjo Evropo so zadnja leta po večini izostajali, prava snežna in hladna zima je tičala le v delu Skandinavije in Rusije. Vplivi vroče Sahare in Sredozemskega morja na naše zime so bili s tem še pospešeni, zaman smo čakali na normalno snežno odejo. Kdor je pa letos zasledoval gibanje vremenskih ravnalcev z visokega severa, je lahko opazil, da se je tečajni zrak, kot že dolgo ne, pogostokrat spuščal na evropsko kopno in povzročal vse leto po večini nižje temperature, s hladnim dežjem. Stanje je bilo tedaj že v teku leta takšno, da bi, če se tudi nadalje obdrži, kaj lahko sklepali na letos dokaj drugačni potek zime, kakor so bile minule. Oktober je bil prav zaradi tega pod vplivom vedrega vremena izjema, ki potrjuje pravilo »miru pred viharjem« na pragu zime. Zmerom bolj uvaževana astrološko-me-teorološka opazovanja prihajajo na podlagi primerjave poteka letošnjega vremena pod planetarnim vplivom sončnih peg in hladnega značaja Saturna v primeri s stičnimi periodami v preteklosti do zaključka, da se nam baš letos, ko se zaključuje do prihodnje jeseni hladna, deževna doba, obeta dokaj snežna, v drugi polovici pa izredno ostra zima. Po letošnjih izkustvih, ki so povsem slična onim pred hudimi zimami v preteklosti, bo sedanjemu snegu, sledil prve dni decembra nov nalet, ki pa še ne bo prinesel trajnega veselja zimskim športnikom. Sledila bo namreč od-juga z močnim dežjem ln ki se bo šele okrog 20. izprevrgla v mrzlejše zimsko vreme. Po večini jasno, mrzlo vreme brez snega bo preko božičnih praznikov trajalo do prvega tedna januarja, ko bo po novem metežu sneg obležal. Snežno, vetrovno vreme sredi januarja bo prekinilo nekaj sončnih dni, po 20. januarju pa bo nastopil stopnjevan mraz in med ponovnim viharnim snežnim metežem dosegel konec meseca nenavadno ostrino. Zelo oster mraz bo trajal v februarju dalje in dosegel po sneženju prvega tedna svoj višek. Zamrzlo bo po kleteh, mnogo ljudi, živali in ptic bo podleglo mrazu. Po 10. februarju bo mrzlo vreme sicer malo odje-njalo, prav hladno bo pa Se do srede meseca, ko bo med južnim vremenom nasulo spet precej snega. Konec februarja bo topleje, sneg se bo naglo topil in nevihtni dan. z bliskom, gromom, ko oreh debelo točo, silnim viharjem in nalivi bo zaključil poslednji zimski mesec. Toda zime s tem še ne bo kraj. Že prvi teden marca bo znova legel sneg, menjajoči se snežni, mrzli in topli deževni dnevi se bodo zvrstili do Jožefovega, ko bo nova debela plast snega prekrila zemljo. Mrzlo vreme se bo poslej zaključilo šele po prvem tednu aprila z nekaj lepimi dnevi ln nevihtami. Druga polovica aprila bo spet mrzla in deževna, ledeno mrzli dnevi ^e obetajo še sredi in konec maja. ko bo med dežjem naletaval sneg. Prva polovica junija bo lepša, toplejša, zato pa druga deževna in prav hladna. Po prvem mrzlem tednu julija bo šele zavladalo vroče poletje, ki ga bodo tja do kraja avgusta motili hladni deževni, nevihtni dnevi. Manj deževen in posebno na kraju poletno lep bo september. Prvi sneg se bo oglasil sredi oktobra, ki mu bo mesec kasneje sledil obilnejši. Snežni dnevi bodo sledili potem do srede decembra, prava zima z zgodnjim mrazom bo vladala drugo leto tja do božičnih praznikov, ko bo z močno odjugo po dolinah sneg skorajda izginil. Tako astrološki meteorologi. Vsa dosedanja znamenja kažejo, da je prej verjeti pričakovanju mrzle ko mile zime. Res šele v drugi polovici, zato pa bo mraz trajnejši in segal dolgo v pomlad. Kdor le more, naj se tedaj dobro založi s kurivom za čase, ki prinašajo kakor vsak letni obrok enemu mnogo radosti, pa drugim tem več skrbi. —ine. Zmeda po Martinovem snegu v Ljubljani Zmedo, ki jo je nepričakovani sneg zanesel v življenje im posebej še v promet, so Ljubljančani davi, še preden so se dodobra ogledali iz hiše, opazili predvsem na prekinjenih telefonskih zvezah. Od 1900 telefonskih naročnikov, kolikor jih približno šteje Ljubljana, so jih potrgane telefonske žice že dopoldne oikirog 800 izločile iz omrežja, čeprav si je mestna tehnična sekcija na vse kriplje prizadevala, da sproti popravi razdejanje, je sneg, ki je ves dan vzdržema naletaval, do mraka prizadejal toliko škode, da je ostalo brez stika že okrog 1200 aparatov. Ce poj de preko noči tako naprej, utegne do jutri že vse telefonsko omrežje v lokalnem prometu Ljubljane onemeti in oglu-šeti. še obupmejše so razmere, kar se tiče medkrajevnih zvez. Medtem ko je bila Ljubljana dopoldne po eni progi v telefonskem stiku še z Mariborom in Trstom, so popoldne zameti odrezali tudi Trst. Prav taiko je sneg prekinil vse brzojavne vezi. Za jutri se mestna tehnična sekcija pripravlja, da pojde na delo s povečanim kadmm mož — stalno ima zaposlenih samo 15 delavcev — in če vreme ne bo brez prestanka nagajalo, se smemo najibrž nadejati, da se bo odprlo nekaj novih zvez. Prav tako je tudi mestno cestno nadzorstvo danes poslalo na ulico samo svoje redno število ljudi, ki iz doie/va v dan skr-be za red in snajgo v mestu. Stalno ima. cestno nadzorstvo zaposlenih okrog 300 delavcev, ki so za toliko dela, kolikor ga da Ljubljani kakšnih 24 ur neprestanega, intenzivnega snega, kajpak občutno premalo. Zjutrarj so bile izorane glavne cestne proge skozi mesto, tramvajska uprava je poslala vse razpoložljive delovne moči na svoje tire, hišni gospodarji pa so vsaj v središču dali očistiti hodnike pred pragi svojih hiš. TaJko je s težavo mogel danes tudi pešec skozi Ljubljano, čeprav so bile ulice polne brozge in so se na prehodih kmalu nabrale globoke mla-kuže. Zato pa je od ranega jutra znatno poskočil promet v trgovinah z obutvijo in z novimi galošami se je takoj danes založil velik del Ljubljane, v popoldanskih urah je bilo v smeri proti Dolenjski cesti že toliko snega, da tramvaj na dolenjski progi, ki jc med vsemi našimi tramvajskimi linijami v najbolj zanemarjenem stanju, ni mogel več dalje. Zastoj je bil v vsem mestu, a na dolenjski progi je bil promet prekinjen za dve uri. Ktlkor nam poročajo s kolodvora, vlaki do večera še niso prinašali znatnejših zamud, kar daje slutiti, da se je toliko snega na lepem nasulo za zdaj predvsem v obližju Ljubljane. Poleg novinarjev, ki so v uredništvih presedeli dolge ure brez vsakršnega stika s svetom, čeprav so neprestano vrteli številnice na aparatih, je najbolj živo občutila pomamjikanje telefonskih zvez pač naša reševalna postaja. Posel reševalcev jie že po svojem bistvu tak, da, mu je treba najhitrejšega tempa, saj je včasih dovolj samo nekaj zamujenih minut, pa je izgiubljieno človeško življenje. Danes je tudi telefonska centrala reševalne postaje v glavnem počivata ves dan, ker svet ni imel proge, da ba jo klical. V velikem številu bolezenskih primerov, v katerih so morali vendarle intervenirati, so morah ljudje priti reševalce osebno prosit pomoči v Mestni dom. Posledice snega na Litija, 11. novembra j Martin nam je v Zasavju nasul obilo snega. Ker je sneg moker, povzroča škodo na drevju, zlasti na sadnem (breskve), ker listje še ni povsod odpadlo. Močno bodo udarjene tudi gospodinje, ki jih je zapeljala letošnja dolgo lepa jesen in niso še spravile zelenjave z vrtov- Če bo pritisnil mraz, bo vse pozeblo in bodo prikrajšane pri jedilnikih. Nikoli ne pride nesreča sama; poleti so nam gosenice uničile zeljnike, zdaj pa je udaril zgodnji sneg. Tudi kmetje še imajo na polju repo. Doslej so krmili živino še s svežo klajo. Sneg je zapadel čez noč-V sredo je ves dan lilo kakor iz škafa. Sava se vali umazana, a se še ni preveč dvignila. Potok Reka, ki izvira v litijskem srezu, pa je narasel kakor ob najhujših povodnjih. Ko so šli snoči ob 22. uri predilničarji z dela, je segala Reka do mosta, ki vodi z Grbina na Breg. Potok je t'il razlit preko polj in travnikov. Južni sneg je povzročil precej škode tudi na električnem telefonskem omrežju, davi so visele številne potrgane žice po tleh- Izkušeni vremenski preroki so že včeraj sodili, da bo kmalu sneg. Selile so se divje race, ki napovedujejo, da je zima pred vrati. No, zdaj jo imamo že tudi v naši dolini. Kakor je sicer poletje kazalo, da bo obilna jesen, pa smo se ušteli. Letina je pičla in slaba, krompir gnije in je zato v ceni poskočil. Zelje moramo dobiti od zunaj. Tudi žita je malo. Kaže, da letošnji prašiči ne bodo nič kaj opitani. Zato bodo dali slabo zabelo. Naši mesarji si zastonj brusijo pete, ko sprašujejo po hribih za lepimi rilčarji. Tako bomo zdaj odvisni od hrvatskih ščetinarjev. Pri nas je zdaj cena prašičem 6 do 7 din za kg žive teže- Krompir je po 1 din, le nekateri ga še prodajajo po 75 par. Lani je bil po 50 par. Čimdalje bolj so udarjene družine malega človeka. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Vi ste edini, ki ne verjame, da so -evi blagovi dobri zaradi tega ker so poceni! Poskusite, pa boste videli, da sle v zmoti. Cena naših felago(v22Žteke od 170 do 200 dTnar* Je v meter. ■ fUataO O L, -JI n J u > t r i VTr^s Tovarna! P aTa č i n Osijek Kapucinska 14 Prodajalne: i Kompb Zagreb Jurišičeva 4 Novi Sad Trg OsloboOenja 9 Beograd Knez Miliajlova 38 Sarajevo in v vseh večjih Strossmayerova mesfih V drŽavi Na proslavi kumanovske bitke Spomenik kumanovskim junakom je postavil po večini narod iz lastnih sredstev Spominsko slavje odločilne .bitke pri Ku-manovem L 1912, ki se je bila za bitje in nebitje slovanskega rodu na Balkanu s Turki, je bilo v naših listih bolj bežno opisano. Seveda, poročevalcev ni bilo, Kuma-novo je daleč, a Slovenci, še živeči dobro-voljci te vojne, so pač prezrli, da so imeli prosto vožnjo po železnici, kakor je bilo objavljeno v listih. Slovenke iz Kola jugoslovenskih sester smo po naklonjenosti beograjskih Kolašic dobile od slavnostnega odbora v Kumano-vem dve prosti vozovnici in sva se dve brez oklevanja napotili na daljni jug. Prazni nisva hoteli priti. Venci ovenejo, tudi planinsko cvetje ne bi preneslo naporne vožnje, saj smo jo komaj me, zato sva si nabavili grudo zemlje z grobov naših znamenitih dobrovoljcev in jo ponesli s seboj. Po srečnem naključju sva imeli priložnost, da sva izročili vazo s prstjo v roke me-tropolitu iz Skoplja pred svečanim obredom blagoslovljanja. Bil je vidno obrado-ščen ob tem pietetnem činu ter je izjavil, »da če imati brigu« da pride na pravo, odlično mesto. Nameščena bo v kapelici v prizemlju spomenika. Spomenik, visok 58 m, sestoji iz treh delov. Najvišji del je tristranska piramida, ki nosi na vrhu tri marmornate bele križe, pod temi pa poleg drugih amblemov staro-srbski grb: CCCC, to je: Samo sloga Srbe spasi. Srednji del je kapelica, obdana na zunaj z ogromnimi skalami, v čijih votlinah sta nameščena dva topa proti vzhodu in severozapadu, tretji top pa je nameščen na platformi proti jugu. V kapelici so freske (še nedovršene), dar beograjskega Kola srpskih sestara. Pod kapelico je grobnica, kamor so ta dan v petek 29. oktobra prepeljali kosti bojevnikov, ki so 25 let trohnele na bojišču. Le-te so pripeljali na dveh vozilih pred spomenik. Prvo vozilo, lafeto, so vlekli štirje pari vrancev; na njej so bili črni zabojčki. Na drugem vozilu, tovornem avtomobilu, pa so bile bele vrečice s kostmi bojevnikov. Tu so jih sprejeli poleg svečeništva (pet mitropolitov) in ge-neralitete, na čelu jim minister z vojsko zastavonoše s starimi bojnimi prapori in nepregledna množica naroda. Po blagoslovljenju in molitvah so bili govori. Najlepši je bil oni komandanta vojnega okrožja Kumanova. ker je v njem razlagal pozicije posameznih oddelkov vojske, da je bilo možno razumeti popoldanski manever, ki je prikazoval to bitko. Po govoru podpredsednice beograjskega Kola srpskih sestara je govorila Slovenka, ki je dan poprej pri slavnostnem odboru dobila pravico do dvominutnega govora. Dejala je: Bratje! Sestre! Junaki! Sveta je zemja, na kateri smo danes. Sveta, ker je prepojena s krvjo najboljših sinov domovine. Junaki, čijih trupla krije ta zemlja, so sinovi staroslavne šumadije, Makedonije in krševite črne gore. V krvavih bojih so se jim pridružili sinovi dobrovoljci iz Bosne, Vojvodine, od sinjega Jadrana in Hercegovine. Iz najsevernejše pokrajine naše kraljevine so jim prihiteli v pomoč bratje Slovenci. Danes pošilja slovenska zemlja bratski zemlji srbski grudo zemlje, ki je krila trupla umrlih slovenskih dobrovoljcev: slovitega zdravnika dr. šlajmerja, mecena slovenskega dijaštva dr. Oražna, lekarnarja Peharca in četnika Satlerja. Zemlja s teh grobov naj se spoji z bratsko zemljo srbsko v veden spomin, kako so ljubili svoje jugoslovenske brate!« Klici: Slava jim! Spomenik je postavil iz večme narod sam. Delali so ga 12 let, ker so morali večkrat prenehati, ker so sproti nabirali sredstva za gradnjo. To zmore le junaški, samozavestni, v trpljenju preizkušeni narod! Mironovič je umrl Ljubljana, 11. novembra. V prerani grob je bil danes popoldne položen v ZegTebu tovinar in akademski slikar Sergej Mironovič-Golovčenko. Smrt je nepričakovano iztrgala iz vrst jugoslovenskih novinarjev dragocenega človeka, ki so ga vsi tovariši cenili, a kadar so bili v njegovi družbi, niso nilkdar mislili, da je ta vesel, šaljiv in preko vseh človeških blodenj tako vzvišeni človek — to (kar vsi ostali — tudi umirljiv. Zaradi njegovega vedrega in smelega duha smo vsi mislili, da bo tak človek legel v grob nekoč dolga leta za nami. A bilo mu je komaj 39 let. Umrl je mirno, skrito, anonimno, kakor je pač dolga leta deloval v krogu anonimnih al-truistov — jugoslovenskih novinarjev. Njegove karikature v »Koprivah« in mnogih drugih humanističnih listih, a tudi v raznih dnevnikih, so postale tako znane in priljubljene, da se naš živelj ni utegnil niti vprašati, kdo se skriva za podpisom: Mironovič. Vedre šale »Maksa in M'.;lk-siča« so razveseljevale trume otrok, karikature političnih prvakov so na,m dale več kaJkor vsi zapisniki sej in zborov, vse pa smo jemali od tega nadarjenega človeka, ko nismo niti vedeli, da se ravno tako uspešno kakor s čopičem in kredo u dejstvu je tudi s peresom in da je vse njegovo življenje gmota tragičnih zaplet-ljajev. Rodil se je v Irkutsku in na srednji šoli v Odesi je bil znan pod imenom »Sibir-jak«. iz srednje šole je presedlal v rusko vojno akademijo in med svetovno vojno se je hrabro boril proti Nemcem. Trikrat je bil ranjen in mnogokrat visoko odlikovan. V našo državo je prišel kot ruski emigrant v začetku leta 1920 ter se nastanil v Sremiaikih Karlovcih. Od tam je prišel v Zagreb ter dovršil slikarsko akademijo kot dijak znanih naših umetnikov Krizmana. Vanke in ReciČ3.. Slikarsko se je bil udejstvovai že kot dijak. Ime Mironovič si je prilastil šele potem, ko so prve njegove slike objavljali razni listi. To ime si je vzel zaradi tega, da bi nam postal še bolj domač, ali pa morda tudi zaradi tega, da bi bil v svojem delu še bolj anonimen. V dobi 15 let ni bilo v naši državi pomembnejšega satiričnega lista, ki ne bi bil nekajkrat ilustriran tudi s posrečenimi karikaturami Miranoviča. Tudi »Jutro« jih je pred leti nekaj objavilo. Mnogo je delal, v družbi prijateljev je bdi vedno duhovito vesel, a ves čas, ki mu je še ostal, je posvetil svoji veliki ljubazni do prirode. Bil je med najvnetejšimi oboževalci našega Triglava in drugih naših gora. Njegovo slikarsko in novinarsko udejstvovamje med nami ter vse njegovo osebno drugovanje z nami nudi prepričevalen dokaz vz3ijemnosti in veličine slovanstva. —tg. Vest človeštva Ljubljana, 11. nov. Redika, svečana prilika je, kadar lahko tisti, ki iščejo umetnosti in življenjske resnice tudi na filmskem platniu, in tisti, ki jim je predvsem do vzburijive senzacije, obhajajo enako očarani, pretreseni, navdušeni iz kina. Takšen je r'lm »V£st človeka Emil Zola«, - katerega premiere smo včeraj videli v Matici. Človek strmi in skoraj ne more verjeti. Ali je mogoče, da filmsko delo. ki obsega tolikšno množico vidnih, individualno h-ohlikovanih vlog in ki v nj^m sodeluje ta- ko ogromna množica komparzerije, ohrani do zadnje podrobnosti, do najvišje popolnosti videz resnične, doživljene resnice? Ali je mogoče, da film, napisan, režiran, igran, posnet in predvajan v teh naših dneh, lahko da tako verno pouobo preteklosti in hkra-tu tako živo govori v naš čas? Ali je mogoče, da prihaja tako silna, veličastna umetnina iz človeških rok in prav iz filmskega ateljeja? Podoba je, da se je ameriška proizvodnja obogatila z vsem, kar je dala nekoč Evropa iz sebe. V tej »Vesti človeštva« so z novo še mogočnejšo silo oživele zmagoslavne stvaritve, ki 6e je nekoč fi!miska umetnost Rusije, Nemčije in Francije priborila do njih. V nji je sugestija prapričevalnosti. ki nas je premagala ob »Oklopni križarki »Potemkinu«, v nji je prvoibitni obraz človeka im miljeja, kakor smo ga srečali »Pod strehami Pariza«, v nji je veličina igralskega ustvarjanja Reinhardtovega stila. V6e te komponente so se lahko znašle v enem pač samo v filmskih ateljejih Amerike, zakaj dežela dolarja je v teh časih, ko je Evropa obtičala v povprečnosti in samovlad ju, postala zatočišče umetaoslii, kulture in duha. In samo dežela dolarja iabko omišlja svojim umetniškim doživetjem in prividom toliko razkošnega sijaja, s kakršnim je odela ta film. 0 *delu samem je bilo v »Jutru« že govora. Naj dodamo samo, da nismo še videli na. filmskem platnu literarne biografije, ki bi mogla tako učinkovito pričarati cel kos žive zgodovine nekega naroda pred nas kakor ta »Vest«. Da, v tem Zolaju Paula M»u-njja i,n njegovega režiserja Dieferla je Zolajeva Francija majhna, da ji je bilo treba nekega Dreyfussa za dar i t veno jagnje, a močna obenem, da je našla pred vsem svetem pot do resnice, pravice in svobode. Tako sta zmerom neločljivo zvezana resničen človek Ln njegov čas. In ko Anatole France )po vseh doseženih zmagah govori poslovilne besed© nad krsto svojega velikega vrstnika, prihajajo ta krsta in te besede prav sreili nas. Ne, nihče naj si ne domišlja, da se trpljenje kogarkoli sredi sveta ne tiče njega. Nihče naj si ne domišlja, da bo lahko nekaznovano komurkoli storil krivico in laž. Ves svet, vse človeštvo je v nerazruš-ni verigi sklenjeno s seboj, noben delec se ne more brez škode samovoljno iztrgati, ne more biti brez škode proti svoji volji iztrgan iz celote. Tako je po svoji osnovni ideji ostal ta zgodovinski film, film naših dni- ___L. M. Vlom v občinsko pisarno v Sevnici Maribor, 11. novembra. Danes dopoldne je bila policija telefo-nično obveščena, da je bil v Sevnici izvršen drzen vlom. V noči na četrtek so vlomilci vdrli v pisarno občinskega urada, kjer so šiloma odprli veliko blagajno in z znatnim plenom brez sledu izginili. Po načinu vloma sodeč, so vlomilci razmere dobro poznali in domnevajo, da so se vtihotapili v občinsko pisa.no s ponarejenimi ključi. V pisarni so vlomilci najprej prebrskali vse omare in predale pisalnih miz ter stikali za denarjem. Ko so našli gotovino, so jo pobrisali. Zanimivo je, da ima orožnišika četa svoie prostore v isti hiši nad občinsko pisarno, toda nihče ni slišal vloma. Ko je prišel davi občinski tajnik v pisarno, je takoj opazil sledove nezaželjenih gostov, za katerimi zdaj poizvedujejo. Na kraj vloma je odpotoval tudi daktilo-skop g. Grobin, da posname prstne odtise. Natančna škoda, ki so jo povzročili vlomilci, ni znana, « je znatna. » KINI 1 * 21-74 MATICA fltomače Testi * Mirovna nedelja, 14- novembra, bo pokazala pripravljanost Slovencev za očuvanje mirnega sožitja med državami in narodi. Slovenci, spomnite se na ta dan žrtev svetovne vojne in prispevajte za spomenik neznanega 6lovenskaga vojaka iz svetovne vojne. Sleherni naj z darom potrdi zavest naše skupnosti. Nihče ne sme stati ob strani I Darovi se bodo porabili tudi za vojne sirote, vdove, invalide in brezposelne vojake svetovne vojne! — Zveza bojevnikov. Elitni MEDICINSKI PLES JUTRI OB 20. URI v Kazini * Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani ga. Majda Alujevič-Fettichova in gg. Marko Frlan in Demetrij Žargi, vsi iz Ljubljane. Čestitamo 1 * Promocije. G. Ecker Burghard iz Ko-čavja in g. Ogrizek Marjan iz Kranja bosta danes promovirana na univerzi v Ljubljani za doktorja prava. Čestitamo! * Službena mesta pri OUZD so polno zasedena. Zato opozarja Okrožni urad vse prosilce za službo, da naj ne vlagajo novih prošenj. * Združenje pekovskih mojstrov sreza rtuja in Ljutomera obvešča cenjeno občinstvo, da je po naredbi banske uprave spet uvedlo nedeljski počitek namesto ponedelj-skaga. Kakor doslej v nedeljo se bo zdaj v soboto izgotavljal kruh za dva dni, kajti od sobote od 13. pa do nedelje ob 12. ponoči bo delo zabranieno. Občinstvo se naproša, da krije svoje potrebe že v soboto. Privatni kruh se bo sprejemal samo v petak zvečer do 7. a'i pa v soboto zjutraj. Sicer ostane r.ied tednom vse po starem. V ponedeljek se bo dobival spet svež kruh. njim ad Ovcz n]ega?Ja-ko&e vphaSale kidi %,č& fwcefaMH%eAkC£ in živce vaicmU.Iakaj z njim, ko kava Hag 6kez kofeina, daje popoten iizilek naj -pfemenidepe vizimke kave? SGnvaHag pkija vedn je papa?« (Bichon). Sodelujejo prve moči odra. Bombe smeha. Kdor se hoče dobro zabavati, naj paseti predstavo. Preskrtite si vstopnice v soboto in nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. in eno uro pred začetkom predstave. u— Na akademijah slepe dece iz Kočevja (v soboto in nedeljo v frančiškanski dvorani, nastopi tudi zavodov gojenec Tone Cirič, ki ga je med vojno kot najdenčka prinesel v zavod za slepe pok. kurat Fran Bonač. Cirič, dasi od rojstva slep, igra klavir, orgla pri šolskih mašah in tudi komponira. Spremljal bo vse zborove pesmice. — Slepa mladina zasluži na obeh akademijah razprodano dvorano. Vstopnice v frančiškanski pasaži. u— Z Jadranske ceste. Prejeli smo: Mestna občina nam je napravila "zadnje mesece most čez Gradaščico, za kar smo ji hvaležni. Ali žal v takih nalivih in snegu se ne more no posluževati tega prehoda. Ako želimo na cestno železnico preko Jadranske ceste, moramo gaziti blato, odmosno vode skoro do kolen. Zato prosimo cestno nadzorstvo, naij nasuje Jadransko cesto z gramozom, da nam bo mogoč prehod z desnega brega Gradaščiee, ker sicer most ne pride v poštev za promet. PRENOVITE Vaše svetilke z modernimi PERGAMENTNIMI ali RHODOIO SENČNIKI od tvrdke M. TIČAR — Ljubljana, u_ Avtomobdske nesreče brez konca. Mamo nekaterih drugih poškodovancev je moral kirurški oddelek včeraj sprejeti v oskrbo tudi 271etnega de-lavca Franceta Ster-Leta, stanujočega na Ižanski cesti 180. Na Miklošičevi cesti ga je podrl neznan avtomobilih in mu prizadejal precej hude poškodbe po životu. u— Nesreča pod avtom. " V sredo smo poročali o nesreči premikača državnih železnic Ivana Cerneta iz Zgornje šiške, ki ga je blizni tramvajske reenize povozil neki avtomobilist. Kakor n^tm dodatno poročajo, se je g- černe vračal iz službe in se je takrat na cesti nahajal sam. Vozil je pravilno po desni strani ceste in je vsakršna krivda na njegovi strani izključena. u— Žalostna smrt bolehnega starčka. Tale čas pred pirvim snegom skoraj ni bilo dneva, da ne bi kronika zapisala izvršenega ali po izkušenega samomora, kar je vnovič potrdilo staro vero, da je prehod iz jeseni v zimo bolnim in bednim prav tako nevaren kakor doba med zimo in pomladjo. V sredo ponoči in včeraj nas je obiskal prvi sneg v tolikšni meri, kakor ga skorajda nismo vajeni za prve zimske pozdrave, in prav v urah. ko je začela legati na zemljo ta težka, bela oleja, se je v svoji sobici v Kladezni ulici 20 v Trnovem p< eloviil od življenja bolehen starček, 74-letni Franc Kolesa, bivši posestnik in krojaški mojster. Kolesa je ibi! že de!j česa neozdravljivo bolan, zavoljo česar je o' upal. čeprav je bil pri svojcih deležen na.jekrbnejše nege. Včeraj zjutraj so domači postali pozorni, da je v njegovi sobi tako dolgo vise tiho. Ko je nekdo potrkal na vrata, jih je našel zaklenjena in vsako klicanje je ostalo zaman. Opozorili so na stvar najbližjega stražnika, ki je vdrl v sobo in našel starčka obešenega na žebelj pri vratih. V Kladezno tulioo je prisre!a policijska komisija, v kateri sta bila zdravstveni svetnik dr. Lapajne in dežurni uradnik Pet Robnik. Na željo domačih so truplo Franca Koleše prepeljali v mrtvašnico zavoda sv. Jožefa. u— Vpričo ljudi je šla krast. V Križevnd-ški ulici št. 4 sta prei dnevi opazila zvečer dva stanovalca, kako leze neznana mlada ženska skozi pritlično okno v stanovanje njune sosede šivilje. Ko sta jo vprašala, kaj to pomeni, je neznanka odgovorila, da v hiši stanuje, pa je ostala brez hišnega ključa na cesti. Naslednji dan pa je šivilja potožila, da ji je iz stanovanja izginilo ponoči več oblek, prtov, orodja in nazne drob-njave. Stanovalca, ki sta prejšnji večer videla ne vabljenega gosta na tako čuden način prihajati v hišo, sta popisala neznanko in policija je bila tatici kmalu na sledu. V sredo so policijski organi nekje v mestu aretirali 25-letno potepenko M. Ž., ki je po rodu iz Zirov, pa prihaja večkrat tudi v Ljubljano na nedovoljene opravke. Priznala je. da je ukradene stvari prodala v Kranju, in izpovedala, da je na podoben način obiska-la v Ljubljani že več pritličnih stanovanj. u— Mirovni dan ▼ Angleškem drvi l tu. Angleško društvo v Ljubljani je tudi letos proslavilo obletnico sklenitve premirja na društvenem sestanku, ki se ga je udeležilo lepo število članstva. Društveni predsednik advokat dr. Ferdinand Majaron je v svojem govoru orisal pomen praznovanja te obletnice in naglasil, da naj ima to praznovanje med drugim tudi namen propagirati med narodi idejo miru in mirnega sožitja. V svojih nadaljnjih izvajanjih se je predsednik spomnil vseh onih junakov, ki so položili med svetovno vojno svoje življenje na altar domovine, posebno še onih junakov, ki so žrtvovali svoje najdražje za osvoboditev naše domovine. Ker z največjimi slavnostmi ta dan praznujejo v Angliji in Ameriki, je predsednik z globoko občutenimi besedami izrekel zahvalo vsem onim angleškim in ameriškim možem in ženam, ki so bili med svetovno vojno v največjo pomoč našim osvoboditeljem. Članstvo je na predsednikov poziv počastilo spomin teh tu in inozemskih junakov z enominutnim molkom. MATI, ZDRAVJE TVOJEGA OTROKA JE TVOJA SREČA Mati, ki bdiš nad zdravjem svojega otroka, Ti si poklicana, da ga v praVem času napraviš močnega in odpornega zoper bolezni in druge življenjske nadloge. Zato dajte svojemu otroku zdravja — dajte mu preskušeno, okusno krepilno hrano Ovomaltine. Samo z Ovomaltine se doseže Ovomaltinski uspeh. Stotisoči so že to izkusili. Prepričajte se tudi Vil Kupite še danes škatlico zdravja — škatlico Ovomaltine! Dobiva se povsod, počenši od din 6.50 n— Tretji in zaključni koncert povodom proslave lOOdetnLe Antona Foersterja '*> veliki koncert Glasoene Matice ljubljanske v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v valiki Filjiar-monični dvorani- Foerster je veliko let deloval v odboru Glasbene Matice in od leta 1872. dalje je večino njagovih skladb posvetnega značaja izdala Glasbena Matica ljubljanska. Tako je Glasbena Malica založila leta 1901. tudi klavirski izvleček njegove opere »Gorenjski slavček«, ki ja bil prvi tiskani klavirski izvleček opere pri nas. Tako je bilo delo Antona Foersterja tesno povezano z delom naše Glasbane Matice in je tudi popolnoma naravno, da je Glasbena Matica z posebnim zanimanjem vzela proslavo stoletnice njegovega rojstva v svoj aranžma. In koncertne prireditve zaključi ravno ona s svojim koncartoir. na katerem je glavna točka sporeda kantata za soli, zbor in orkester »Turki na Slevicic. Poleg tega zapoje mešani zbor še 3 najlepše Foen,ter-jeve zbora. Med njimi je tudi »Ljubica«, ki je prinesla zboru, dirigentu in skladatelju največje priznanje leta 1806. na Dunaju. Dalje sodelujejo na tem koncertu Slovenski vokalni kvintat, pianist Marijan Lipovšek in orkester Podzveze godbenikov. Pri tej priliki pa opozarjamo tudi na odkritje Foerster-jevega spomenika, ki ga postavi Glasbena Matica pred svojim poslopjem v Vegovi ulici v nadel jo 14. t- m. ob pol 12. dopoldne. ZA OBLEKE, BLUZE Kroji angleška volna TONI JAGER, Kongresni trg 1, Ljubljana u— Društvo D«m slepih v Ljubljani, ki mu je poverjena skrb za delazmdfene odia6le in onemogle slepce v skupnem domu, opozarja svoje člane in prijatelje, pa tudi ostalo ljubljansko občinstvo na prireditve najmlajših slepih revežev, šolarjev ba no vinske kočevske šole za slepce. Vsi, ki viijte. pri-hitite gledat svojevrstne akademije, ki se bodo vršile to sonoto in nedeljo v ljubljanski frančiškareki dvorani pol pokroviteljstvom gospe Natlačenove. soprotre bana dravske banovine, in vodstvom kočevskega učiteljskega zbora na zavodu za slepo deco. Čisti dobiček je namenjen podpornemu fondu za slepo deoo. I^epo je, če kupit« ve"opnioe, da t* tem podipiete prireditev slepih otrok gmotno, a še lepše bo, če razveselite slepo deco tuiii s svojo osebno prisotnostjo. Kupite in pri bite! Odbor. Eau de Cologne najboljših znamk za damo in gospoda v originalnih steklenicah kakor tudi odprt, dobite v parfu-meriji »NADA« — Frančiškanska ulica, Ljubljana. u— *oersterjeva razstava je odprta samo še 3 dni: petek in soboto od 15. do 17. ure ter v nedeljo od 9. do pol 12. ure. Vstop prost. u— Akademska Jadranska straža opozarja na svojo redno plesno vajo, ki lo zopet jutri v soboto v Trgovskam domu. Začetek za začetnike točno ob pol 8. Jenko-Adamič. u— Predavanje SPD se vrši v četrtek 18. t. m. ob 20. uri v Delavski zbornici. Predavali bodo nekateri udaleženci letošnjega izleta članov SPD. t. j. gg. H vas tja, dT. Mrak in dr. Potočnik o francoskih Alpah. Naši planinci so sami napravili številne dobre posnetke na svojih turah ter jih bodo pokazali pri predavanju. Predavanje bo zelo zanimivo ter bo pokazalo uspehe naših plezalcev v težkem, visokoalpskem te. renu v ledu in snegu. Planinci, obiščite gotovo to prireditev. u — "Združenje brivcev, frizerjev in ko-zmetikov v Ljubljani sporoča cenjenemu občinstvu, da bodo brivnice in frizerski saloni v ponedeljek 15. t. m. do 10. dopoldne v Ljubljani zaprti. Istočasno naproša članstvo v Ljubljani, da se ob 8. uri udeleži s svojim osebjem v stolnici sv. maše zaduš-nice Uprava. u— Obleke in klobuke kemično čisti barva, pllsira In lika tovarna Jas. Reich. 2 n— Recepcija na Italijanskem nem konzulata. Ob prittki rojstnega, dne Nj. Vel. kralja Viktorja Emanuela je priredil včeraj generalni konzul kralj. Italije g. comm. Guerrini — Maraidi z goepo soprogo v vili na Erjavčevi cesti recepcijo za vabljene goste. Vabilu g: generalnega konzula, ki je v kratkem času sivojega bivanja v Ljubljani pokazal mnogo zanimanja za tukajdnje družabne in kulturne razmere, so se odzvali številni predatavi-telji oblasti, gospodarskih in kulturnih korporacij, med njimi ban dr. Natlačen, knezoškof dr. Rožman, župan dr. Acllešič, rektor univerze dr. Kušej, francoski konzul Remerand in mnogi drugi. Goste sta sprejemala in jim izkazovala najljubes-njivejšo pozornost gospa in gospod Guenv rini-Maraldi. Bila je to po dolgem času prva večja recepcija na italijanskem konzulatu in je pokazala, da ljubljanska družba simpatično spremlja prizadevanje obeh vlad in posebej še v Ljubljani g. generalnega konzula po čim tesnejših prijateljskih odnošajih med obema sosednima državama. n— Zveza gospodinj preloži zaradi tah-ničnih ovir svojo razstavo »Vse za bolnika« na 30. t m. u— Zgodba iz ljubljanskega dna. V torek zvečer je neko dekle iz tiste na zunaj vesele, a v svojem jedru v resnici žalostna druščine, kakršno srečavamo po sumljivih krčmah in kavarnah, na cesti izročilo stražniku mladega moža s prošnjo, naj ga odvede na policijo. Tam je ženska pripovedovala zgodbico, kakršnih 6e v ljubljanskih večerih zgodi najbrž na stotina in tisoče, pa nikoli ne pridejo na dan, in kjer ni tožnika, tudi ni treba sodnika. Lepega poletnega večera se je bila seznanila s mladim Mariborčanom, ki je z nabito listnico paradi-ral po lokalih. Povabil jo je v avto in odpeljala sta sa najprej v neko gostilno na Zaloški cesti. S' saboj sta vzela tudi šoferja in v gostilni, kjer je bilo polno gostov, so se pomudili do policijske ure. Tedaj je Mariborčan predlagal dekletu, da se odpeljeta še na kratak nočni izlet proti Vevčam. A ko sta se vozila čez polje, se jima je avlo naenkrat zazdel sumljivo težak. Nedaleč od letališča je šofer ustavil, in ko ja gostitelj iz Maribora pogledal okrog voza, je zadaj na pritrjenem kovčegu našel dva neznanca- Moža sta planila vanj in ga začela obdelovati z noži, da so ga morali prepeljati v bolnišnico, naznanca pa sta izginila v temo. Vse je že kazalo, da napad, o katerem je bila obveščena tudi policija, ne bo nikoli pojasnjen. V torek zvečer pa je žanska. ki se je bila tedaj pridružila denarnemu in radodarnemu Mariborčanu z najbolj veselimi upi, pa je bila tako grenka razočarana, v neki gostilni prepoznala enega zmed napadalcev. Prijazno je prisedla in ga zvabila do najbližjega stražnika. Za njim bo poromal za zapaha tudi njegov paidaš. u— Specialist za k«les rske svet lke pod ključem. Te dni s»o orožniki na Grosupljem aretirali nekega Cirila P., ki je zadnji čas na de'>ek> kradel svetilke na cinamo s koles po ljubljanskih ulicah in jih prodajal ipo deželi. Tako je v petek princ-sel sedem svetilk na Grosuplje z namenom, da jih spravi v denar, pa je imej smolo, da so orožniki naleteli nanj. Brez obotavljanja je priznal, da se je že delj časa bavil z organizirano krajo svetilk. Tako je odnesel dina-me neznanim lastnikom izpred Delavskega doma v noči na 3. novembra, v Gajevi ulici prod kakšnimi 10 dnevi zvečer, z dvorišča Hrovatinove tiskarne. 2. novembra zvečer, izpred trafike v i .:ski ulici 4. novembra zvečer, izprai M rakove gostilne na Rinssi ces'i na Napoleonovem trgu pred kakšnimi 16 dnevi. Fanta so izročili soiišču. kjer dobe oškodovanci nazaj svojo lastnino. u— Tatvine v klavnici. »Jutro< je že nekajkrat poročalo o tatvinah, ki se od časa do ^asa, pa skorajda organizirano, dogaiajo v mestni klavnici. Na cIpIu so bili podjetni neznanci, ki so mesarjem kradli meso, sprav ljeno v hladilnicah, in ga bržkone pod roko prodajali dalje. Izginjali pa so tudi vsake vrsta dragi predmeti, orodje, sekire, noži in perilo. Meso vsakega mesarskega mojstra je opremljeno s posebnimi znaki, da se lahko loči lastnina od lastnine. Ni izključeno, da je večkrat prišlo tudi do kakšnih nezlo-namernih zamanjav, a reči so se dogajale tako pogosto, da je bila brez dvoma tatinska roka vmes- Prod dobrim tednom je nekemu mesarju izginil cel prešič iz hladilnice, pred dnevi je n^kdo nokomu odnesel pol zaklanega vola. Tako so tekle zadeve že tam od pomladi, a oškodovanci so mnogokrat najrajši pocrl^dali skozi prste, da ne bi imeli sitnosti in škandala. Ko pa je nekdo odnasel kar pol vola, ie oškodovani mojster le začel previdno poizvedovati, kam bi bil izginil plen. Ni moglo biti dvoma, da ga je odnesel kdo od mesarske stroke in ga lo skušal prodati med svojim blagom, kpr si pač ni mogoče predstavljati, da bo kak zasebnik za svojo kuhinjo šal krast tolikšne kose mesa. Nazadnje je v resnici naletel na svojega vola pri nekem mesarju in v kratkem je bila tatvina pojasnjena. Ukradel mu ga j a bil pomočnik lega mesarja, da ga je med blagom svojega mojstra prodajal pod ceno za svoj račun. Me**arji, ki zadnji Čas že kar niso bili več varni svojega imetja, so si trloboko oddahnili ob tem dognanju, saj upravičeno upajo, da bo poslej za nekaj časa kraja ponehala. u— Drevi in vsak petek o»> pol 21. ▼ mali dvorani Kazine zaključni družabni plesni ♦cfai za vabljene. Reklamacije pri mojstru Jenku. Epohalno filmsko delo iz zgodovine človeštva VEST ČLOVEŠTVA — «mfle ZOLA Paul Munl tel. 27'30 SLOGA Prekrasni velefilm v naravnih barvah »B A M O N A« V glavnih vlogah: Loreta Young, Kent Taylor, Don Ameche. Nemški dialog! tet.. 22 21 UNION Iz Celja e— Proslava 25-letnice umetniškega udei-stvovania g. Ivana Levarja, člana Narodnega gledališča v Ljubljani, bo v torek 16. t. m. v celjskem gledališču, ko bo vprizor-jena Strindbergova drama »Julija«. Predstava se bo začela izjemno že ob 19.30. ...... Predstava je za abonma, neabonenti dobi- "JQ pršiča jo vstopnice v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge. e— Celjstki mestmi svet bo imel danes ob 18. redno seio. Na dnevnem redu so poročila vseh odborov. e— Zanimivo predavanje se obeta danes Soštanjčanom. Pod okriljem ondotne podružnice SPD bo ob 20. v kinodvorani predava! znani ljubljanski fotoamater in fotografski pisatelj g. Karlo Kocjančič o sprehodih »Po slovenskih dobravah in višavah«. Predavanje bo ilustriralo okrog 120 prvovrstnih diapozitivov, med njimi tudi v naravnih barvah. ŠostanjČane opozanamo na izredno priliko, ki se jim nudi, da se seznanijo z delom slovenskih fotoamater-jev, ki uživa svetovni sloves. e— Prvi sneg. V sredo zvečer je začelo v celjski kotlini snežiti Sneg. pomešan z dežjem, je naletaval z manjšimi presledki vso noč in tudi včeraj. Mokri sneg se je ustalil na hribih in rahlo pobelil dolino, a doslej k sreči ni povzročil večje škode. Epopeja vztrajne borbe za obstanek tlačenega slovaškega naroda HAJDUK JANOŠIK v glasnih vlogan Zlata Hajdukova, Pavel Dielik. Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15 url Hišne posestnike opozarjamo, da morajo skrbeti za redno in temeljito čiščenje zasneženih hodnikov pred svojimi poslopji, ker bi bili sicer odgovorni za eventualne posledice. e— Poziv za vložitev davčnih napovedi za odmero zgrad&rine za davčno leto 1938. je izšel oktobra. Davčne napovedi se morajo vlagati pri davčni upravi v času od 1. do 30. t. m. Društvo hišnih posestnikov opozarja, da se bodo za vse hišne posestnike, ki so člani društva, v društveni pisarni izgotavljale brezplačno davčne napovedi v časiu od 15. do 25. t. m. od 8. do 12. in od. 14. do 16. Tudi ostali posestniki se lahko zglasijo v tem času v društveni pisarni, če pristopijo k društvu in plačajo članarino za 1. 1937. K napovedi naj vsakdo prinese po možnosti kopijo zadnje napovedi, katastrski list. zadnji plačilni nalog za gostaščino (najemninski vinar) m kanalščino ter knjižico za vodarino, kajti le tako se bo dala napoved pravilno izpolniti. Tudi tiskovine za napoved moTa vsakdo sam prinesti, ker jih društvena pisarna nima na razpolago. e— Napad pred gostilno. V nedeljo zvečer so neznani moški pred neko gostilno na Ljubečni napadli 21-letnega brezposelnega mizarskega pomočnika Aloiza Rošerja z Ljubečne ter ga močne poškodovali po glavi in rokah. Rošer sc zdravi v bolnišnici. e— V trebuh ga je zabodel. V Ločnem dolu je neki Ivan Bercko napade! 19-!etnc-ga posestnikovega sina Romana Čonžka iz iste vasi in mu zasadil nož v trebuh. Težko poškodovanega Čonžka so oddali v celjsko bolnišnico. Iz Maribora a— Ob svežem grobu Cvetkove mame. V sredo popoldne se je zbrala na mari-I borsikem mestnem pokopališču ogromna množica ljudi. Sokolov, učiteljstva, krče-vinske šolske dece in ostalega narodnega občinstva, da se pos!ednj:č poslovi od umrle gospe Vekosilave Cvetkove, soproge upokojenega šoL upravitelja krčevinske šole g. Cvetka Frania. Ob svežem grobu so se v pretresljivih besedah poslovili od blage pokojnice gosp-a Mešičkova v imenu krčevinske šole, g. Tomažič. upok. šol. nadzornik. v imenu šolstva, ter g. Golež v imenu Zveze kulturnih društev. Pevski zbor kr-čevinskega pevskega društva »Luna* je odpel pred mrtvašnico, odkoder je krenil mrtvaški sprevod, ter ob gTobu dve turobni žalostinki. Šolska deca je zasula s svežim cvetiem prerani grob dobre mamice, vzorne žene in vrle narodnjakinje in Soko-lice. Številna udeležba na poslednji poti obče spoštovane in priljubljene Cvetkove mame je dokazala, kako so jo imeli vsi radi in kako je vse stiskala bol, ko so jo snremili do njenega poslednjega doma. Žemljica, ki jo je tako ljubila, naj ji bo lahka, mi pa ji bomo ohranili časten in trajen spomin! a— članski sestanek JNS za Maribor m ož-'o mkolico bo drevi v petek 12. t m. ob 20. uri v zgornji dvorani Narodnega doma. Poročala bosta narodna poslanca gg. Ivan Prekoršek in Avgust Lukačič. a— Sfariborska sokolska kreditna zadruga je bila ta dni ustanovljena in to z namenom. da vzgaja obmejno sokolstvo k slednji ter da zbira denarna sredstva, s katerimi bo lahko podprla sokolske edinice v njihovem delovanju. Na ustanovnem občnem zboru ie bila izvoljena naslednja uprava: upravni odbor br. Dagen Friderik. Prplog Ferdo. Struna Lojze, Mohorko Jože, Brak>ž Josip ter Požar Anton. Namestniki dr. Šalamun Fra-njo, Sasel Gregor ter Roinik Ivan. V nadzorni odbor pridejo: dr- Milan Gorišek. Kum-perščak Anton. Paš Anton, namestniki dr. Zbrizaj Teo. mg. Kreiči Anton ter geom. Pertot Kristjan. Sokolstvo stopa s tain tudi na zadružno rrospodansko polje, da tudi tu koristi sokolski ideji. a— Hlapec Jernej ... Včera; dopoldne so Avstrijci postavili na našo mejo 78-Iet-nega h!at>ca Jurija Pungarta, ki je pristojen na Janžev vrh pri Selnici. Pungart je služil 56 let za hlapca v okolici Lipnice, v zadnjem času pa je postal bolan in ker ni hotel nihče zanj skrbeti, so ga avstrijska oblastva kratkomalo izgnala... a— Beti možanci... so nas posetili in nas že v sredo zvečer in preko noči obilno obd-arili z »belo opojnostjo«. Mariborski dilcarji pa niso bogve kako zadovoljni, ker so snežinke mokre. Naši dilcarji si že- Vremenska poročila Dozdevno vreme v novembru po stoletnem koledarju Dan je dolg od 9 ur 57 minut do 8 ur 41 minut in se do konca meseca skrči za 1 uro 16 minut. vetrovno P. 12. Martin p. S. 13. Stanislav N. 14. Borislava P. 15. Levko Leopold T. 16. Otmar S. 17. Gregor čud. C. 18. Hilda Sčip ob 930 ponekod dež rahel dež skoro vsak dan nekaj dežja 5 Petek, B, XL 1WT, a— Himen. Po. »tarokatoliSkem cerkvenem obredu se je poročil gledališki igralec g. Edo Grom z gdč. Beo Novakovo. Obilo sreče! a— Ljubljanskega trgovca so okradli. Trgovec Josip Bedura iz Ljubljane je prijavil policiji, da mu je neznan tat ukradel iz žepa plašča, ki ga je imel v garderobi nekega mariborskega lokala, vse dokumente in usnjate rokavice. a— Radi krave jo je zmikastil. V Gornjem Slemenu pri Sv. Križu so ušle krave posestnice Ane Kranjčeve na sosedov pašnik. Posestnika Robiča, katerega zemljišče meji na posestvo Kranjčeve, je to tako razburilo, da je Kranjčev« pričel zmerjati. Beseda je dala besedo, tako da se je Robič dejansko lotil Kranjčeve ter ji povzročil znatne poškodbe po glavi in telesu. Mariborski reševalci so morali Kranjčevo prepeljati v splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravi. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodiščem. a— Kriminal. V zadnjem času se v Mariboru silno množijo tatvine po stanovanjih in ne mine skoro dan, da ne bi policija prejela kakšne prijave. Včeraj se je neki zlikovec vtihotapil v stanovanje delavca Franca Kranjca v Ljubljanski ulici 36 ter mu odnesel uro z verižico ter razne obleke ▼ skupni vrednosti okoli 1000 dinarjev. a— Nesreča v tekstilni tvornici. V Hut-terjevi tekstilni tvornici je prišla tkalka Alojzija Bradačeva, stanujoča v Delavski ulici 15, po nesrečnem naključju z desno roko v kolesie stroja za hlačevino. ki ji je zmečka! roko Poklicali so mariborske reševalce, ki so Bradačevo odpremili v splošno bolnišnico. Iz Tržiča ?— Kino predvaja samo danes v petek •in jutri v soboto ob pol 9. zvečer senzacionalni nemški film »Sužnji denarja« V soboto ob 7- zvečer in v nedeljo pri vseh predstavah pa veliko vojno dramo iz današnje Španije »Poslednji vlak iz Madrida«. Iz Trbovelj t— predavanje Sokola v Trbovljah. Prosvetni odsek Sokola priredi v ponedeljek 15. t. m. ob 20. v prostorih Sokolskega doma prvo predavanje v letošnji zimski sezoni. G. dr. Vrčon iz Ljubljane nam bo govoril o Jugoslaviji in mednarodni politiki. Vsebina predavanja je glede na zapletenost današnje mednarodne politične dinamike aktualna in bo zanimala vsakogar, ki mu je tudi do spoznavanja jugoslovanskih zunanjepolitičnih smernic. Pridite! Vstop prost. t_ Martinovanje CMD. Tukajšnja podružnica CMD bo martinovala v nedeljo 14. t. m. ob 20. v Fortejevi dvorani. Pridite! t_ Opozarjajo se obvezniki za telesno vzgojo, da se začne tečaj od nedelje 14. t. m. dalje ob 10. dopoldne ter da naj se tečaja udeležujejo obvezniki in se s tem izognejo posledicam zakona o telesni vzgoji- Iz Novega mesta n— Koncertni javnosti. Koncert učiteljskega godalnega kvarteta, napovedan za soboto 13. t m. je zaradi tehničnih ovir preložen na soboto 20- t. m. Iz Krškega k_Kozolec in čebelnjak sta pogorela po- scotmiiiku Alojaiju Kegloviču v Grmuljah pri Skocjaou. Uničenih je bilo tudi precej raz-D h pridelkov, orodja im lesa. Škoda '/naša okoLj 8000 din. Zažgali so domači otroci pri igranju z vžigalicami. Iz Ptuja j— Napad na cesti. 25-letni sin posestnika Šalamun Franc iz tiakušaka pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je te dni vozil iz mlina moko proti domu iti so ga na cesti brez vzroka napadli trije nez-nani fantje. E ien od njih je Šalamuna udaril po glavi, da 6e je ta zgrudil na tla. Poškodovanca eo pripeljali v bolnišnico. Poškodba na glavi je zelo nevarna. j— Za zastrupljenjem krvi umrl. 41-letni posestnikov sin Anton Doberšek iz Stopna pri Makoiah je oral in se ranil na nogi. Kepu <'ru-žabnika, razen če terjatev nasproti družbi ne zastara v krajšfem roku. Rok zastaranja prične teči z dmem. ko se pristanek družbe ali izstop druža.bn'ka vpiše v trgovinski register. Ce je družba prestala zaradi konkurza, tedaj začne rok zastaranja teči od dne, ko .ie otvoritev konkurz* vpisana v trgovinski reg'ster. Ce upnikova terjatev dospe v plačilo šele po vpisu, tedaj prične rok zastaranja teči od dospelosti. Gospodarske vesti = Pravilnik o pavšalnem sistemu plačevanja trošarine. Po J 23. finančnega zakona za leto 1937/38 ssmejo w>sam?®e banovine uvesti pavšalno plačevanje ba-novinske trošarine na vino in žganje, in siicer tako, da plačajo pavšal oni, ki se bavijo s točenjem vina in žganja ali s trgovino z vinom in žganjem. Pravilnik za pavšalno plačevanje trošarine predpiše ban. Ta sistem pavšalnega plačevanja trošarine na vino in žganje ie prva uvedla dunavska banovina. Pravijo, da je uspeh tega sistema prav zadovoljiv. Sedaj so v finančnem ministrstvu izdelali pravilnik o pavšalnem sistemu plcčevanja trošarine, ki bo veljal za vso državo. Uvedbo pavšalnega sistuma. priporoča banovinam tudi kmetijsko ministrstvo. — Znižanje cene bencinski mešanici. Po določilih uredbe o spremembah in dopolnitvah zakona o državni trošarini od S. oktobra 1937 so bih prodajalci mešanice bencina s špiritom za pogon motorjev dolžni najkasneje 6. novembra znižati prodajno ceno te mešanice v primeri s ceno, ki je veljala 30. septembra t. 1., za 1.75 Din pri kg. Razen tega so bili po odloku finančnega ministra dolžni najkasneje 6. novembra t. 1. znižati prodajno ceno zaradi pocenitve špirita še za 0.05 Din, tako da znaša celotno znižanje 1.80 Din pri kg. V zvezi s tem je davčni oddelek finančnega ministrstva pozval finančne direkcije, da preko davčnih uprav naroče organom finančne kontrole, naj od časa do časa strogo nadzirajo, ali so prodajalci znižali prodajno ceno mešanice; če ugotove, da tega niso storili, morajo takšne prodajalce prijaviti pristojni davčni upravi, da jih kaznuje z denarno globo. = Slabe cene za letošnji vojvodinski hmelj- V dunav) posojila 60 Din; na eno 7% obveznico Blairovega posojila (nominala 100 dolarjev) posojila v protivrednosti 60 dolarjev; na eno 8% obveznico Blairovega posojila (nominala 100 dolarjev) posojila v protivrednosti 70 dolarjev; na eno 7% obveznico Seligmanno-vega posojila (nominala 100 dolarjev) posojila v protivrednosti 80 dolarjev; na eno 7% obveznico stabilizacijskega posojila (nominala 100 frankov) posojila v protivrednosti 60 frankov; na eno delnico PAB nominale 500 Din, posojila 150 Din. — Prodaja francoskih frankov za potnike v Francijo. Na predlog Narodne banke je finančni minister izdal sklep, po katerem smejo pooblaščeni zavodi in menja-či ne glede na določbe čl. 4 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami prodajati do 31. decembra 1937 potnikom, ki potujejo v Francijo, na vldirane potne liste francoske franke do protivrednosti 10.000 din. = železniški popust za beograjski ve- lesejem. Dovoljena je polovična vozna cena na državnih železnicah vsem obiskovalcem drugega mednarodnega pomladan- skega in tretjega mednarodnega jesenskega sejma, ki bosta v Beogradu od 30. aprila do 9. maja 1938. odnosno od 10. septembra do 19. septembra 1938. — Hladilni vagoni za izvoz mesa v Anglijo. Generalni direkciji državnih železnic je uspelo dobiti od nemških državnih železnic in od belgijske železniške družbe gotovo število hladilnih vagonov za prevoz svežega mesa, mesnih izdelkov in masti čez Briigge v London, ne da bi blago prekladali. Za te vagone je treba plačati enake pristojbine, kakor za navadne hladilne vagone. Generalna direkcija opozarja interesente, da so vagoni že na naših postajah in so jim takoj na razpolago. = Licitacije. Dne 29. t. m. bo pri kr. baeski upravi drinske banovine v Sarajevu licitacija za nabavo kirurških inštrumentov ter apotekarsikega pribora. Dne 23. t. m. se vrša pri ekonom, odd. gen. di-rtkcije drž. žel. v Beogradu licitacija za dobavo oblek in čevljev za izpiralce kotlov ter cokelj z lesenimi podpfcti, 26. t. m. za dobavo orodnih strojev in dne 29. t. m. za dobavo raznih pil. Dne 29. t. m. bo pri upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo kartona in papirja za tobačno tovarno v Nišu, 30. t. m. za do-baivo 39.000 kg žebljev, 4. decembra za dobavo veSje množine kartona, 6. de-ctimbia za dobavo pergamentnega papirja in 7. decembra za dobavo kartona za potrebe tobačnih tovarn. Dne 3. decembra bo pci direkcija pomorskega prometa v Splitu licitacija za nabavo olja za parne stroje, 6. decembra za dobavo petioleja za pomorske svetilnike ter za dobavo nafte. Borze 11. novembra Na ljubljanski borzi so se dane6 avstrijski šilingi v privatnem kliiingu trgovali po 8.64, za angleške funte pa je' b'Jo povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskiih šilingih po 8.6250 in v grških bonih po 28.9950. Nemški klirinški čeki stanejo v LjuMjani, Beogradu in Zagrebu 14.00, za konec novembra pa v Zagrebu 13.90, za konpw decembra 13.8050 in za 15. januar 13.8750. Na zagrebškem efektnem tržišču sc je Vojna škola pri čvrstejši tendenci trgovala po 419 (v Beogradu 420). V ostalih državnih vrednotah ni bilo prometa. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2382.65 — 2397.25, Berlin 1736.53 - 1750.41, Bimselj 730.94 — 736, Curih 996.45 — 1003.52, London 214.71 — 216.76, Newvork 4269.75 _ 4306.07, Pariz 146.02 — 147.46, Praga 151.43 — 152.54, Tist 225.69 — 22S.7S. Curih. Beograd 10, Pariz 14.6875, London 21.5950, Newy«rk 432.375, B .ušel j 73.50, Milan 22.75, Amsterdam 239, Berlin 171.50, Dunaj 79.75, Stookholrn 1113250, Oslo 108.5250. Kobenhavn 9(5.4250, Praga 15.21, Varšava 8180, Budimpešta 83.25, Aten« 3 95, BukareSta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 419 — 421, 4% agrarne 54 den., 4% severne agrarne 53 den., 6 7o 'i al m. agrarne 76 »len., 6% beglušike 78 — 79, 7% invest. 95 den., 7% Diž. hip. banka 100 — 100.75, 1% Blair 85.50 — 86. 8% Blair 94; delnice: Narodna banka 7500 den., PAB 210 den., Trboveljska 240 bi., Gutmann 4." — 50, Šečerana Osijek 155 den., Dubiovačka 400 — 420, Ooeania 275 -— 800, Jadranska 410 — 420, Danica 50 bi. Beograd. Vojna škoda 418.50 _ 419.50 (430), za dec. 418 — 419. 4% severne agnar-n« 54.25 den., 6®/» begluške 7850 — 78.75, 6% dalm. agrarne 76.25 — 76.75, 7% invest. 96.75 den. (97.50), 7®/o Drž. hip. banka 100 den.. 7% Blair 85.25 — 85.75. 8% Blair 92.50 — 94 (91.25), Narodna banka 7550 — 7600, PAB 214 den. Pokali l svoie zofte, mala Sta! Glej, kako so zdravi In beH po Chlorodontu. Vse moderne matere vedo, da je treba mlečne zobe štabno negovati. Ce hočemo, da postanejo trajni zobje zdravi in močni. Mati, da) svojemu otroku zobne paste Chlorodont, Id je s svojim mikroskopsko finim čistilnim jedrom in prijetnim okusom posebno otrokom primerna za nego zob. ^^^^^ 8 SL Chlorodont Blagovna tržiiča ŽITO + Novosadska blagovna borza (11. t. m-). Tendenca nespremejena. Pšenica (78/79 kg): ba&ka 168 — 170, banatska 163 — 171, baška ladja Tisa 170 — 172, ladja Begej 169 — 171, sremska 77/88 kg 167 — 169, slavonska 77/78 kg 169 — 171. Koruza: baška in 6rtmska 105 — 107, banatska 101 — 103, baška nova, sušena 95 — 96. Oves: baški, sremski in slavonski 122 — 124. Rž: baška 164 — 166. Ječmen: baški in sremski 63/64 kg 130 — 132.50. Moka: baška in sremska »Og« in »Ogg« 262x0 — 272.50; »2« 242.50 — 262.50, »5« 22250 — 232.50, »7« 162.50 _ 172.50; »8« 125 — ISO. Otrobi: baški, sremski m banatska v vrečah 94 — 98. Fižol: baSki beli, brez rroč 205 — 207. -f- Bodimpeštanska termin s ka bona. (11-L m.). Tendenca prijazna. Koraza: za maj 12.70 — 12.71. BOMB AS + Liverpool. 10. novembra. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji: za dec-4.53 (prejšnji dan 4.45), za maj 4.67 (-L59), za julij 4.70 (4.62). -f- Newyork, 10. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec- 7.86 (7-86), za maj 8.01 (7.95). Cesta Straža-Dolenjske Toplice se popravila Skozi Toplice naj bi se cesta preložila tako, da ne U motila tujskega prometa Cesta od železniške postaje Straže pri Novem riiofctu do Dolen;skih Toplic je bila dograjena v delu od Rumanje vasi do blizu Toplic komaj pred 35 leti- Cesta ni še torej tolikanj stara, vendar je za eedanje prometne razmere mnogo preozka. Na tej cesti je dnevno velik promet z lesom iz kočevskih gozdov. Zaradi tega je cesta zlasti v letih dobre lesne konjunkture mnogo trpela. Zato ni bilo n i kako čudo, da je bila v 6krajno slabem stanju z globokimi vdrtinami ter da so se vozovi sredi ceste prevračali. Umevne so bile številne pritožbe na oblastva in zahteva, da se c=ssta temeljito popravi. Ban-6ka uprava je že v letih 1931 in 1932. dala napraviti načrte za kockanje ceste. Vršili so se sestanki interniranih javnih kakor tudi zasebnih faktorje?. Sestavljen je bil proračun, ki je določal za ta dela 4.000.000 Din. K temu naj bi sorazmerno prispevali zainteresirane občine, sreski cestni odbor in privatni obvezniki. Določeno ie že bilo, kako se bo dobila potrebna vsota, in privatni interesenti so zneske, pripadajoče nanje, v večini že vplačali. Zaradi nastale krize je pa ta zelo aktualna zadeva kmalu zaspala. Ko je z nastopom občutne krize lesni promet malone powem zamrl, se je cesta z najnujnejšimi popravami in z nasipanjem nekaj izboljšala, vendar pa še od daleč ne ustreza potrebam sedanjega ča«a. Zato je hanska uprava odlomila, da se naposled tudi na tej cesti začne delo razširjanja in novega tlakovanja. O kakem kockanju sicer ni več govora, vendar bodo zainteresirani faktorji zadovoljni s temeljito popravo in razširjenjem. Pred dnevi eo se dela že začela. Vršila se bodo v etapah. Za zdaj je določeno, da se bo tlakovala in razširila cesta na dolžini približno 1 km. Cesta, ki je do železniške postaje v Straži dolga okrog 5 km, drži do skoro polovice nad reko Krko ob strmem bregu, ki m skoro prav nič zavarovan, kar je tem nevarnejše, ker je cesta zelo ozka in se redno srečujejo avtomobili in težko obloženi vozovi. Pri popravi ceste bo pač potrebno ozirati se tudi na to, da bo ob bregu postavljena varna in trdna ograja Za Dolenjske Toplice kot zdravilišče, kamor od leta do leta prihaja več kopaliških gostov, ti bilo priporočljivo, da bi se del ceste, ki drži skozi zdravilišče, preložil tako, da ne bi lesni promet oviral tujskega prometa. Za zdravilišče nikakor ni priporočljivo, da vozijo mimo kopaliških gostov težko obloženi vozovi, ki delajo nemir ia vzdigujejo prah ter s tem vznemirjajo bolne in miru željne letoviščarje. To misel, ki se je že večkrat izrekla ia bi bilo njeno uresničenje v korist naraščajočega tujskega prometa, bodo morali odločujoči faktorji vzeti resno v pretres- Ce pomislimo. kaj vse odločilni čin i tel ji, žrtvujejo za povzdigo tujskega prometa, smejo tudi Dolenjske Toplice povzdigniti glas, da na pristojnih mestih kaj žrtvujejo za zapuščeno Dolenjsko. Skoro polovica ljudi umira zaradi srca Ljubljana, 11. novembra. Srce je središče človekove duše in jetra so središče našega življenja. Tako se gla^i prislovica v kltnopisu. Srce žabe, usmrčene pred petnajstimi minutami, bije. Položeno je v stekleno posodo, krči se in razteza. V enakomernih presledkih. Na mizi, za katero bo do-c.nt dr. I. Matko predaval o srcu in njega obolenjih, leži v skledi kravje srce. Na sprednji steni vise slike src, kakiršne smo nekoč gledali v šolskih knjigah. Srce, središče vseh naših čustev, objekt pesnikov, opevano od vseh narodov sveta in v vseli časih, položeno na mizo, kjer ga analizira sto, tisoč ljudi. Pesnile in zdravnik. Prvi s peresom, drugi z močnimi ž? irnicasmi, mikroskopa, električnimi toki. Oba hočeta prodreti v najgloblje bistvo tega edinstvenega motorja na svetu. Oba hočeta dognati njegove utripe. Dr. Matko govori učinkoviteje, kakor smo se učili nekoč v šoli; — Srce je motor, se poganja sdmo, leži v sredini prsnijaka, obdano od srčnine, med njun in srcem je sluzasta gmot3ss ki preprečuje vnetje. Deljeno je v sredini po pretinu, ne leži vodoravno niti navpično, temveč je položeno poševno. Po polovici ga od baze do konice deli pretin v dve polovici, levo in desno in vsalta ima svojo določeno funkcijo. Vsaka polovica je razdeljena z zaklopkami, ki branijo krvi, da se pri skrčenju ne vrača nazaj v srce. Take zapornice so tudi nasproti aorti in na pljučni odvodnici. Naloga srca je dvojna; da poganja kri po žilah. Po žilah arterijah, ki sa stalno manjšajo in t:njša;o ter prehajajo v las-nice, dobiva telo kri in z njo hranilne snovi, ki so mu potrebne. Iz lasnic prehaja kri v vene. žile dm-odnlce k srcu. Telo potrebuje plinske snovi, predivsem kisik, pri dihanju kri v pljučih sprejema kisik, oddaja pa zelo strup;no ogljikovo kislino, ki jo izdiliamo. Telo potrebuje 40 različnih snovi, ki jah mora dobiti, zato je v zdravi lorvi vedno raztopljenih do 46 snovi. če srce izrežeono, ne prestane biti. Ono ima v sebi neko tajno gonilno silo, bije z 72 udarci v minuti. V njem so trije centri. Prvi leži na meji srca, pri zgornji veni, drugi v pretinu, a tretji v setmi miSi- ci. • Pravilno delovanje srca je odvisno od drugih živcev, na pr. od vagusa, ki zavira delovanje ter od simpaticusa, ki, če je nadražen, hitreje požene srce. Odvisno je pa tudi od dušewmeg)a razpoloženja. Najpogostejše bolezni srca so akutno ali kronično vnetje srčne mišice, obolenje na loputicah, vnetje zaklopnic, obolenje srčnih žil, arterioskleroza ali samo krči teh žil. Gorje človeku, ki oboli na srčni ujedi! Mnogim je že prvi napad smrt. Po. gosto je aifilltičmo obolenje na aorti. Kateri so znaki srčnih bolezni? Kratka sapa težkoče pri dihanju sploh, potem bledica, zamodreJost ustnic, prstov in nosu. Pomanjkanje seča. Bolečine preko jeter. Zaradi zastoja krvi jetra oteka-jo. Otoki gležnje v, kar pa ni vedno v zvezi s srcem. Srčne bolezni so skoraj vedno posledica sklepnega revmatizma, angine, naporov in razburjenja. Danes odpade 40«/o smrtnosti na srčnr bolezni. Srčne bolezni moramo zdraviti. Najuspešnejša zdravila so prašek digitalis, ki srce umiri, dalje jemanje krvi, različni živosrebrni preparati, pri zdravljenju je pa potrebna tudi dijeta. Srce potrebuje mnogo sladkorji. Malo mesa, mnogo zelenjave, celuloze, kislo zelje, obiovt, špi-nača, sladkorno korenje, to je pravo in zdravo. Potem mlačni in krompirjevi dnevi, ko je trefba jesrti samo mleko aH krompir. človeško srce potrebuje miru, počitka. Najboljše jamstvo za zdravo srce ie pa zmernost. Zmernost v vsem... S tem opominom je docent dr. Matko zaključil svoje zanimivo predavanje in z gotovostjo lahko računa, da bo aiatan odstotek ljudi, ki so v sredo zvečer poslušali njegovo predavanje, srečal prej ali slej na hodnikih internega oddelka apit-Sne bolnišnice. SOKOL Gostovanje Sokola Store—Teharje na Viča. V proslavo srebrnega jubileja odrskega udejstvovanja br. Srečka Štauta bo gostoval sokolski gledališki oder Sokola Štore Teharje to nedeljo na odru vilkega Sokola. Vrli sokolski igralci in igralke bodo vpri-zorili znano dT. Doboviekovo veseloigro >Rcdoljub iz Amerike«. Režiser br. Srečko Štaut, ki je znan zlasti starejši sokolski generaciji na Viču, je prvič nastopil v igri >Moč uniforme« že 1912 v salonu Traunove gostilne na Glincah. 2e takrat je pokazal svoje igralske zmožnosti, ki so se uveljavile zlasti po vojni, ko je nastopal na odru vi-škega Sokola nad tri leta do svoje premestitve v Beograd. Znani eo njegovi odlični nastopi: Dolef v >Desetem bratu«, p. Pere-grin v »Golgotic, dalje grof v Lahovi igri »Noč na Hmeljniku« »Sokoli gredo«, »Pogumni Tonček« itd- Za svoj jubilej si je izbral br. Štaut viški sokolski oder, na katerem bo nastopil v nedeljo v vlogi župana in gostilničarja Martina Korenjaka. Opozarjamo na to pomembno slavje vse sokolsko članstvo in cenjeno občinstvo, da v nedeljo do kraja napolni sokolsko dvorano in tako izkaže svoje simpatije in priznanje br. jubilantu in dragim gostom iz Sokola štore— Teharje. Vstopnice s 3 bodo prodajale po hišah in na dan predstave od 10. dalje v pisarni Sokolskega doma na Viču. Pohitimo v nedeljo zvečer vsi v Sokolski dom! Trideset let Sokola I. Sokol L praznuj« v soboto in nedeljo 13. in 14. t m. svojo tridesetletnico- Trideset let ni mnogo in namea proslave tudi ni, proslaviti samo teh trideset let obtoja, temveč bo to proslava tride>-setletnih naporov za razvoj Tyrševe vseslo-vanske ideje. In ravno v tem je važnost te proslave, kajti Sokol I. more pokazati tako obilne sadove požrtvovalnega dela kakor malokatero drugo društvo. Poglejmo samo dom na Tafcoru in priznati moramo, da je bila že samo zgraditev takega doma uspeh brez primere pri nas. Vsak kamen, vsaka opeka v zidovih tega doma bi.nam mogla govoriti o brezmejni ljubezni in skrajni požrtvovalnosti članstva Dom Sokola I. je kakor mozaik težkih, a prostovoljnih žrtev Sokolov. Ne trideset let obstoja, trideset let skrajnega žrtvovanja praznuje Sokol I. S ponosom pa lahko gleda na tisoče, ki so v teh tridesetih letih izšli iz sokolske telovadnice v življenje kot zavedni Sokoli in Ju-gosloveni, zdravi na duši in telesu, da posvetijo svoje sile Sokolstvu in s tem narodu in državi. Tabor je bil in smo prepričani, da bo vedno ostal žarišče sokolske ideje. Nešteto spominov vstaja pred nami. In v vseh teh spominih se zrcali le neomajna volja, najiskrenejša ljubezen in skrajna požrtvovalnost članstva. To so bile tri sile, ki eo dajale in dajejo Sokolu I. polet, ki ga je zmožen zdržati samo Sokol. Sokoli letite k soncu resnice in pravice, Tyršev duh vam kaže pot. Vztrajajte in zmagali boste! Narava se je letos zgodaj pripravila na belo opojnost Telesni stražar francoskih prezidentov V Antibesu ob francoski Rivieri je umrl pred kratkim v starosti 70 let upokojenec, ki se je lahko pohvalil, da je Tržil tri desetletja v javnosti malo znano, toda odgovornosti polno funkcijo v službi republike. TV> je bil Maxim Bernard, ki je trideset let osebno skrbel za telesno varnost vsakokratnega francoskega državnega predsednika. Tako je stražo pet predsednikov, Loo-beta, FalHeresa, Poancareja, Deschanela in MMenaida. V svojih spominih poroča, da so mu ti možje le prepogosto prizadevali težke skrbi. Vai so bih nagnjeni namreč k temu, da M izginjali neopazno iz Etizeja m se sprehajali kot zasebniki po h, Kralj strojevodja Bolgarski kralj Boris, ki se sedaj mudi na obisku ▼ Angliji, je znan kot strasten ljubitelj lokomotiv. Je izučen strojevodja. Tudi na Angleškem je podal lep dokaz svoje spretnosti v tem področju. Vodil je brzovozno lokomotivo žeJezrriSke družbe Midland-Railway, lokomotivo, ki je znana pod imenom »Coronation Scotc. Na progi do Bletchleya je dosegel brzino 88 angleških milj. Kralj se je o tej vožnji izrazil navdušeno in je vztrajal tudi na povratku na mestu strojevodje. Lokomotiva »Coronation Scot« je najhitrejša med angleškimi in je dosegla že brzino 114 milj. RockeSeller v filmu V New Tork so prispeli ravnatelji enega največjih hollywoodskih filmskih podjetij, da se z družino pokojnega milijarderja Johna Rockefellerja dogovorč zavoljo filmske obdelave njegovega življenja. Družba namerava upodobiti v filmu vse življenje in delovanje petrolejskega kralja. Končni prizori bodo kazali epizode iz njegovih zadnjih let. Rockefellerjevo ulogo bo igral angleški igralec George Arliss. Preveč govorijo »Daily Exp*essc poroča te Londonv da SO varnostne oblasti v območju Maglnofene črte na francosko-nemšld meji awtofc StSzf Nemce in enega Francoza zazadi vohunstva. Aretirane© so oddali v zapore v Naocjju. Sa sUkl zgoraj; Magmotov strjad pas nad zemljo; spodaj: vhod v podzemlja Zgpore] zemlja, spodaf tstoA Jej te mnogo kislega zelja! V njem je mnogo vitaminov, zato je zdravju koristno V tem času, ko postaja zelenjava že redka, je kislo zelje zavoljo svojih vitaminov važno živilo. V njem je posebno mnogo vitamina C, izredno mnogo baz in nekaj inzulinu podobne snovi, ki je važna za tiste, ki bolujejo za sladkorno boleznijo. Tisti, ki pozimi pospravi mnogo kislega zelja, ne bo občutil pomladne utrujenosti. Tudi vitamine za rast iin moč, rudninske soli za kri, zobe in kosti dovaja kislo zelje telesu. Mlečna kislina, ki je v njem, uničuje črevesne bakterije, urejuje prebavo, pre- prečuje vretje in nastajanje plinov v čre-vesih. Skratka: kislo zelje je za zdravje zelo pomembno živilo in pravijo, da ljudje, ki ga mnogo pojedo, dosežejo visoko starost. Američani pijejo sok kislega zelja zoper prebavne motnje. Opozoriti je treba na to, da je sirovo kislo zelje, ki ga pomešamo z olivnim oljem, izborna solata, ki seveda v še večji meri kaže vse dobre lastnosti kislega zelja nego v običajnem kuhanem stanju. Električni zid okoli zemlje Odkritje prof. Comptona z univerze v Chicagu % Dražba spisov o tragediji v Mayerfingn Zaradi izselitve rotftnne Taafe na Irsko Blagajničarka z dobrim nosom Italijanski zunanji minister, grof Ciano, podpisuje v palači Chigi pakt, s katerim se Italija piMbuSiije mmfifco-japonski pogodbi V nekem poročilu, ki ga objavlja ameriški zavod za fiziko, sporoča profesor chi-caškega vseučilišča dr. Artur Compton, da je v stratosferi odkril električni zid, ki ob daja zemljo in jo ščiti. To odkritje je napravil med raziskavami o naravi kozmič-nih žarkov. Celo leto je vršil te raziskave s posebno pripravo na krovu motorne ladje »Aorangi« ,ki je križa rila po Tihem oceanu. Električni zid zadržuje po naziranju prof. Comptona kozmične žarke, ki prihajajo iz prostorja med našo zemljo in zve- zdami k nam. Takšen električni plašč obdaja tudi atomska jedra in Compton opozarja sploh na to, da je med obema pojavoma veilka podobnost. Kitajski vojak s protiplinsko masko Pri blagajni nekega praškega kinematografa si je mlad moški kupil vstopnico in je blagajničarko (prosil, če bi smel do konca predstave pustiti tam paket, ki ga je ianel s sabo. Ta paket je bil zvezan % vlažno vr-vioo, kakršne uporabljajo za obešanje perila. in tudi drugače je bila stvar videti precej mokra. Gospodični se je zdelo vse skupaj zek> sumljivo. tudi mlad molž sam. in je opozorila polici .jo. Izkazalo se je, da je v jEavoju mnogo še ne posušenega perila, ki ga je mož. 33-letni brezposelni ukradel na podstrešni neke predmestne htiše. Natančniejša preiskava je ugotovila še veš: n»ož je v jpoldiriuigem letu izvršil nič manj nego 250 tatvin. Po večini je ofbfekoval podstrešja, kier si jo izbiral najlepše in najdražje kose perila. Postani in ostani član Vodnikove drvibe! Kttajrf dotžljo .Japonce, da uporabljajo v i danjt vojni strupene pline. Kakor kaže ta fotografija, pa so Kitajci tudi na to pripravljeni Podpis pakta Berlin ■■ ■ Rim—Tokio Grofovska rodbina Taaffejev, ki pTebrva na Češkem, a se izseli na Irsko, ima v svojem gradu listine, ki bi mogle pojasniti skrivnost mayerliraške itragedije. Akte o smrti prestolonaslednika Rudolfa in baronice Večere je cesar Franc Jožef pred mnogimi leti izročil svojemu prijatelju iz mladih let, ministrskemu predsedniku grofa Taaffeju, da bi ne prišli v neprave roke. Objav® naj hi se šele 50 ie* po smrti Družina namerava sedaj svoj ariitv s stimami vred baje prodati. Proti temu bo nastopili dunajski uradni krogi, toviti si hočejo akte za chraajski arhiv in poskrbeti za to. da se bo va želja izpolnila do pičice. Z Drami ja ročajo, da je neki praški antikvariat te te že dobil, da jih proda na javni dražbi. je izgubil Wlnd$orski vojvoda ameriške simpatije? Njegov informator Bedens je baje privrženec fašizma — tako vsaj pišejo ameriški in angleški listi Londonski »Daily Express«, list, ki izhaja vsak dan v 2.4 milijona izvodov, označuje razpoloženje ameriškega tiska napram nameravanemu rn sedaj preloženemu obisku vojvode Windsorakega v Ameriko z besedami: »Amerika sumi, da je gospod Be-daux (organizator tega obiska in vojvodov prijatelj), pristaš fašizma in samo ob sebi umevno, da zadeva del tega sumničenja tudi vojvodo samega, ki se je z njim zvezal Ton spaštijivosti in toplote, ki ga je praktična 1 ameriški tisk doslej napram vojvodi, je izginil.« Med ameriškkm Hsti, ki jih citira londonski dnemnik, je tudi New York World Telegram«, ki piše: »Če misli gospod Be-de«x napraviti iz vojvode vodjo, ki bi ee naj posveti! blegmji preprostih ljudi, tedaj bi moral prej vzeti vojvodinjo ob stran m resno % njo govoriti. Pojasniti bi ji moral, da « zena junaka dtAavcev rte sme pri-vosSSti, da bi bila najbolje oblečena ženska na sveta.« Pariški poročevalec »Ohicago Tribune« pravi: »V Parizu se boje, da bo Edvaid s svojim načrtom o gibanju za socialno pomiritev v resnici glava fašistične interna-cionate, ki jo bo praktično obvladovala Nemčija ki bo le na zmnaj videti neodvisna od narodnih interesov.« Dnevnik »New York Thnes«, ki velja za posebno treznega, piše: »Ni mogoče dvomiti, da sta Hitler m Wflbeln»trasse občutila Edvardov odstop kot težak udarec nemškim koristim.« Ie zanesljivega rim vedo povedati, da je Hitler pred tem odstopom in po njem dejal, da bi bM mogel ta odstop preprečiti, samo če bi bil imel možnost, da bi gororil eno aro s tedanjim kraljem Edvardom VITI. Vojvodovo vedenje med njegovim potovanjem .po Nemčiji je dejansko dokazalo, da je Nemčija z njegovim odstopom izgubila zvestega prijatelja, če ne celo vdanega občudovalca na britskem prestolu. »Morda se je nezavestno dal na razpolago narodno socialistični propagandi.« List »New York Daily News« mem, da bi bil postal vojvodov obisk v Ameriko največji cirkus, kar jih je Novi svet kdaj videl. »New York Daily Mirror« pa pravi, da je bil vojvoda v korist vodjem nemške propagande, ki hočejo po vsem svetu razširiti mnenje, da je nemški delavec srečen. In newyorški dnevnik »Post« piše: »Wind-sor se mora zahvaliti samo svojim zvezam z zloglasnimi reakcionarji in fašisti, da je v naši deželi izgubil ugled.« Vsi ti glasovi iz ameriških listov, pravijo v Londonu, očitno kažejo ameriško razpoloženje. Posebno ostro izjavo proti vojvodi sorskemu je podal dr. Wrlliam ameriškega poslanika v Berlinu in nik Odbora občanov U. S A. nemu socializmu. Dejal je, da nemara poskusil, pridobiti Američane za sijajnosti hitlerizma.« Angleški Hsti poudarjajo, da ~ — storil napako, da je pa bila odpoved potovanja najboljše, kar je mogel storiti ▼ zavoženem položaju. »New Ohromele« me ni, da je ameriške delavce razvnelo, ker ee je vojvoda na svojem potovanj« javno pobratil z nemškim diktatorjem ... »Daily Express« je dal poročilu o preložitvi vojvodovega potovanja v Ameriko naslov: »Druga noč odstopa v Parizu«. Njegov pariški dopisnik piše. de je bfl vojvoda po svoji vzgoji oddaljen od strankarsko političnega vrvenja m zato ni vedet, da morejo potovanje v fašistično deželo mnogi ljudje smatrati za političen korak. V uvodniku označuje list obisk v Nemčiji aa »nemodro dejanje«, pripominja pa, da je trditev, da hoče vojvoda postati vodja fašističnega gibanja, nedokazana. Spoaulnn padlih V Westminsterski opatiji v Londonu so uredili tudi kotiček za vojake, padle v svetovni vojni. Ta prostor okrasijo vsako Ie*o na dan 11. Rontgen v službi poBcife i Mož ogromne energije VSAK DAN ENA Baastreeaneam »tiravniku se je pokvaril •rtmML t»Ewerybodys W3eklv<) Angleški min. predsednik Nevffle Chamber-lain je dal zopet izjave o stališču londonske vlade napram Italiji in Nemčiji. V Rimu pravijo k temu, da Angleži v sedanjih časih vse preveč govorijo... Posebni oddelek policije v washžngtcn-flki Beli hiši je uvedel intorosantno novost Na stopnicah, po katerih mora obiskovalec te palače, je namestila policija rentgenski aparat, ki presvetli mimoido-čemu vse žepe. Obiskovalec niti ne opazi, kdaj se to zgodi. N-& ta način so atentati v Reli hiši izključeni. V Stockhotmu je praznoval te dni svoj 60. rojstni dan urednik H. Thilander. Njegovo življenje je pravi čudež energije. Ko mu je bilo sedem let, ga je zadel mrtvoud in je postal gluh ter slep. Navzlic temu je pozneje z ogromno voljo študiral jezike. Uspelo mu je, da je obvladal popolnoma nemščino, francoščino, italijanščino, angleščino, finščino, španščino in do podrobnosti zlasti materm jezik, švedščino. Zopet njujorški župan Dosedan$ predsednik n ju jorške mestne ob« čine La Guardia, je (ril z ogromno večina glasov izvoljen za župana največjega mesta na sveta. To priznanje je dosegel poglavitno V zaradi tega, ker se mu je posrečilo izboljšati varnostne ukrepe v svojem okoliša ANEKDOTA. Prcrf. Avgust Piccard fei njegov brat Jean sta dvojčka in sta si tako podobna, da ju človek na prvi pogled težko razloči. Neteoč sta se ofba mudila v Bernu. v on-m. lavefi 3 L>in. za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din. V frančiškanski orani mi je nekdo zamenjal dežnik. Naproša se, da ga odda tvrdki Gregorc. 29340-38 Dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe: Avto, Brez rizika, Cez dnn odsotna stranka, Dober zaslužek, 1. december, Dobro ohranjen, Državna upokojenka, Družabnik, Družabnik ,100, Dohodek 969 Eksistenca 37, Gotovina, Hipoteka, Industrijska must. Kupim, Kolegi jalnost. Lep dom. 30-letna, Miren, Medo, Mlekarna, Mlajša Na deželi, Nieka cena, November, Nemščina, Okus, Odločnost, Odziv, Oker, Papirna industrija, Pekarna, Prilika, Poštenost in vesel j« Praksa nepotrebna. Penilo,'Pridnost 100, Povečanje obrata, Rabljeno, Razočarana, Razvedrilo, Strokovnjak, Snažno, Stranka brez otrok, Sončna lega, Slaščičar, Stalen in točen plačnik Simpatičen, Samostojna 44, Slavist. Stalen 202, S. H. Renta. Taksi, Takoj plačam. Takoj 88, Takoj soba, Usoda, Usluga, Vesten in marljiv V dobrem stanju, V nejem 77, Vknjižba, Zakonska sreča, Zvečer, Zanalon, 100, 12138, 136. Vestnik ZKD Pred občnim zborom ZKD V nedeljo 14. t. m. se bodo zforall T Ljubljani v prostorih ZKD zastopniki nar ših društvenih edinic. Občni zbori posameznih zvez so važni deflovni sestanki; kadar pa porvabi Zveza kulturnih društev predstermike svojih edinic na občni zbor, Pa je tak sestanek tudi odlična manifestacija prosvetnih pionirjem našega podeželja. Tedaj poidejo manifestirat svojo voljo do naipredlka naši predstavniki iz mest, trgov in vasi, od blizu in daleč. Sajj je te malo edinic, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti in pravic, da bi vsaj enkrat na leto poslale svojega delegata in se s tem izjavile za napredno kulturno fronto. Zavest skupnosti je važen psihološki fii-mitelj. Mnogim našim podeželskim kulturnim delavcem in društvenim voditeljem pojemajo moči v sedanjih težkih časih. Ko bodo prišli na občni zbor in prešteli naše edinice, ki delujejo voljno in požrtvovalno, se bodo poživljeni vrnili na svoje domove in v svoja društva, ter se z novo silo zagrizli v delo, za napredek in dvig naše kuiture in našega naroda! Prisrčno pozdravljamo naše idealne voditelje! Našim (Megatoni za občni Zbor ZKD izrekamo iskreno dobrodošlico z željo, da bi njihova prizadevanja rodila stoteren sad in da bi še nadalje vodili naša društva na poti v boljšo bodočnost. Občni zbori Zveze niso le slika, delovanja naše centrale, še bolj kakor to so zrcala delovanja naših društvenih edinic. čim bolj se udejistvujejo posamezna društva, čim bolj iščejo stikov s centralo, tem lepšo sliko delovanja kaže potem naša ZKD. Na občnem zboru bodo imeli delegatke priliko, da lahko pokažejo na morebitne nevšečnosti, ki jih teže. Tam bodo laliko tudi osebno predlagali, če si žele, da naša centrala preusmeri svoje delo, ga spremeni ali izboljša. Zavedajmo se, da tvorimo ZKD vsi, prav vsi in naša centrala brez edinic nima možnosti in niti potrebe do obstoja. Vsak pravično kritičen opazovalec pa bo moral priznati, da stori osrednji odbor ZKD vse, kair mu je v današnjih časih sploh mogoče storiti in izvršiti. Seveda pa bi bilo odveč trditi, da je dosežen v delu centrale in posameznih edinic dosegljiv maksimum. Nikakor ne! Delovanjem društev niso postavljeni nikaki mejniki. Vse je odvisno od iniciativnosti odbornikov pa od sodelovanja in podpore članstva. Priporočljivo je, da se pred odhodom delegata zbero vidnejši društveni voditelji: predsedniki, tajniki, režiserji, pervovodje, knjižničarji, garderoberji i. dr. in v prijateljskem pomenku pomerijo odnose lastnega, društva do ljubljanske centrale. Delegatu naj dajo na pot potrebna navodila, nasvete in predloge, M jih natf stavi v imenu društva, v kaM smeri žele izboljšati društva delovanje ZKD. Društveni delegat ne bo šel nepripravljen na nedeljski občni zbor. Zahteval bo iz društvenega arhiva, od tajnika ali tistega, ki hrani dopise, da mu stavijo ni razpolago vse letošinje okrožnice ZKD dnevni red in navodila za občni zbor, pregledal pa bo tudi prapisike med domačin društvom in centralo ZKD. Le dobro informiram delegat bo lahko popolnoma Z' dostil svoji nalogi! Pregledati bo t£ tudi vse zadeve, ki se tičejo pristojni okrožnega odbora ZKD, v mnogih okr jih vmesne instance med domačim r' štvom in osrednjim odborom ZKD v Ljubljani. Nekatera društva dolgujejo ZKD inventar ali gledališke igre. Zdaj je priložnost, da uredite to zadevo, če so bili prejšnji opomini zaman. Z dobro voljo, da hoče delegat pomagati pri graditvi naše narodne kulture, naj gre na pot v Ljubljano! s prav posebno zavestjo bo šel takrat, če so pred občnim zborom ali že tekom leita posvetili doma kak primeren razgovor odnosom do naše osrednje kulturne matice, če bo imel delegat predlog za kako načrtno delo ali zboljšanje dosedanjega upravnega ali prosvetnega dela, bo tak delegat še prav posebej dobrodošel. To pa na naslov maloduSnih društev: Tudi tdko se bo morda našlo, ki ne bo hotelo poslati svojega delegata na nedeljski občni zbor. V glavnih primerih bo vzrok denarne narave. Pomenite se pravočasno in odredite svorjeiga predstavnika. V prvi vrsti je poklican za to društveni predsednik ali pa predsednik prosvetnega odbora, če sta oba neodložljivo zadržanj izberite takoj kakega drugega predstav-njlkia in ga prijavite z obratno pošto, če tega niste še storili. Nikakor ne drži izgovor, da so odborniki aH društvo na ta»-ko slabih finančnih nogah, da bd ne prenesli stroškov za pot v Ljubljano. ZKD je pripravljena služiti vam vse leto, tudi vaše društvo naj najde en dan v letu, ko je treba prisostvovati občnemu zboru, poročilom o dosedanjem delu in načrtom za prihodnje društveno obdobje. Pomislimo, da ima lahko skoro vsako društvo kake zadržke, z dobro voljo pa bomo vendar lanko odposlali na občni zbor svojega predstavnika. Polnoštefvilna udeležba iz vseh krajev naj dokaže, da se zavedamo važnosti in odgovornosti dela. ki mu stojimo na čelu! J. G. Tudi Vaš glavnik je lahko tak! e« zjutraj ▼ glavniku In ščetki najdete lase, tedaj z Vašim lasiščem nekaj ni ▼ redu. če tako) ne storite potrebnih korakov proti tema, se bo izpadanje las povečalo, to p« na vsak način vodi do porožnitve celičnega tkiva, ki se je vsi tako bojimo. S to porožnitvijo se one-mogoča dihanje kože na glavi ter se vsled tega lasna korenina zaduii. Kadar poroinitev dospe do lasne korenine ter jo uniči, tedaj jo razpozna tudi laik; pleša se blešči. Vzrok te katastrofe za rast las je nezadostna hrana tkiva za tvorbo las. Kadar lasna korenina ne more več iz krvi dobiti dovolj hranljivih substanc, potrebnih za rast las, ker so preslabe, ne smete pust ti, da Vaše korenine enostavno trpe lakoto in izumirajo. S takim zanemarjanjem bi Vi sami zakrivili uničevanje svojih las. Narobe, Vi morate tkivu za tvorbo las od zunaj dovesti učinkujočo biološko hrano za lase. Na Vašo srečo danes že veste, kaj je treba uporabiti za to. Naravna hrana za lase »Neo Silvikrin« je koncentrirana raztopina 14-tih substanc za tvorbo las, iz katerih se tvorijo lasje, in sicer v sestavini, kakor jih proizvaja sama narava in kakor jih lasna korenina sprejema vase. Hrana za lase »Neo-Silvikrin« je predelana tudi v Lotionu »Silvikrin«. Uporabljajte ga kot vodo za lase za vsakodnevno nego las. To je edina voda za lase, ki vsebuje to hrano za lase. Ona hrani Vaše lasišče, osvežuje ga in ohranjuje zdravega. Ni se Vam treba več bati prhuta in izpadanja las, ker od »Silvikrina« lasje rastO. »Silvikrin« pa tudi olepšava lase. Zadostuje zjutraj lase in kožo na glavi namočiti. To Vam bo pregnalo strah pred plešavostjo. Silvikrin takorekoč zmehča lasiSče, brani oslabljeno tkivo za tvorbo las z dragocenimi substancami in krepi lasne korenine. Koristno delovanje se začne takoj in že čez nekaj dni opazite uspeh. Prhut izgine s presenetljivo hitrostjo, lasišče postane čisto in ostane zdravo, lasne korenine , I zopet funkcionirajo normalno, izpadanje las naravna nrana za lase preneha in rasti začno novi, močni lasje. Xoi Kol* /e* po±Ke&*u>f Silvikrin m prodaja po celem svetu. Proizvajanje Je zavarovano s mednarodnimi patenti. Za vsakodnevno negovanje las zahtevajte Lotion Silvikrin. Z vsakdanjo nporabo vzdržuje kožo na glavi zdravo m rodovitno, oživlja tkivo za proizvajanje las, pospešuje rast las in povzroča, da pride do popolnega izraza vsa naravna lepota las. Onemogoča delanje prhljaja tn izpadanje las, kakor tudi motnje v rasti las. Mala steklenica . s. . . Din 27*— Steklenica za 2 meseca Din 48*— Za resi las in proti prhljaja zahtevajte naravno hrano za laa Neo-Silvikrin. Nov preparat, ki s zunanjim dovajanjem organske hrane za lase uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast laa V resnih slučajih izpadanja las, trdovratnega prhljaja, redčenja las in kadar preti plešavost. Steklenica za 1 Din 66— £ Skrbite za kožo svoje slave, pa* bo tudi koža Vaše slave skrbela za rast V a i i h lasi Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. H&AŽ loA ■mm 44 Ubogi Bolha, ki ga je lestvica v svojem zamahu z močjo vrgla v zrak, je kakor žoga zletel v mestni jarek in štr-bunknil v vodo, da je visoko pljusnila na vse strani. To je imel siromak za svojo ustrežljivost! Vse strojne dele sirove in obdelane iz sive in temper litine dobavlja v najboljši kvaliteti in v najkrajšem času po zmernih cenah LIVARNA TITAN D. D. KAMNIK RADIO Podroben program ljubljanske in vseh evropskih radijskih postaj dobite v vodilni in bogato ilustrirani slovenski radijski reviji »NAŠ VAL«. Mesečna naročnina samo 12 din. Naroča se pri upravi v Ljubljani, Knafljeva ulica 5. Petek, 12. novembra Ljubljana 11: Šolska ura: >Martin Krpan z Vrha«, napisal Fr- Levstik, za 6lužno igro priredil g. A. Adamič. — 12: Iz naše domovine (plošče)- — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Po slovanskem severu (plošča). — 14: Vreme, borza. — 18: Ženska ura: Žena v literaturi, II. predavanje (gdč. Anica Lebarjeva). — 18.20: Plošča. — 18.40: Francoščina (dr. S. Leben). — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Zanimivosti iz življenja izseljencev. — 20: Klavirski koncert čeških skladateljev (prof-Pavel Sivic). — 21: Podoknice (plošče). — 21.15: Citraški nastop (g. Vilko Skok).* — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleška plošče. Sobota 13. novembra Ljubljana 12: Pisana zmes veselih stvari (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored obvestila. — 13.15: Na daljevanje pestrega programa. — 14: Vremenska napove 1. _ 18: Češki plesni nape vi (Radijski orkester). — 18.40: Pogovora s poslušalci. — 19: Čas. vreme, poročila, si;ored. obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: 0 aunanji politiki (dr. A. Kuhar). _ 20.30: Kako je martinoval Pere- grim Pajek. Pester večer, sodelujejo člani rad. igr. družine, sestava in vodstvo- Jožek in Ježek. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Slavne češke koračnice in valčki (Radijski orkester). Beograd 17.05: Narodna glasb® in plošče. — 20; Zvočna igra. — 20.45: Orkestralen in pevski koncert. — Zagreb 17.15: Lahka godba. — 20: Prenos opere n Nar. gleiaflišča. — Praga 19.40: Mešan koncertni jwosmam. — 20.55: Odlomki iz oper. — 22.15: Plošče in plesna mmziika. — Varšava 20: Lahka godba, ples in petje. — 22: Operna muzika. — Dunaj 11.30: Kmečka glasba (plošče). — 12: Lahka godba «rkwt.ra. — 15.15: Orkester mandolin. — 16.20: Koncert po žHinh. — 17.55: Pevska ura. _ 19.30: Koncert Dunajskega moškesra zbora. — 20: Spevoigra. — 22.25: Plesni orkester. — Berlin 19.10: Virtnozne skladbe. — 20.10: Melodije h berlinske okolice. — 22.30; Plesna muzika. — Mflnrhen 19.10: Zabaven program. — 21: Odi omiki iz starih in novih zvočnih filmov. — 22.20: Sobotni ples. — Stnttgrart 19.10: Kabaret na ploščah. — 20: Zabaven program. — 21: Plesna m trnka. — Iz Rranfa r— Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivom za ročna d?la v Kranju: hotel Stara pošta, odprto od petka 12. novembra do vključno sobote 13. novembra 1937. .»•.i.4!. • ■* v.,vv!' >?—'i- ■t lventhe: BARVILO ZA USTNE ?BpKhfiV .V.S2&3B RŠilr/J mm nv^.v.-.: rtc&v-^ ii-t&sit^a SV-Mv?m f V-l' mm Ws5SSŽbt mmi mm NEW Y0RK Umrl nam je naš ljubljeni oče, stari oče in tast, gospod FRANC KOLEŠA POSESTNIK Pogreb blagega pokojnika bo v soboto, dne 13. t. m. ob 2. popoldne iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdanska c. na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 1L novembra 1937. ŽALUJOČI OSTALI »luniiiir JnseriraHe v >&utru