Šentjur do 0 ŠENTJURSKE novice 2013 352(497 4 Šentjur) COBISS e SENil 0108813.2 Poštnina plačana pri Pošti 3102 Celje, 22/1 FEBRUAR 2013, cena 2 EUR : ... * •m El REPORTAŽA Rnrizbiri^rave banke lahko prihranite.tudi 16 }/ t« .// thi i0, * io /i5 \ k; RAZVAJENI OTROCI: A / ik Knjižnica Šentjur Mestni trg 5b 3230 Šentjur Radio Rogla ' v Šentjurju in Dobju najbolje slišite na 101,8. > Drofenihova 16,3230 Šentjur Tel.: 03 74919 60, Cim: 041 693 388 Peter Žmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 GSM: 041 596 790 \fcuSo3 eferna Jelovica PSC Celje Trgovina JELOVER Tel: 03 5413 050 Gsm: 041 209 549 trgovina.celje@jelovica.si mmm 031 652 437 SRmE daa Zadobrova 69 3211 Škofja vas tel./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NAŠIH ODLIČNIH PIC IN OSTALENAŠE DOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO tx> f km Ir centra Šentjurja! telefon: 05 74919 65 mobitel: 051 415 590 REZALNO CEPILNI STROJ TAJFUN RCA 600 JOY NEW * KARIERA Naš naročnik je največja specializirana zavarovalnica za prostovoljna in dopolnilna zdravstvena zavarovanja v Sloveniji. Vabimo k sodelovanju SVETOVALCE KOMERCIALISTE (m/ž) - poslovna enota Celje, Koper, Ljubljana, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto OPIS DELA: • načrtovanje in izvajanje prodajnih ter promocijskih aktivnosti; • iskanje novih, potencialnih zavarovancev in negovanje prodajnega portfelja; • izvajanje poprodajnih opravil in reševanje reklamacij; • spremljanje konkurence. OD KANDIDATOV PRIČAKUJEMO: • V. stopnjo izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri; • eno leto delovnih izkušenj; • zaželene izkušnje v zavarovalništvu; • zaželeno dovoljenje za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja; • vozniški izpit B kategorije. KAJ PONUJAMO: • zaposlitev za določen čas; • možnost izobraževanja, osebnega in strokovnega razvoja; • prijetno in stimulativno delovno okolje. Zaposlujemo po načelu nediskriminatornosti in enakih možnosti. Če se želite pridružiti ekipi in izpolnjujete navedene pogoje, vas vabimo, da pošljete prijave na e-mail naslov zala. novak@kariera.si. Prijave sprejemamo do 28.2.2013. 9\[ova slaščičarna z izvrstno izbiro novifi sladic, torte... h-o r\ > m t-rs fs > t^r\ r\ ih ^tfc— Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mall: laublcmartlnfftiol.net GSM: 041672302 Obrtniki kritično do podjetij »čez noč« Jubileji obrtnikov. Na vsakoletnem srečanju Je Območna obrtno-Podjetniška zbornica (OOZ) Šentjur podelila nagrade obrtnikom, ki 50 praznovali okroglo obletnico delovanja. piše: Zoran Borovšak Predzadnjo januarsko soboto so v Kulturnem domu Šentjur praznovali obrtniki. OOZ Šentjur je, kot vsako leto, pode-lila priznanja najvztrajnejšim obrtnikom. Tako so za 20 let delovanja v obrti priznanja pre-jeli Milenko Anzeljc, Milan Bevc, Silvester Gajšek, Vladimir Grdina, Uka Jašari, Branko Jazbinšek, Alojz Kodar (Kodal P'še: Jure Godler Že v mesecu oktobru je bila ustanovljena Civilna iniciativa ICI) za rekonstrukcijo ceste Dole-Ponikva-Dolga Gora-Loče. Namen CI je pospešiti dela na tej cesti ter uveljaviti Pobudo, da bi se pri izvedbi rekonstrukcije na določenih odsekih upoštevalo tudi želje uporabnikov ceste. Pomoč bi radi nudili tudi, ko bo projekt v fazi pridobivanja dovoljenj in soglasij. Odbor CI sestavi- ti.o.o.), Mirko Novak, Milena Recko, Irmen Sodin - Janežič, Peter Šantej, Zlatko Soline, Alojz Trobiš, Franc Zdolšek in Andrej Žmahar. Svojo udeležbo so opravičili Hari Cmok, Maksimiljana Klakočar, Darko Mavrič in Marjan Romih, ki prav tako že 20 let vztrajajo v obrti. Za 30 let delovanja je priznanje prejel Alojz Škorjance, ki se je hkrati odločil, da se bo upokojil in obrt predal naslednikom. Jubilant Alojz Mravlak se z avtoprevozništvom ukvarja že 40 let. Vlada anarhija? Predsednik OOZ Šentjur, Zdenko Hrovat, se je v govoru dotaknil aktualne problematike obrtnikov. Povedal je, da je bil pred nekaj več kot desetimi leti postopek registracije relativno dolgotrajen, saj so bili za jajo: predsednik Jože Korže, Janko Pušnik, Alojz Modic, Stanislav Kukovič, mag. Franc Kovač, Jelka Godec, Franc Arzenak, Jože Kadenšek, Anton Vrečko in Miha Štor. Projekt je umeščen v Nacionalni razvojni program, izdelana je že idejna zasnova, investicija pa ocenjena na 21 milijonov EUR. Pobudo je lani Jože Korže naslovil na prometnega ministra Zvoneta Černača, ki projekt podpira in ugotav- poslovne prostore potrebni ogledi, kjer je moralo biti zadoščeno vsem predpisom. Če se je temu takrat reklo birokracija, potem imamo danes povsem drugo stanje - anarhijo, vsaj takrat, ko govorimo o novonastalih poslovnih subjektih. Registracija podjetja tako rekoč čez noč je na slovensko tržišče prinesla veliko nereda, ki ga zakon trga dovoljuje in se kaže v nelojalni konkurenci novo registriranih subjektov. Država mačehovsko Svoje razmišljanje je dodal tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Alojz Kovšca. V svojem govoru se je dotaknil napak prejšnjega vodstva zbornice in povzel, da je prišel čas, da si vsi skupaj nalijemo čistega vina, predvsem pa vodstvo v Ljubljani in strokovne službe, ter lja, da bo izveden po etapah. CI je pobudo za čimprejšnji začetek projekta poslala tudi šentjurskemu poslancu mag. Štefanu Tislu, ki je od ministra dobil enak pozitiven odgovor. Projekt podpirata tudi župana Šentjurja mag. Marko Diaci in župan Slovenskih Konjic Miran Gorinšek. V CI poudarjajo, da delujejo dobronamerno in želijo biti v pomoč vsem institucijam, ki bodo pri tem projektu sodelovale. dejstva noflee V pokoj odhajajo Ob upokojitvi so Miroslav Kandorfer, Jakob Rupnik, Alojz Škorjance, Martin Šolinc, Anton Zupanc od OOZ prejeli darilo, podelitve pa se nista mogla udeležiti Rajko Erjavec in Zdenka Zdolšek. zelo hitro spremenimo navade, ki so veljale v preteklosti. Na žalost nam politika pri tem ne stoji ob strani in ne teži k temu, da svojo organizacijo spremenimo v sodobno podporno okolje za obrtnike, ampak teži k temu, da nas kar ukine. Za konec so obrtnike pred pogostitvijo v Gostišču Bohorč do solz nasmejali člani dramske skupine Kulturnega društva Šentvid pri Grobelnem s komedijo Boter zmeda ali Micka, premisli si. Cesta se bo gradila po etapah. P° vsaj dvajsetih letih se vztrajnost poplača. S pobudo do Černača Koroščevi so na videz popolnoma običajna slovenska družina. Oba sta zaposlena, otroka - Leon in Lena - hodita v vrtec. Vendar zunanji pogled na družino s Ponikve ne pove veliko. Zgodba se začne okoli dve leti nazaj, ko je Alenka opazila, da se sosed v stanovanjskem bloku neobičajno obnaša. Zaskrbelo jo je zanj, saj je po smrti nadomestne matere ostal sam. Poleg tega sta oba z možem slišala govorice, da ga je prizadel infarkt. Po pogovoru z njim je Alenka ugotovila, da ga je res prizadela huda bolezen ALS. Takrat sta mu prvič ponudila pomoč. Najprej v obliki hrane in pomoči pri hoji. Ker so skupaj ugotovili, da kmalu ne bo mogel več hoditi, sta uredila vse potrebne dokumente in mu pomagala pri selitvi v pritličje bloka, nasproti njunega stanovanja. Od takrat naprej je postal skoraj polnopravni član njune družine. Bil je na prvem mestu »On je bil vedno na prvem mestu, otroka sta morala počakati,« pove Alenka. Od trenutka, ko dejstva noflce Poznate kakšno zgodbo, ki jo javnost mora slišati? Pišite nam, z veseljem bomo poročali o njej! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Solidarnost ne pozna meja Maks in Alenka Korošec. V njiju se skriva izjemna zgodba o solidarnosti in medčloveški dobroti. Piše: Gašper Andrinek V domu Koroščevih je vedno prisotna dobra volja in toplo ozračje. ni bil več zmožen sam vstati iz postelje, sta Koroščeva imela v stanovanju zvonec, da je lahko pozvonil, kadarkoli je potreboval pomoč. Zvonec se je oglašal praviloma ponoči, saj sta čez dan bila praktično ves čas poleg njega. »Vstajal sem pol ure prej kot za v službo, mu pomagal na stranišče in mu skuhal kavo,« pove Maks. Alenka, ki dela vsak teden izmenično, ga je v prostih dopoldnevih uredila, mu kuhala in enostavno krajšala čas. »Bolezen mu je prizadela tudi jezik, tako daje bilo sporazumevanje zelo težko, a sčasoma sva postala skoraj edina, ki sva ga razumela,« pripovedujeta. Prav tako je bila prva naloga, ko je kdo izmed njiju prišel iz službe, poskrbeti za njegov obrok in počutje. Nihče izmed njiju ni izobražen za socialno pomoč, vendar sta mnogokrat opravljala vlogo psihologa. »Največ mu je pomenilo, da si se z njim pogovoril. V tem času sva predebatirala veliko,« pove Maks, kot da bi že imel za seboj ogromno izkušenj. Sčasoma je bolezen napredovala, njegovo zdravstveno stanje se je s tem slabšalo iz dneva v dan. »Ko gledaš, kako lahko bolezen iz takšnega močnega človeka naredi eno nebogljeno bitje, si ob tem močno pretresen,« pripoveduje Alenka. Ko ni več mogel jesti sam, ga je hranila sama, kar pa je bilo težko doseči. »Poskušala sem ga zamotiti in se z njim pogovarjati, vmes pa sem mu tu in tam ponudila žlico hrane,«je povedala in dodala: »Ni se mogel zlahka sprijazniti s tem, da ne more več jesti sam.« Alenka pove, da se je naučila jesti s krožnika z usti brez uporabe rok in mu tako posebej servirala koščke mesa, ki jih je potem sam enako jedel malo dlje, saj ni maral vsega pojesti naenkrat. Solidarnost sta čutila tudi otroka Medse sta ga sprejela tudi otroka, ki jima je bilo logično, da če staršev ni bilo doma, sta bila zagotovo v sosednjem stanovanju. »Imel ju je zelo rad, saj sta mu večkrat krajšala čas in ga zabavala, so pa bili tudi trenutki, ko ju ni maral v svoji bližini,« pove Alenka. Na koncu, ko so mu pešale vratne mišice in mu je glava velikokrat padla, sta mu oba avtomatsko postavila glavo na svoje mesto, saj sta posnemala starša. Alenka si je kdaj očitala, da mogoče zaradi njega zapostavlja otroka, vendar je zdaj ugotovila, da je tudi za njiju ■■■■■■E tBnmmmmmmmmmmmmmKmmmmmmcmmmmm Prepoznavajo šentjursko ponudbo Na sejmu Turizem in prosti čas v Ljubljani so svojo ponudbo predstavili Razvojna agencija Kozjansko s Turističnim informacijskim centrom Šentjur in nekaj drugih turističnih ponudnikov z območja občine Šentjur. Predstavitev je bila organizirana na dveh lokacijah. Na prostoru Turistične zveze Slovenije so se predstavljala društva, kjer je kot vezni člen društev deloval Zavod Etno-Eko, ki ga vodi Tanja Gobec. V okviru Dežele Celjske so obiskovalce nagovorili z atraktivno ponudbo, ki je lahko popestritev zdraviliški ponudbi širšega območja. Med obiskovalci so izvajali anketo, s katero so preverjali njihovo poznavanje občine Šentjur in naše turistične ponudbe. Rezultati te ankete so pokazali, da obiskovalci sejma vedno bolj prepoznavajo Šentjur kot zanimivo in ogleda vredno izletniško destinacijo. Na sejmu so se predstavljali ponudniki naših lokalnih proizvodov: Turistično društvo Gorica pri Slivnici z vinsko kraljico. Rosanda Ploštajner, Romana Sama Navitas d. o. o. s ponudbo Rečnik, pletilja Golobova ter otroških taborov. bila to svojevrstna izkušnja, ki ju bo zaznamovala in bosta tako imela občutek za solidarnost. »Nikoli se nismo o tem posebej pogovarjali. To sta sprejela in s tem živela tako kot tnidva,« še pove. Doživeli so vse »V tem obdobju je bilo vsega: Sfneha, veselja, jokanja, jeze, tesnih pogovorov o življenju in še ntarsikaj,« pove Maks. Prišlo pa je tudi do trenutka, ko so mislili, da mu ne bodo mogli več pomagati in so se sporekli. Spor je Alenko tako šokiral, da je v nekaj dneh prebelila celotno stanovanje. Že prej so jima pomagale nekatere delavke iz socialne službe, ki pa so prihajale z8°lj za kratek čas. Medtem ko so tedaj na kratko prekinili stike z n)im, je socialna delavka Ksenja Prišla večkrat na dan k njemu na lastno pest, pove Alenka. V tem basu se mu je zdravstveno stanje še poslabšalo in je večkrat padel, ko )e bil na nogah. Takrat se je zopet angažiral Maks in mu pomagal. sbrb zanj ju je zopet pripravila, da mu pomagata, za kar jima je bil Bolezen ALS Bolezen ALS (amiotro-rična lateralna skleroza) je napredujoča bolezen gibalnih živčnih celic v možganski skorji in hrbtenjači. Je neozdravljiva bolezen, ki prizadene tiste mišice, ki jih nadziramo. Slabitev postopno zajame hrdi sosednje mišice, nato mišice na drugi strani telesa, končno pa še mišice za dihanje, govor in požiranje. znova hvaležen in mu je bilo žal za nastali spor. Na koncu ni mogel več ležati na postelji, saj ga je močno dušilo in je zadnjih osem mesecev preživel na stolu. Alenka pove, daje v zadnjem obdobju večji del zanj skrbel Maks, saj so bili fizični napori zanjo pretežki. Skrb za nujne človekove potrebe in osebno higieno je postajala iz dneva v dan težja. Psihična obremenitev za Koroščeve se je stopnjevala, saj je potreboval vedno več skrbi in tudi pogovora. »Človek ni bil sposoben preživeti dneva sam,« pove Alenka in doda, da so za njegovo zdravstveno nego skrbeli tudi sodelavci Hospica. Na koncu sta se z možem odločila, da mu vendarle priporočita selitev v oskrbovalni dom, kar je sam odlašal, vendar je vedel, da bo slej ko prej to edina rešitev zanj. Uredila sta vse potrebne dokumente in prevoz. Za zaposlene v domu je predstavljal velik zalogaj in tako sta bila Maks in Alenka edina vez z njimi, kamor so se lahko obrnili na pomoč, če ga niso razumeli. Po šestih dneh se mu je stanje znova poslabšalo in je Alenka nemudoma prišla k njemu in z njim preživela še nekaj ur. Še tisti večer je preminil. Slišala je njegov klic na pomoč Maks in Alenka sta z otrokoma preživela več kot dve leti v stalni skrbi za sočloveka, ki je postal del njihove družine. Ob skrbi zanj nista nikoli posebej razmišljala, če imata čas in kako bo to vplivalo na njihov vsakdanjik. »Zdelo se mi je, da mu moram in mu hočem pomagati, ker me resnično potrebuje,« zaključi Alenka. Radio Rogla najbolje slišite na 101.8 l v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jelšah, \R°gatcu, Podčetrtku, Bistrici ob Sotli, Kozjem./ POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor Elbatrade d.M. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 '*/se za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov Naše bodoče Kozjansko morje Daniel Artiček je predstavil svojo knjigo Kozjansko morje. Slivniško jezero čez 100 let. Jezero bo takrat v največjem turističnem razcvetu. Tam, kjer je bila nekoč ribniška koča, naj bi zgradili hotel. Piše: Vid Aužner Kulturno društvo Gorica pri Slivnici in Literarno društvo Šentjur sta ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika v goste povabila Daniela Artička, sicer domačina, ki sedaj živi v Kamniku. Predstavil je svoj zadnji izdelek v knjigi z naslovom Kozjansko morje. Z avtorjem knjige sta se pogovarjala Jože Mastnak Marjan in Milenko Strašek. Prireditev je povezovala predsednica kulturnega društva Gorica pri Slivnici Barbara Gradič Oset. Vokalna skupina Kresnice, ki jo vodi Marija Počivavšek, je ob koncu zapela še dve pesmi: Sem mislil s’noči v vas iti in Žabe svatbo so imele. Misli domačih navdušencev »V bodočem nikoli bo na Slivniškem en velik hotel, jezero bo tako čisto, da bo primerno za kopanje, okoli bodo sprehajalne poti, plaže, prostori za kampiranje, preko jezera bo plavajoči most, po jezeru se bodo vozili čolni na motorni pogon in tako dalje. Samo do takrat se bo zgodila še ena velika poplava, preden se bo začelo kaj premikati. Kresna noč na Ramni Daniel Artiček Daniel Artiček je eden izmed tistih upokojencev, ki imajo po upokojitvi manj časa, kot so ga imeli pred njo, saj je začel intenzivno pisati. Do danes je izpod njegovega peresa izšlo že nekaj čez 20 knjig na različne teme. V svojih knjigah zapisuje zgodbe in zgodovino iz domačega kraja, na podlagi katerih odkriva svoja življenjska spoznanja. plaži bo premajhna za takšno maso ljudi, tako da bodo morali šanke in zvočnike postaviti povsod okoli jezera...«je zapisala Nuša. »Domišljija v meri dobrega okusa je fantazijska predstava, ki me ponese na Slivniško jezero. Obožujem to lepo bistro pitno vodo, primerno za kopanje, senco lepih, čudovitih, redno oskrbovanih dreves in cvetočih gredic. Zraven seveda klopi, na katere se po napornem dnevu usedem in spočijem. Voda iz jezera me odžeja. Ob jezeru mize in stoli s čudovitim razgledom čez vso to širjavo vode. Kolesarsko stezo in lepo urejeno peš pot okoli jezera. Otroci uživajo v brezskrbni igri na raznobarvnih igralih. Starši in zaljubljeni pari pa v neminljivi lepoti na mostu, ki se razteza čez jezero ...« je zapisala Maša. # aforizem jlOViCe Vse kaže, da bo tudi to leto boljše kot prihodnje, (jmm) Nobena knjiga ni vzeta iz zraka Daniel Artiček, rojen leta 1933 v Crobelcah, je zanimiv človek. Osnovno šolo je obiskoval pri Svetem Stefanu, nižjo gimnazijo v Šmarju pri Jelšah, maturiral je v Celju, diplomiral v Ljubljani in se kot ekonomist ukvarjal z gospodarstvom in s financami. Aktiven upokojenec sedaj živi v Kamniku. Piše: Saša Rečnik Od kod vam vse te ideje za knjige? Zasledila sem, da ste jih objavili že 19. Kje črpate snov? Kaj je vaš motiv? To je osnovna in največja težava vseh piscev, kje dobiti dobro idejo. Te pridejo ali pa ne. Jaz imam srečo, da delujem na močno neobdelanem področju, to je Kozjansko, kjer pod vsakim kamnom tiči dobra zgodba, samo odkriti jo je treba. Do sedaj sem imel kar srečo z izborom zamisli, vse so se pokazale kot izvirne, celo kot prvi zapisi. To pa daje knjigam posebno vrednost. Saj poznate vzklik: »Kraljestvo dam za dobro idejo!« Pa je ni dobil. Koliko časa vam vzame, da napišete knjigo? Pri meni se je vzorec nastajanja knjige že kar ustalil. Pol leta vrtim idejo samo v glavi. Ko dozori, jo v dveh ali treh mesecih vržem v računalnik in na papir. Potem jo še dolgo brusim, dodajam, odvzemam, šele potem je zrela j za tisk. Tako, za vsako knjigo ‘N eno leto dela. Čeprav izvirate iz naših krajev, tukaj ne živite več. Vseeno ste nekakšen ambasador Kozjanskega. Kaj vas še posebej povezuje z našim okoljem? Glede na to, da sem se tukaj rodil, je to ostalo moje okolje, ki ga najbolj poznam občutim in doživljam. Tukaj imam tudi največ svojih sorodnikov in prav dejstvo, da vzdržujemo redne stike, mi omogoča ostati povezan s kraji in z ljudmi. Kamor koli pridem, me sprejmejo kot svojega in beseda takoj steče. Gorenjska, kjer živim že petdeset let, me ni tako osvojila. Tam sem še vedno priseljenec. V našem okolju je mnogo zgodb, ki jih niti domačini ne poznamo. Kaj je tako posebnega na kozjanskih krajih in ljudeh? Vsakdanje delo in skrbi človeka odvrnejo od opazovanja okolice in poslušanja ljudi. Posebnost je to, da so skoraj vse zgodbe in zgodovina teh krajev zamolčani. Nič ali zelo malo je zapisanega. Poznamo samo Guzeja in nič drugega. Jaz pa odkrivam tudi druge junake in njihove zgodbe in teh je veliko. Ne znam si odgovoriti na vprašanje, zakaj je bilo vse kozjansko območje tako zatajeno, zamolčano ali kar izbrisano z zemljevida. Nikjer v literaturi ni omenjeno. To me je zelo motilo že v času študija. Če si rekel, da si s Kozjanskega, so te začudeno vprašali: »Ja, kje pa je to, ali je to sploh kje na planetu?« Kako si izmislite vsebino knjige? Ali je povezana s kakšnimi posebnimi dogodki? Ja, za nastanek __________ zamisli je fr S potreben nek dogodek v preteklosti ali sedanjosti. Za Kozjansko morje je bil takšen dogodek začetek gradnje velikega plinovoda Južni tok, ki bo zelo vplival na naše življenje naslednjih sto let. Zato je vreden naše pozornosti in da se vidimo na njem še kasneje. O tem se bo še veliko pisalo, jaz pa sem prvi to zavohal in naredil zanesljivo prvi roman o Južnem toku. Poskusih ga bomo prevesti v ruščino in jim ga pomoliti pod nos. Je, preden začnete pisati, veliko raziskovanja? Iz katerih virov ste črpali gradivo za zadnjo knjigo? Vsekakor je potrebnega precej zbiranja informacij in tudi raziskovanja. Veste, nobena od mojih knjig ni vzeta iz »lufta«, ni popolna izmišljotina. Vse temeljijo na realnih tleh, resničnih krajih, postavljene so v resničen prostor in čas. Za to pa moraš imeti prave dokaze in okvirje. Tudi osebam posvečam veliko pozornosti, saj jih jemljem iz okolja, si jih ne izmišljujem. Moji junaki so tako realistični, kot da bi jih mi osebno poznali. Zaradi tega je tudi sicer izmišljena zgodba čisto realna, skoraj resnična. V zadnjem romanu Kozjansko morje je v ospredju ljubezenska zgodba med domačinko Maruško in kazahstanskim plinskim mogotcem. Vendar so v zgodbo vključene tudi teme, ki dejansko zadevajo okolje. V čem vidite problematiko tega okolja? Osnovna misel j e v tem, da moramo sedaj in bomo tudi še čez sto in več let morali skrbeti za svoje okolje. Pritiski onesnaževalcev z vseh strani bodo čedalje močnejši. Varovanje deviškega jezera bo vedno težja naloga, ker je takega prostora 0 že davno zmanjkalo, ga ni več. Če bomo mi dedičem pustili kaj lepega, bodo morda tudi oni poskrbeli za svoje dediče, da jim ne bodo zapustili samo smeti in gnoja. T° vprašanje postaja vsakodnevna skrb vseh ljudi, ne samo politike. Slivniško jezero ima nekatere prednosti in se lahko ohrani v idilični podobi tudi, če ga Rusi kupijo. Zgodba se dogaja leta 2120, daleč v prihodnosti, zato je knjiga poimenovana futuristični roman o Slivniškem jezeru. Kakšna Prihodnost čaka Kozjansko oziroma Slivniško jezero 9lede na stvari, ki se dogajajo sedaj? Zgodba se res dogaja čez sto in več let, vendar to ni neka strašno dolga doba. Takrat bodo živeli naši vnuki in pravnuki in ne more nam biti vseeno, kaj jim bomo zapustili. Na jezeru se na srečo ne dogaja nič dramatičnega. Po mojem mnenju se »jezero še ni našlo«, ni še izoblikovalo svoje duše, še ne živi z okoljem. Ali drugače, okolje še ne ve, kaj bi z njim, obravnava se še vedno kot tujek, ne pa kot sijajna priložnost za nekaj lepega. Vse to bo še prišlo in naj mi bo oproščeno, če tako rečem, nič še ni zamujenega. Novi ljudje bodo prinesli nove zamisli in vse bo zacvetelo. Ste tudi član Literarnega društva Šentjur in prejemnik Pisnega priznanja Občine Šentjur. Menite, da se ljudje, ki živijo na tem območju, zavedajo, kako so zgodbe, kijih pripovedujete, Pomembne? Če izhajam iz zanimanja za moje zgodbe, potem lahko 2 veseljem ugotovim, da jih bralci sprejemajo, se zanimajo zanje in vsakdo išče v njih tudi samega sebe. Vse moje knjige so bile lepo sprejete. To je čudovito. Kaj na splošno mislite o bralni kulturi Slovencev, tako starejših kot mladine? Ali menite, daje danes računalnik prevladal nad knjigami in ali v današnjem času umetniki izgubljajo veljavo? Jaz sem računalničar starega kova. Komaj pri 61 letih sem si kupil prvi računalnik. Kdor ga jemlje kakor koli drugače kot zelo uporabno orodje, bo razočaran. Stroj ne more nadomestiti pisatelja in tudi ne bralca. Prodajalci elektronske tehnike vsiljujejo svoje proizvode in dokazujejo, da ste lahko samo z njimi kulturni, kar je čisto zavajanje. Na splošno mislim, da smo Slovenci zelo pridni bralci knjig in da je bralna kultura zelo razvita. Razveseljivo je, da podeželje prav nič ne zaostaja za mestnimi sredinami, ki sicer mislijo, da so nekaj več. Ali poleg pisanja tudi sami radi berete? Vedno veliko berem. Med eno in drugo knjigo preberem vsaj deset knjig, tudi velikega obsega, atlase in enciklopedije. Kadar sem nervozen ali idejno izgubljen ali na tleh, se zatečem h knjigi, ki me pomiri in spravi nazaj na ravne tirnice. Kot zanimivost -rad berem svoje stare knjige in jih komaj prepoznam, kot da jih prvič vidim. Kje lahko bralec kupi vašo knjigo? Samo pri meni ali mojem založniku. Mojih knjig ni v nobeni knjigarni. Pokličite in dobite jo po povzetju, to je daleč naj cenejši način. # aforizem nOV|Ce Princ teme ne deluje v temi ampak v kalnem, (jmm) Urednika Daniel Artiček in Danica Recko. Knjiga o dobrinski šoli Dobrina. Kronika o dobrinski osnovni šoli za vse zanamce. Piše: Bogdan Rahten V gasilskem domu krajanov v Dobrini so 20. januarja pripravili svečanost ob izidu knjige Stoji učilna zidana v Dobrini, kjer so zbrani spomini na delovanje šole v tem kraju v letih med 1948 in 1974, ko so zaradi potresa šolarje premestili v Loko pri Žusmu. Prva šola na Žusmu je bila zgrajena leta 1854, a so se po drugi svetovni vojni odločili za novo poslopje v dolini, kar je šlo tudi na rovaš političnih razlogov, saj je stala ob cerkvi. Za lokacijo v dolini je glasovala tudi večina na nezavezujočem referendumu. Na vrhuncu je tri oddelke v šolskem letu 1950/1951 obiskovalo 136 učencev. Od gradnje do opustitve Ideja za nastanek dela je nastala ob odprtju prenovljen- ega vaškega jedra Dobrine, jeseni 2011. Takrat je bila urejena okolica šolske zgradbe, kar za časa delovanja šole ni uspelo. Urednik dokumenta z 88 stranmi je Daniel Artiček, ki je zaslužen za kopico del, ki govorijo o naših krajih. Sam je kot deček sodeloval pri gradnji šolske stavbe. Poleg njegovega je v knjigi moč najti prispevke nekdanjih učiteljev in glavne urednice ter predsednice Društva Izviri Dobrina Danice Recko, ki je knjigo založilo. O svojih spominih na šolo sta spregovorila nekdanja učitelja Jože Seyfried in Slava Kovačič, ki se je spominjala, da je prišla v objekt, ki ni premogel niti oken in vrat, zanjo pa ni bilo niti postelje, a so ji dobrotljivi domačini priskrbeli steljo. V kulturnem programu so nastopili Fantje z Žusma in učenke Podružnične osnovne šole Loka pri Žusmu, Občino Šentjur pa je predstavljala Judita Methans Šarlah. Nekdanja učitelja Slava Kovačič in Jože Seyfried. DAN, KO SO UCENCI OSTALI DOMA JAVNI SEKTOR JE STAVKAL Zakaj so stavkali, smo povprašali nekaj predstavnikov javnih zavodov. Sindikat vzgoje, iziti raže vanj a, znanosti in kulture Slovenije. Piše: Jasna Romih tavko javnega sektorja smo občutili prav vsi, tudi otroci, ki so imeli pouka prost dan, in starši najmlajših, ki so A morali poiskati drugo obliko varstva kot javni vrtec. O stavki in razmerah v šolstvu smo se pogovarjali z nekaterimi učitelji oziroma predstavniki sindikalistov osnovnih šol v občini Šentjur. Zakaj je javni sektor ponovno šel na noge? Na januarski stavki so imeli bolj kot kdajkoli jasne zahteve: ohranitev delovnih mest v javnem sektorju, pogajanja o masi plač ter o pogojih dela za to in prihodnje leto, utrditev socialne države in ohranitev kakovosti javnih storitev ter spoštovanje veljavnih dogovorov in stavkovnih sporazumov. Konkretneje so nam razloge za podporo stavke navedli in pojasnili: Bojana Potočnik (OŠ Franja Malgaja): »Za stavko sem se odločila, ne samo kot učiteljica, ampak tudi kot mati, saj me skrbi, kakšna bo javna šola, ki jo bodo obiskovali moji otroci. Skrbijo me normativi, za katere je vlada zagotovila, da jih ne bo spreminjala, in je čez nekaj mesecev to besedo požrla. Seveda se bodo sedaj oglasili tisti, ki so razred obiskovali s 30 in več sošolci. Res je, ampak to je bilo v 80. letih prejšnjega stoletja in spremenile so se metode dela, predvsem pa obravnava vsakega posameznega učenca. Tisti, ki govorijo o tem, ničesar ne vedo o individualizaciji in diferenciaciji pouka, ki ju je to isto ministrstvo uzakonilo in jo je v praksi nemogoče izvajati v prevelikih skupinah, se pa odlično bere na papirju.« Dragica Vračun Hercog (OŠ Hruševec): »Razlogi so bili naslednji: 1. Vlada RS je predlagala znižanje mase za plače v javnem sektorju za leti 2013 in 2014, državni zbor je ta vladni predlog sprejel, čeprav se vlada z zaposlenimi, ki jih ta poseg prizadene, sploh ni pogovarjala, kaj šele pogajala. 2. Vlada v predlogu povečuje tedenske pedagoške obveznosti za osnovne šole 3. Zaostrila je normative za čistilke, hišnike, kuharje, organizatorje šolske prehrane, knjižničarje, svetovalne delavce ... 4. Jutranje varstvo in podaljšano bivanje se ne sistemizira, temveč sodi v okvir 40-urnega delovnika 5. Znotraj občin se oblikujejo enotni šolski okoliši z najmanj 24 otrok v oddelku 6. Predlagani ukrepi vodijo bodisi v odpuščanje bodisi v zniževanje plač.« Matjaž Zendzianowsky (OŠ Slivnica pri Celju): »Stavkamo predvsem zaradi normativov in standardov, zmanjšanja standardov, ohranjanja delovnih mest: ne gre za plačo, hočemo vedeti, kam je denar šel in kaj smo s tem dosegli. Problem je v tem, daje vrtec dobil regres, mi pa ne. Rekli so, da ga nihče ne bo dobil. Občine, vrtci pa so ga. Ni nekega poštenja.« Če se spomnimo, si je Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) za vse zgoraj omenjene zahteve vseskozi želel ustvariti dialog z vlado, vendar se je njena neodzivnost le stopnjevala, zadnje dni pred stavko pa se je ta začela na vse pretege boriti, da bi se napovedana stavka v vrtcih in šolah preklicala. Z ustavitvijo predlogov v zvezi s standardi in normativi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah je bil minister Žiga Turk mnenja, da sploh ni več razlogov za stavko ter neizvajanja rednega pouka v šolah in varstva v vrtcu. Vendar se Sviz na pozive ni odzval, kakor bi Ministrstvo za izobraževanje želelo, ob stavki pa se je razblinilo tudi pričakovanje ministrstva, da se kljub stavki zagotovi redna dejavnost v vrtcih ter v prvih šestih razredih osnovnih šol, da ta morebiti ne bi prizadela otrok in njihovih družin. Ob tem nam Bojana Potočnik pojasnjuje, da pri tem ne gre za nikakršno prizadetje: »Imam srečo, da delam na šoli, ki je občutljiva za socialne stiske otrok in družin, kjer vodstvo prisluhne staršem in tudi sodelavcem. Ne samo prisluhne, ampak jih tudi sliši. Če bi starši izrazili zahtevo po varstvu otrok, bi jim prav gotovo priskočili na pomoč. To smo naredili na lanskoletni stavki in bi tudi tokrat, če bi bila želja izražena.« Pouk se sicer ni izvajal na nobeni OŠ v občini, prav tako ne na Šolskem centru Šentjur. V ta namen so nam pojasnili iz osnovnih šol, da bi ob morebitnem prihodu otroka v šolo bilo zanj poskrbljeno, tako za varnost kot prehrano in aktivnosti. Na ŠCŠ so med stavko zagotovili prostor za učenje in študij. Nekako pričakovano, na ta dan v šolo ni prišel nihče od otrok, kar priča tudi o podpori širše javnosti. Otrokom pa tega dneva ne bo potrebno nadomeščati. Ravnateljica Vrtca Šentjur, Elizabeta Jelen, nam je pojasnila, da je bilo na dan stavke v Vrtcu Šentjur le 7 otrok, ob čemer se zahvaljuje vsem staršem za podporo. Je bila stavka uspešna? Bojana Potočnik: »Če je bila stavka uspešna, ne vem, ker se od stavke ni več veliko govorilo o tem, saj se cela država ukvarja z drugimi stvarmi in za debato o šolstvu spet zmanjkuje časa.« Dragica Vračun Herzog: »Stavka po Sloveniji je bila uspešna, saj smo stavkajoči složno in predvsem množično izrazili nestrinjanje z ravnanjem vlade RS in s trenutnim stanjem v naši državi.« Matjaž Zendzianowsky: »Glejte, nekaj se je že premaknilo. Standardi in normativi umaknili, ampak vprašanje je, za kako dolgo. Stavkamo mirno in počasi, a ne vemo, kako bi spremenili stavko (delamo v počasnem posnetku), zato nas gledajo težje.« Mihelca Romih (ŠCŠ): »Uspešnost stavke bomo lahko ocenjevali v prihodnjem času.« Bojana Potočnik: »Leta 2009 je bila ukinjena delovna uspešnost v osnovni šoli in takrat sem vedela, da je to pot v sivino. Če si bil nadpovprečno uspešen (tekmovanja, gledališke predstave, organizacija kakšnega dneva dejavnosti...), je imel ravnatelj možnost, da te spodbudi z nekaj evri (v povprečju okrog 50 evrov enkratnega izplačila). Nisi obogatel, ampak občutek je bil dober, vedel si, da si naredil nekaj dobrega in da je tvoj šef to opazil. Ravno na dan, ko mi je JSKD podelil priznanje za uvrstitev moje predstave na tekmovanje na državni ravni, sem z ministrstva dobila okrožnico, da sedaj ne samo, da so ukinjena izplačila za napredovanje, ampak mi niti naziva ne dajo več, ne glede na to, kako se bom trudila in kako uspešna bom. Se sprašujem, koliko norcev med učitelji se bo še trudilo z učenci, tudi v svojem prostem času, tudi popoldne in ob vikendih. Saj ne počnejo vsi učitelji tega, veliko pa in jaz se sprašujem, kako dolgo se bodo še trudili in poslušali vse te žalitve, ki jih je v zadnjem času javno izrazil in vzpodbujal tudi sam minister za šolstvo in njegova državna sekretarka. Pa še nekaj bom povedala: skrbi me tudi, ko z ministrstva dobim okrožnico, o čem naj se z otroki ne pogovarjam v razredu. Takrat žalijo mene in moj intelekt, pa tudi otroke. Z otroki se da o vsem pogovarjati in pravi učitelj bo dopuščal tudi drugačne poglede od svojih, nikdar in nikjer pa ne sme dopuščati prepovedi javnega izražanja mnenja, to je pa zaskrbljujoče.« Matjaž Zendzianowsky: »Zakaj je prav izobraževanje najbolj na tapeti pri reševanju krize? Nekaj smo dali, in če bo treba, bomo dali (procent plače), a rezultatov ne vidimo. Moral bi ves narod stopiti skupaj in priškrniti tiste, ki so nam veliko vzeli, jih kaznovati. Jaz sem pripravljen, vsak bi dal celo plačo, če bi vedel, da bo tako bolje. Poudaril bi, da smo v veliki negotovosti, to te mori in ne daje pravega elana.« Kako tečejo pogajanja? Po poročanju Slovenske tiskovne agencije je vlada za novega vodjo pogajalske skupine za Pogajanja s sindikati imenovala prav ministra Žigo Turka. To je sprožilo val kritik na internetu, kot so: »Izbira superministra za vodjo pogajalske skupine je, milo rečeno, neustrezna, če že ne žaljiva.« »Štrukelj in Posedi ali kdorkoli že bo, se bo z glavo zaletaval v neprebojni zid ... treh glav« ipd. Poleg tega pa na internetu buri duhove mesečna plača tudi v navezavi z visokimi plačami Poslancev, katerih izobrazba je, kot ugotavljamo skorajda že dnevno, vprašljiva. Dejansko pa si tudi na zadnjih pogajanjih niso ob tej novi sestavi Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja n>č bližji skupni točki. Zato smo predsednika območnega odbora SVIZ Celje Srečka Leska vprašali, kje vidi svetlo točko uspeha. »Za večjo odzivnost katerekoli vlade je potrebno zamenjati najprej določen krog zaposlenih na ministrstvu za izobraževanje, postaviti strokovno neodvisne ljudi, da se lahko z njimi sploh vzpostavi dialog in pogovori, ker se zavedamo težke situacije v Sloveniji, da bo kvaliteta doseženega Izobraževanja čim manj trpela. Pripravljajo se določene aktivnosti z aktiviranjem tudi tako lTnenovane bele stavke v izobraževanju, kot Pritisk, da se pristopi k pogajanjem,« nam je Pojasnil Lešek. Kaj je pri vsem tem najbolj sporno? Dragica Vračun Herzog: »Menimo, da se je ylada napačno lotila varčevanja. Zaposleni v šolstvu, tako učitelji kot tehnično osebje, niso krivi za krizo v državi in ceno le-te že nekaj vaša plačujemo, ko imamo zamrznjene plače, vsa napredovanja, aprila lani smo pristali tudi na znižanje plač, da smo ohranili standarde in normative.« Planinci še naprej z Mirom Rožejem PD Šentjur. 5 starim predsednikom in novim upravnim odborom. Piše: Bogdan Rahten Šentjurski planinci so se 26. januarja v planinskem domu na Resevni zbrali na občnem zboru, ki je bil po štirih letih tudi volilni. Na njem so nov mandat namenili dosedanjemu predsedniku Miru Rožeju, ki je bil tudi edini kandidat. Razen Branka Petauerja so v upravnem odboru nova imena. Tajnica bo Martina Ljubej, blagajničarka Bernarda Stiplovšek, člani pa Marjan Jurgelj, Robert Maruša, Breda Pavlič, Mirko Rančigaj, Janko Zorko in Matjaž Zdolšek. V lanskem letu so organizirali 21 izletov in združevali 189 članov, prav tako pa so pod streho spravili tradicionalne dogodke: marčevsko komemoracijo, prvomajsko druženje, kostanjev piknik in izlet v neznano. Najemnica S stališča delovanja planinskega doma je bil najpomembnejši dogodek, da so uspeli najti najemnico Iveto Perc, ki izvaja gostinske storitve. Po slišanem naj bi bili nekateri člani na ulici nezadovoljni zaradi prenizke najemnine, vendar je vodstvo zavrnilo očitke, saj so se nanje vršile tudi povsem nasprotne pripombe, sami pa so vztrajali pri številki, ki so jo sprejeli na komisiji. Do angažiranja gostinke so bili primorani zagotavljati dežurstva, delno pa so si pomagali tudi z javnimi deli. Občni zbor se ni mogel izogniti sporu z nekdanjim predsednikom Ivanom Stražetom, kjer gre očitno za nesporazum, saj vrednotenja dveh računalnikov na skoraj tri milijone evrov drugače ne gre razlagati, o temi pa je razpravljal tudi župan Marko Diaci. Dragica Keše je lani v okviru višješolskega študija raziskovala zdravilna zelišča ob Gaberškov! poti na Resevno in na to temo spisala diplomsko delo, nastala pa je tudi zloženka. Pri postojanki bo treba urediti preskrbo z vodo in nadaljevati z njenim urejanjem, kot je npr. energetska sanacija. Glede na veliko število bank, ki delujejo v Šentjurju, smo se odločili, da preverimo, kako se gibljejo cene njihovih storitev in na ta način poiščemo najugodnejšo. Piše: Jasna Romih Za fizične osebe PBS Unicredit DBS Sberbank Banka Koper Banka Celje Vodenje TRR s kartico - mesečno 1,85 EUR 2,10 EUR 2,05 EUR 2,40 EUR 1,95 EUR 1,99 EUR PLAČILNI PROMET Gotovinski nalog 0,98 EUR do 5,01 2,30 EUR 0,15% (min 1,60 in max 7,50 EUR) 7 EUR 2,50 EUR 1,59 EUR Direktna bremenitev 0,19EUR 0,30 EUR 0,22 EUR 0,23 EUR 0,30 EUR 0.20EUR KARTIČNO POSLOVANJI Članarina za ACTIVA-MAESTRO Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Članarina za ACTIVA-V1SA 14,61 EUR 25,00 EUR 16,50 EUR 14,61 Članarina za ACTIVA-MASTERCARD 14,61 EUR 20,00 EUR 16,30 EUR 20,00 EUR 16,50 EUR 14,61 Dvig gotovine na bankomatu banke Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Dvig gotovine na bankomatu drugih bank 0,33 EUR 3x brezplačno; 0.33EUR Brez nadomestila Brez nadomestila 0,50 EUR 0.50 EUR ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO Pristopnina za elektronsko bančništvo v enkratnem znesku 25,00 EUR 40 EUR 25,00 EUR 22,5 EUR 25 EUR Mesečno nadomestilo za uporabo elektronskega bančništva 0,42 EUR Brez nadomestila 0,50 EUR 2,40 EUR 1 EUR 0,50 EUR Plačilo s plačilnim nalogom preko elektronskega bančništva 0,35 EUR 0,40 EUR 0,35 EUR 0,35 EUR 0,35 EUR 0,33 EUR DRUGE STORITVE 1 Zaprtje TRR pred potekom 12 mesecev | 0 EUR | 5 EUR | 4,50 EUR | 4,95 EUR L_ | 4,10 EUR Pod drobnogled smo tako vzeli UniCredit banko, Deželno banko Slovenije (DBS), Banko Koper, Sberbank (prej Volksbank) in Poštno banko Slovenije. Vsaka izmed teh bank ima bogato zgodovino, tradicijo in veljavo. Banka Celje je v 145 letih zelo prepoznavna v celjskem okolišu, UniCredit banka deluje kot evropska komercialna banka v kar 22 državah, DBS je marsikomu poznana kot naslednica Slovenske zadružne kmetijske banke, Banka Koper kot del velike mednarodne bančne skupine In-tese Sanpaolo, malo manj pa nam je znana ruska banka Sberbank. Tisto, kar je skupno prav vsem, je brez dvoma težnja po zvestobi in pridobivanju novih komitentov, razlikujejo jih med drugim cene, ki jih želijo imeti za svoje storitve. V ta namen smo preverili najpogostejše bančne storitve pri fizičnih in pravnih osebah, pri čemer v primerjavo nismo zajeli akcij in posebnih paketov, ki nudijo za določeno obdobje brezplačno vodenje osebnega računa, zastonj bančništvo, članarino za kreditno kartico ipd., katere sicer banke tudi sicer ponujajo. V primerjavo je vključen splošni cenik poslovanja. Poslovanje s fizičnimi osebami Prav vsem bankam je skupno, da novim komitentom ni potrebno plačati otvoritve oziroma odprtja transakcijskega računa. Drugače pa je pri nadomestilu za mesečno vodenje računa, ki se giblje okoli 2 evra. Ugotovili smo, da je najugodnejše oziroma najcenejše nadomestilo pri Poštni banki Slovenije - 1.85 evra, kar nas na letni ravni stane malo več kot 20 evrov. Dvigi na bankomatih Ob odprtju računa nam tudi vse banke brezplačno izdajo Activa-Maestro kartico, ki nam omogoča nakup blaga in storitev tako pri nas kot v tujini oziroma povsod, kjer je na prodajnih mestih oznaka Maes-tro. Ker z njo najpogosteje dvigujemo denar na bankomatih, smo preverili, koliko znaša provizija za tovrstne dvige. Če dvignemo denar na banki, kjer smo komitenti, smo opravičeni plačila kakršne koli provizije na prav vseh bankomatih bank. Prav tako dvignemo brez nadomestila denar na bankomatu drugih bank, če smo komitenti DBS in Sberbank. Pri ostalih bankah moramo le-to plačati, pri nekaterih pa celo že sam vpogled v stanje računa -bodite pozorni. Poslovanje s karticami Poleg kartice Activa-Maestro, ki jo vsak komitent dobi brezplačno, se marsikdo odloči še za uporabo MasterCard in Visa kartice, ki omogočata med drugim mesečno odložno plačilo in spletno nakupovanje. Letne članarine za uporabo omenjenih kartic znašajo od 14,61 evrov na Banki Celje in PBS, pa vse do 25 evrov, kolikor znaša članarina za Viso pri UniCredit banki. Pri uporabi tovrstne kartice je vsekakor potrebna še dodatna pazljivost, če z njo poslujete prek interneta, saj tovrstno poslovanje lahko s seboj prinese tudi goljufije in zlorabe, kljub varovanju. Plačevanje položnic Povprečen državljan že za same stroške, ki so povezani z bivanjem (elektrika, voda, komunalni odpadki, RTV-prispevek, televizija z internetom, telefon), plača mesečno 6 položnic, kar je letno kar 72 položnic. To še zdaleč ni zanemerljiv letni znesek, če plačujemo te na bančnih okencih. Provizije za tovrstna plačila se gibljejo od slabega evra naprej, pa vse do gromozanskih 7 evrov, ki jih odštejete s plačilom na Sberbanki. Najugodnejše je seveda plačevanje preko elektronske banke, pri čemer je najugodnejša Banka Celje. V izo-gib vsem tem stroškom pa lahko poravnate nekatere položnice zastonj na Mestni blagajni občine Šentjur in na ta način privarčujete. Pri plačevanju z UPN-obrazcem velja posvetiti pozornost podatkom na obrazcu. Preverite, da so ti pravilno in v celoti napisani, saj lahko v nasprotnem primeru pride do težav pri izvrševanju plačila, zavrnitev pa nam banka lahko dodatno zaračuna. ► Od kod podatki? , I Vsi podatki cen bančnih storitev i I so pridobljeni s spletnih strani i I bank in Banke Slovenije na I l dan 13.2.2013. Zaradi tega I 1 ne izključujemo možnosti 1 razhajanj, zato priporočamo 1 da se za vse dodatne in 1 podrobnejše informacije o J cenah bančnih storitev obrnite . direktno na posamezno banko. šentjurske novice, februar 2013 IZ NAŠIH KRAJEV 17 J188.4O € UniCredit Banka Slovenija d.d. |Kfl78.68 € Sberbank banka d. d. Banka Celje d.d. ! J 175.56 € Deželna banka Slovenije d.d. • I Poštna banka Slovenije d.d. ; H 0.00 € 20.00 € 40.00 € 60.00 € 80.00 € 100.00 € 120.00 € 140.00 € 160.00 € 180.00 € 200.00 € Letni stroški poslovanja pri bankah (fizične osebe]. Banka Koper d.d. UniCredit Banka Slovenija d.d. Sberbank banka d. d. Banka Celje d.d. Deželna banka Slovenije d.d. Poštna banka Slovenije d.d. čl 1 1 1 .88 C 195.00 € f ,7 1 20 € , 1 308.11 C 0.00 € 50.00 € 100.00 € 150.00 € 200.00 € 250.00 € 300.00 € 350.00 € Stoški odobritve in zavarovanja kredita 5.000 EUR (fizične osebe]. Za zasebnike PBS Unicredit DBS Sberbank Banka Koper Banka Celje Odprtje TRR računa Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Brez nadomestila Vodenje TRR s kartico - mesečno 9.00 EUR 16,69 EUR 10, 00EUR 18,00 EUR 2-8 EUR (glede na promet) Dvig gotovine v breme TRR (do 20 000 eur) 0,25%, min. 1,50 EUR, max. 21 EUR 1,10%, min. 13,80 EUR 2 % od zneska 0,50%; min 1,25 0.10%, min. 1,00 EUR Polog bankovcev na blagajni 0,30%, min. 1,50 EUR, max. 21 EUR 2,50% min 1,00 EUR min 2,50 EUR 0,30%, min 1,50 EUR 1,86%, min. 2,00 EUR + 0,50 EUR /amanct Plačila med dvema TRR na isti banki (papirni nalog) 1,60 EUR 4,42 EUR 1,05 EUR 1,99 EUR 1,90 EUR 1,90 EUR Plačilo do 50.000 eur na račun pri drugi banki (papirni nalog) 2,35 EUR 6,50 EUR 2,00 EUR 2,99 EUR 2,70 EUR 2,45 EUR Nujno plačilo do EUR 50.000 (papirni nalog) 6,00 EUR 16,28 EUR (samo v državi) 6,00 EUR 9,90 EUR 8,00 EUR 7,00 EUR ' državi in čezmejna plačila 0,10 EUR 0,13 EUR 0,00 EUR 0,10 EUR 0,10 EUR 0,09 EUR Elektronska banka - pristop 25,00 EUR 65,00 EUR 35,00 EUR 42,00 EUR Uporaba elektronske banke mesečno 9,00 EUR 5,00 EUR 0 EUR 4,50 EUR 2,50 EUR Zapiranje računa 20,00 EUR 25,00 EUR 21,00 EUR 25 EUR 20,00 EUR Brez nadomestila Elektronsko bančništvo Elektronsko bančništvo je med komitenti bank vse bolj Priljubljeno, saj omogoča hitrejše in cenejše storitve, ki bi jih sicer lahko opravili tudi na banki, a jih lahko kar iz domačega kavča. Pri vzpostavitvi tovrstnega bančništva moramo plačati pristopnino v enkratnem znesku, izjema je Banka Koper. Prav tako je potrebno za njegovo uporabo plačevati mesečno nadomestilo. Pri odločitvi je tako Pomembno, da preverimo ceno Prvotne pristopnine in koliko bomo nato plačevali mesečno, saj na ta način najdemo najbolj optimalno Ponudbo. Posojila Preverili smo tudi pogoje in pa stroške ob sklenitvi potrošniškega gotovinskega kredita v vrednosti 5000 evrov za dobo enega leta z zavarovanjem in najugodnejšo izbiro obrestne mere. Pokazalo se je, da je Sberbank tista, ki komitentu ponudi tovrstni kredit najugodneje, z najmanj preplačila, Banka Celje Pa se je tukaj znašla na mestu naj dražje banke. Poslovanje s pravnimi osebami Izbira banke, preko katere bomo poslovali, lahko bi rekli, ji »zaupali naše podjetje«, je še posebno pomembna. Ob vseh prispevkih, ki jih mora podjetnik plačevati in pri tem nima izbire, so bančne storitve in izbira banke tisto, za kar se odločimo. Pri poslovanju pravnih oseb opazimo podobno situacijo kot pri poslovanju fizičnih oseb, le da so cene poslovanja za pravne osebe bistveno višje. Zelo ugodno nadomestilo za mesečno vodenje TRR, ki je dobrodošlo za mala podjetja in podjetja, ki ne ustvarjajo velikega prometa oziroma so t. i. mlada podjetja, nam nudi Banka Celje, kjer je možno plačevanje glede na promet, ki ga ustvarjamo. Sicer pa nudijo vse obravnavane banke finančne rešitve in ugodnosti za podjetja, bodisi mala in velika bodisi mlada podjetja. Na voljo so nam številne ugodnosti, dobro pa je odločitvi za izbiro paketa in akcije posvetiti malo večjo pozornost in prebrati vsa določila, saj se nam lahko zgodi, da bomo zaradi ugodnosti zavezani na banko za določeno obdobje ali pa bomo po izteku teh ugodnosti plačevali več, kot bi na kateri drugi banki. Pod drobnogled smo vzeli tudi cene nadomestil za opravljanje plačilnih storitev, pri čemer je videti, da je glede domačih čezmejnih transakcij najugodnejša Deželna Banka Slovenije. Elektronsko bančništvo se nam letno najbolj obrestuje pri Poštni banki Slovenije, kljub začetnemu plačilu pristopa, saj se nadomestila tekom leta ne plačuje. Za razliko pri poslovanju s fizičnimi osebami, kjer lahko brez plačila zapremo TRR na Poštni banki Slovenije, pa lahko pri pravnih osebah to storimo na Celjski banki. Sedaj imate priložnost, da sami presodite, kako ste finančno zadovoljni s svojo banko, a ne pozabite upoštevati tudi njenih poslovnih rezultatov, na katere večkrat pozabimo med poplavo ugodnih ponudb, ki nas premamijo. Izbira bank je vsekakor pestra, tako da verjetno ne boste imeli težav pri odločitvi, katera je za vas najbolj všečna banka. Po pretekli raziskavi GfK Bančnega monitorja (FMDS) je to sicer NLB, najpogosteje pa sta še navedeni Nova KBM in SKB. A to so banke, ki jih v Šentjurju še ni. Mogoče pa potrebujemo prav katero izmed teh? Presodite sami. , Zamenjava banke Zamenjava banke lahko večkrat pomeni začetek bančnega varčevanja. To je lepo vidno v grafikonu z letnimi stroški poslovanja pri fizičnih osebah, ki temelji na izračunu s kalkulatorjem in primerjalnikom Zveze potrošnikov Slovenije na dan 13.2.2013. Zajema mesečno vodenje bančnega računa, uporabo debetne kartice in redni limit, mesečno uporabo elektronske banke, 6x plačilo UPN v višini lOOeur na bančnem okencu, lx direktno bremenitev in 3x dvig z debetno kartico na bankomatih ki niso last naše banke. Pri tem niso upoštevani popusti in ugodnosti glede na tip prejemnika ali način plačila. Za najcenejšo banko se je izkazala PBS, kar pomeni, da bi v primeru zamenjave Banke Koper s PBS privarčevali mesečno nekje 6,25 eur, kar znese na letni ravni kar 75 eur. Zamenjava banke tudi ni noben »bau-bau.« Kot velja za celotno EU je tudi pri nas zamenjavo banke možno narediti dokaj hitro in na mestu nove banke pri kateri praktično uredimo vse. Pri tem velja omeniti da nam lahko ob našem odhodu pred 12 meseci kolikor bi naj bili njihovi komitenti, zaračunajo nekaj dodatnih evrov. Poštna banka Slovenije je tukaj edina, kjer nas ne opehari še dodatno za ta znesek in kjer bi lahko rekli da iz tega vidika nismo vezani na banko. * # aforizem nOViCe Politiko v kulturo. Ne! Kulturo v politiko, (jmm) Sentjurifanom je mar za kulturo Recital Rekel je, da bo pesnik je bil pohvaljen na Viziji, recitatorka Zala Blazina pa nagrajena z Vizionarjem za odrski govor. Prešernov dan Osrednja kulturna prireditev v občini Šentjur. Piše: Saša Rečnik V počastitev slovenskega kulturnega praznika so Občina Šentjur, Mladinski center Šentjur in ZKD Šentjur v sredo, 6. februarja, v Kulturnem domu Šentjur pripravili tradicionalno osrednjo prireditev, ki sojo tokrat poimenovali »Kaj je tebi tega mar?«. Kultura nad družbo Kot je povedala Anita Kolesa, vodja občinske izpostave JSKD, je to le ena izmed mnogih prireditev v občini Šentjur, ki obeležujejo dan, namenjen izključno kulturi. Šentjur j e praznovanje začel z odprtjem razstave v Galeriji Zgornji trg, v tem času so se zvrstili mnogi literarni večeri in pogovori o literaturi, praznika se s prireditvami spominjajo tudi šole. Koleševa je poudarila, da je letošnje praznovanje posebno, saj poteka v času, ko nas razdvajajo nekulturne besede in nekulturna dejanja neodgovornih ljudi, vendar je kulturni praznik priložnost za mnogo lepega. Priznanja za posebne dosežke Priznanja sveta Območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Šentjur so prejela tista kulturna društva, skupine in posamezniki, ki so v preteklem letu dosegli uspehe na regionalni in državni ravni. To so Vokalna skupina Glasovir, Ljudski pevci s Prevorja, Paridolske korenine, godca Viki Novak in Ivan Robič, Folklorna skupina Blagovna, Folklorna skupina Lintvar, godca Drago Žekar in Bogdan Vodeb, recitacijska skupina OŠ Franja Malgaja Šentjur ter dobitnica Vizionarja za odrski govor Zala Blazina. Priznanja je podelila predsednica sveta 01 JSKD Marija Rataj. Praznik več kot le dela prost dan Slavnostni govornik na slovesnosti je bil programski direktor Evropske prestolnice kulture Maribor Mitja Čander. Čander je v svojem govoru poudaril, da je kultura v Sloveniji pomemben dejavnik in da se Slovenci zavedamo njene vloge v današnji družbi, saj se kulture ne razume več kot le ozko polje umetnosti, ampak se širi tudi na druga področja. »Čeprav je bil preteklih dvajset let to le dela prost dan, pa vsi vidimo, da postaja vznemirljiv dan v naših sedanjih okoliščinah,« je povedal Čander in dodal, da je bila kultura za Slovence vedno neke vrste nadomestilo za manjko lastne države in njenih institucij, saj smo si Slovenci skozi kulturo dvigovali samozavest in se postavljali ob bok drugim evropskim in svetovnim narodom. Prireditev je zaključila gledališka skupina Mladinskega centra Šentjur s prešernovsko pripovedjo o nesrečni ljubezni. Scenarij za predstavo je napisala Ana Zupanc. Tragedijo o nesrečni ljubezni sta zaigrala Tomaž Klajnšek in Teja Peperko. • aforizem nov,ce J & J sta dokazala, da je možno brez dokazov vse dokazati, (jmm) Humor po slovaško Literarno društvo Šentjur. V ekipi devetih prevajalcev je sodelovala tudi Šentjurčanka Katarina Mitič. Piše Saša Rečnik V mansardi Centra kulture Gustav je v torek, 5. februarja, potekal sproščen pogovor o knjigi Pozitivci (Sodobne slovaške humoreske). Knjiga je nastala v okviru prevajalske šole JSKD. Kot je povedala Dragica Veskovič, samostojna strokovna svetovalka JSKD za literarno dejavnost, Prevajalnica deluje od leta 2005, ko so pri reviji Mentor začeli izdajati posebno zbirko Mentorjeva prevajalnica, v kateri je doslej izšlo šest prevodnih knjižic, lani kar dve, in sicer pesniška zbirka singapurskega pesnika Alvina Panga in sodobne slovaške humoreske z naslovom Pozitivci. V slovaški delavnici sta že leta 2011 sodelovali tudi gostji večera Katarina Mitič in Eva Pečnik. Eki- pa mladih neizkušenih prevajalcev je delovala pod mentorstvom Andreja Pleterskega, književnega prevajalca za slovaščino, angleščino in francoščino. Mentor je izbral deset modernih slovaških humoresk, ki so jih udeleženci obravnavali v skupinskih prevodih, kar je po mnenju gostij predstavljajo poseben izziv. »Najprej smo v parih na grobo prevedli vsako humoresko in jo nato na več srečanjih brusili in pilili do takšne oblike, kije bila na koncu izdana,« je povedala Katarina. Na srečanjih je vsak prevajalec predstavil svojo različico prevoda, končni rezultat se je izoblikoval skozi dvanajst faz. »Na srečanjih smo se včasih nasmejali od srca, včasih zlezli pod mizo. Skozi skupinsko delo smo ugotovili, komu leži določen tip zgodbe ali humorja,« je dodala Eva. Obe sta mnenja, da je slovaški humor podoben češkemu, vendar se razlikuje od slovenskega, saj se znajo Slovaki »bolj pošaliti na svoj račun«. Eno izmed humoresk je odlično prebral in interpretiral Luka Žerjav. Dragica Veskovič s prevajalkama Katarino Mitič in Evo Pečnik. Kritika družbe preko rim Študentski klub mladih Šentjur je pripravil prvo izobraževanje iz niza filmskih večerov, ki jih Pripravljajo v mladinskem prostoru P2 v šentjurskem športnem Parku. Zadnjo januarsko soboto so se tematsko dotaknili zgodovine hip hopa in rapa v Sloveniji ter si ogledali dva filma, ki sta v letu 2011 nastala na to temo: V letu hip hopa in Ve$’ Poet, svoj dolg. Oba dokumentarna filma sta brezplačno dostopna na internetu. Režiser Boris Petkovič je posnel film V letu hip hopa, ki je bil prikazan na več festivalih. Dokumentarec Veš, poet, svoj dolg je nastal v režiji Urše Menart. V obeh filmih se zvrstijo vsi pomembni predstavniki slovenske rap scene, od začetnikov slovenskega rapa z Juretom Koširjem in Pasjim kartelom, Ali Enom, Klemnom Klemnom pa do vseh ostalih pomembnejših raperjev. Po mnenju ustvarjalcev filmov je rap v Sloveniji edina glasbena oblika, ki brez vsakršnih zadržkov govori o stanju in razmerah v družbi. (S. R.) Ustvarjalci kulturnega programa v DZ z nekaterimi poslanci. Ponkovški otroci peli v parlamentu MPZ Ponikva. Odzvali so se povabilu in zapeli pred poslanci državnega zbora. Piše: Jure Godler Mladinski pevski zbor OŠ Blaža Kocena Ponikva ter njegovo zborovodkinjo in ravnateljico Andrejo Ocvirk je k sodelovanju povabil Odbor Državnega zbora za izobraževanje, znanost, kulturo šport in mladino. »Že tradicionalno vsako leto na kratek kulturni program povabijo kakšno šolo ali društvo. Tokrat smo bili pač mi,« je skromno povedala ravnateljica Ocvirkova. Predhodno so morali oddati natančen program in minutažo zapetih skladb, da zadovoljijo protokol. Ob kulturnem prazniku Tako so 5. februarja ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku, v prestižnem prostoru zapeli mladi ponkovški glasovi, na klavirju pa jih je spremljala Tamara Povh. Poleg Zdravljice so zapeli še dve narodni skladbi in dve otroški, vse delo slovenskih avtorjev. Slavnostni govorniki prireditve so bili predsednik DZ v odstopu dr. Gregor Virant, njegov naslednik Jakob Presečnik in mag. Branko Grims. Poleg Ponkovljanov je nastopila tudi otroška folklora iz KUD Trta Dolga Gora, ki jo vodi Jože Kadenšek. Na prireditev so bili povabljeni vsi poslanci in zaposleni v DZ. Odvijala se je v lepi in akustični avli pred glavno sejno dvorano. Na koncu pa so nastopajoče lepo pogostili. Seveda je sledil še ogled glavne sejne dvorane, mlade pevke in pevce pa je prišel pozdravit tudi šentjurski poslanec mag. Štefan Tisel. ■MMHHHHMMHMUMMNMMH Med filmoma so se obiskovalcem predstavili nadobudni šentjurski »rimoklepači« Aljaž Stropnik, Jaka Škoberne in Matic Čoklc. i _i il eerj lm^ 1 1 ~ 1 Hotel Žonta. Z novimi najemniki je zapihal svež veter tudi v šentjurskem hotelu. Piše: Jure Godler Povezave med podjetniki niso redkost. Tokrat sta se z željo obuditi gostinski turizem v Šentjurju povezala znana šentjurska podjetnika Leon Selič in Tomaž Drobne. Prvi se ukvarja s trgovinsko dejavnostjo in je lastnik trgovine Pri Wiharju, drugi pa je dolgoletni najemnik Kava bara Pošta v centru Šentjurja. Poznata se že vrsto let, si medsebojno zaupata, spoštujeta delo drugega in oba obvladujeta svoja področja. Želja, da se lotita skupnega projekta in vzameta v najem Hotel Žonta, je pri njiju tlela že dve leti, saj sta prepoznala speči potencial šentjurskega hotela. Ime hotela ostaja »Ime Hotel Žonta bo ostalo, saj je nekoč bil hotel na zelo dobrem glasu. To je znano ime na vseh turistično-informacijskih točkah. To je ime, ki ga imamo v ušesih,« je razložil Selič. »Naša generacija je tukaj preživela nekaj najlepših trenutkov in tudi to je vzrok, zakaj sva se lotila tega zahtevnega projekta,« je še dodal. V hotel se v zadnjih letih ni dovolj vlagalo, ne v ponudbo, še manj pa v kader. Znane hotelske prireditve - od novoletnega plesa, plesa v maskah, do akademskega plesa, so ugasnile. Na vodilnih mestih so se redno dogajale menjave, ki pa niso prinesle izboljšanja ponudbe. »V objektu je veliko stvari obnovljenih - sobe, kuhinja, strojnica in kotlovnica. Manjka le še manjše popravilo strehe,« je dodal Selič. V tem letu bosta podjetnika obnovila teraso in povečala njene kapacitete. Ponudba na terasi bo pestra, od restavracije, kavarne, sladolednega vrta, vrta sladic in urejenih igral za otroke. Veliko prednost pred ostalimi ponudniki gostinskih storitev ima Hotel Žonta tudi v tem, da ima ogromno večnamensko dvorano za 180 ljudi, ki je v širši celjski regiji ni. »Kot prednost hotela lahko navedemo tudi dostopnost do hotela,« je dodal Drobne. Nova ponudba in ekipa Prenovljena ponudba jedi in sladic je tista karta, na katero stavita podjetnika. »Prenovili smo ponudbo v piceriji, kjer je možno poleg mnogih vrst pic naročiti tudi testenine, jedi izpod peke, solatne krožnike, hamburgerje, mehiške jedi, pripravljamo pa tudi nov V ponudbi hotela so tudi pice iz krušne peči. jedilni list,« hiti z naštevanjem Tomaž Drobne. Z novimi najemniki se je zamenjala skoraj celotna ekipa strežnega osebja, ki je ustrezno usposobljeno. Strežno osebje mora znati jedi primerno predstaviti gostom. Okrepili so tudi kader v kuhinji. Poudarek bo tudi na novih slaščicah, ki jih bo pripravljal domač strokovnjak, slaščičar Peter Mihelčič. Zaključene družbe V Hotelu Žonta lahko na dan sprejmejo dve zaključeni družbi, saj imajo na razpolago dve dvorani. Manjša restavracija sprejeme do 120 ljudi, večja dvorana pa do 180. Zanimiva novost je tudi ta, da prevzamejo organizacijo porok, svetujejo in nudijo osebje za pomoč. »Če praznujete okroglo obletnico rojstnega dne, je Hotel Žonta pravo mesto,« z nasmehom dopolni Drobne. »Da ne pozabimo omeniti tudi zelo dobra nedeljska kosila, po dostopnih cenah in ob odlični ponudbi,« vskoči v pogovor Selič. Po novem bo možno naročiti tudi vso hrano na dom, nudijo pa tudi t. i. catering na domu. Da so otroci pomemben del ponudbe, dokazuje, da bodo za najmlajše prirejali rojstnodnevne zabave, animacije in vse, kar sodi zraven, da bo rojstni dan nepozaben. V zimskem času bodo otroci lahko praznovali v dvorani, poleti pa po želji tudi na terasi hotela, kjer bodo nova igrala. Po dolgem premoru so v Hotelu Žonta pripravili tudi pustovanje, kar je odličen znak, da se bo oživila ponudba zabav v mestu. »Srednja generacija pogreša plese, zabavo z živo glasbo, zato bodo dvakrat mesečno prirejali plesne večere z večerjo,« je k naštevanju novosti dodal Leon Selič. Ob tovrstni glasbi bodo lahko praznovale tudi manjše zaključne družbe. Nove sladice bo v Hotelu Žonta pripravljal Peter Mihelčič. Kripl v Šentjurju Po dobrem sprejetju zadnjega gostovanja ŠUS teatra v Šentjurju izpred dveh let so ŠKMŠ-jevci na oder šentjurskega kulturnega doma ponovno povabili ekipo Kulturnega društva Draženci pri Ptuju. Pod taktirko Aljaža Godca, ki je tudi umetniški vodja ŠUS teatra, so nam predstavili življenje na majhnem, od boga pozabljenem irskem otoku. Dobra ura in pol smeha na račun irskega črnega humorja, ki se dobro ujame s ptujskim narečjem. Glavni junak zgodbe, osirotel mladenič Kripl Billy, dobro povzame življenje takratne in sedanje družbe v stavku: »Ogromno je takih revežev, kot sem jaz, samo da se jim na ven ne vidi.« Zgodba je postavljena v začetek 30-ih let 20. stoletja, ko so se ljudje z upanjem na boljše življenje množično izseljevali v Ameriko. Komedija šokira in gledalca prisili, da išče podobnosti z vsakdanjim življenjem, vsaka oseba pa na njej lasten način izpričuje svojo bizarnost, omejenost in provincialnost. Duhoviti dialogi so podkrepljeni z veliko mero krutega in črnega humorja. Gledalec na koncu spozna, kdo je resnični pohabljenec. To je tisti, ki je žrtev svojih predsodkov in preteklosti. (S. R.) Končno le pustovanje za odrasle Pust. V Hotelu Žonta se Zanimive maske je po nekaj letih premora ponovno »pustovalo«. Piše: Jure Godler Že nekaj let je minilo od zadnjega organiziranega pustovanja v Šentjurju. Tokrat so skušali oživiti to pozabljeno zabavo v Hotelu Žonta, ki ima nova najemnika -Tomaža Drobneta in Leona Seliča, oba znana šentjurska podjetnika. Z njima je v Hotelu Žonta zapihal svež veter, saj skušata to nekdaj ugledno restavracijo povrniti na pot stare slave. Prva večja odprta prireditev je bila pustovanje. Rajanja se je udeležilo več kot 120 pustih šem, od zdravnikov, klovnov, pikapolonic in drugih, ki so se vrteli po ritmih tria Fru fru bande. Nekaj mask je bilo odličnih, med njimi smo videli jabolko in hruško, faraona in družico, ribiče in druge. Slednji so celo zmagali kot najboljša maska. Dober obisk pustovanja je tudi znamenje, da je bilo tovrstno druženje v Šentjurju zapostavljeno. Zabava je trajala do jutranjih ur in po zadovoljstvu najrazličnejših šem se naslednje leto obeta še bolj množično rajanje. Klovni so še vedno in. fjc Delovno mesto kuharje v Hotelu Žonta že zasedeno. Tudi čedna kača lahko piči. Piše: Zoran Borovšak Foto: Jure Godler Večina obrazov skritih za maskami MALE IN VELIKE MASKE RAJALE Letos v šentjurskem kulturnem domu. Tudi tokrat odlično opravilo svoje prostovoljno delo. RAJANJE NA PARKETU I Pod odrom je plesala JHil množica vseh mogočih barv. Pust je eden največjih poganskih ostankov v koledarju. Najstarejši pustni karneval se odvija v Benetkah, največji pa v Riu de Janeiru. DEJSTVA EEVP3 Pustni torek Pustni torek je premakljiv in je odvisen od velike noči. Velika noč se obhaja po prvi pomladanski polni luni (to je med 22. marcem in 25. aprilom), pustni torek pa je 47 dni pred veliko nočjo. Praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, izročilo pa so nato prevzeli Rimljani. V predpomladnem času so ustvarili več praznikov, na katere so se tudi maskirali. Takrat uveljavljajoča se katoliška cerkev se je tem navadam upirala vse do 10. stoletja, nato pa je odpor ponehal. V srednji Evropi so se po letu 1300 zabave prenesle na čas pred štiridesetdnevnim postom. Kurenti so s svojim plesom in z zvonci odganjali zimo. Hudič in pingvin, najboljša prijatelja. Maskah lahko rdeča in črna prav lepo sodelujeta Otroci so z veseljem odplesali Ko si srečen. OBISK S PTUJSKEGA ■ •• .sl * H - Z " dmŠk Nifci1 IL4TL > JM ~ Eg 0 W ^^^^^radicionalno pustovanje na 'mestnem trgu vsako leto privabi množico pustnih mask, ki se veselijo in rajajo ob zvokih žive glasbe. Letos so zaradi snega mladi in manj mladi rajali v kulturnem domu. Ob 16. uri se je dvorana začela polniti in v kratkem napolnila do zadnjega kotička. Po parketu so se preganjali smrkci, vile, pikapolonice, medvedi, čarovnice, princeske ... Za glasbo je poskrbela skupina M&M, tudi letos pa so Šentjur obiskali kurenti. Ti so s svojim plesom in z zvonci odgnali zimo in priklicali pomlad. Kmalu pa bomo videli, kako uspešni so bili. Društvo prijateljev mladine Šentjur je tudi letos poskrbelo, da maske niso bile žejne in lačne. Tako je vsaka maska dobila en krof in brezalkoholno pijačo. Za najboljše maske so priskrbeli tudi nagrade, predvsem sladka presenečenja v šentjurskih lokalih. Glavne nagrade pa sta prispevala Wellness Aspara in Optika Petra. V KULTURNEM DOMU V ŠENTJURJU JE RAJALO VEČ KOT 200 MASK. Velik stric v čudni maski. Mami, tale stric mi je pa rekel, da še ne smem ruma!" Se mi samo zdi, ali je nekdo omenjal krofe? Kurenti (koranti) izvirajo s Ptuja, z Dravskega polja in okolice. Njihov izvor še ni povsem pojasnjen, obstaja pa nekaj domnev z ilirsko-keltskim izročilom. Po izročilu s poskakovanjem in zganjanjem trušča iz dežele odganjajo zimo in zlo, v deželo pa kličejo pomlad in dobro letino. Poznamo dve vrsti kurentov. Pernatega markovskega in rogatega haloškega. Kangler obiskal Ponikvo Pustna maškarada. Društvo prijateljev mladine Ponikva poskrbelo za norčavo praznovanje. Piše: Gašper Andrinek V soboto, 9. februarja, smo lahko na Ponikvi srečali zanimiva bitja, ki so se prešerno sprehajala po zasneženih cestah. Opazili smo hodeči kontrabas, dinozavre, stripovske junake, gozdne škrate in vile, faraone, smrkce, hodeči ocvrti krompirček in koka kolo, smučarje, policiste, klovne, različne živali, prisoten je bil tudi sam dupleški Kangler. Društvo prijateljev mladine Ponikva je že tradicionalno na pustno soboto organiziralo pustno rajanje in povorko, predvsem za otroke. Pustne maske, zbralo se jih je okoli petdeset, so se pred začetkom zabave v dvorani Kulturnega doma Ponikva sprehodile po kraju, odganjale zimo in pozdravljale opazovalce. Nato so se preselile v dvorano, kjer je bilo poskrbljeno za norčavo vzdušje. Maske so se prepustile glasbi, ki so jo vrteli mladi DJ-ji. Poskrbljeno je bilo tudi za tekmovanje med maskami. Žirija DPM Ponikva je ocenjevala izvirnost mask in njihovo norčavost. Na koncu so najizvirnejše in najbolj norčave nagradili z bogatimi nagradami. Ker pa je pust masten okrog ust, so pripravili za vsakega še značilen pustni krof in sok. # aforizem novice Več kot kultura nas v občini stane nekultura, (jmm) Malo reklame za McDonald's ne škodi. Na sprevodu je bil celo kontrabas. Manjkalo ni niti nindž, princesk in Top DJ-ev. Živa Voga in Sašo Rojak sta svoje punčke Dorimu predstavila tudi pri nas. Ko punčka ni več igrača Dorimu. Ročno izdelane punčke so razstavili tudi doma. Piše: Vid Aužner V počastitev slovenskega kulturnega praznika so v petek, 1. februarja, v Galeriji Zgornji trg odprli razstavo ročno izdelanih punčk. Razstave se je udeležil župan mag. Marko Diaci, ki je spregovoril nekaj besed o kulturi in avtorjema Živi Voga ter Sašu Rojaku zaželel še veliko nadaljnjih uspehov. Za popestritev programa so poskrbeli domači glasbeniki Rok Lajlar, Urban Krč in Primož Pečar. Zgodbo iz knjige o mah Dorimu je brala Breda Stepan. Program je vodila Anita Koleša. Šentjurčanka Živa Voga je po končani celjski gimnaziji nadaljevala študij prevajalstva v Gradcu in skupaj s Sašo Rojakom po končanem študiju ustanovila prevajalsko agencijo. Skupaj živita v Gradcu in se poleg dejstva BoflSe O znamki Dorimu V letu 2010 sta Živa Voga in Sašo Rojak ustanovila znamko DORIMU -izdelovanje unikatnih punčk iz blaga. Zaradi vedno bolj izpopolnjene in podrobne izdelave so punčke serije DORIMU ART postale naročnikom po Sloveniji in drugod po svetu unikatni dekorativni izdelek. Punčke so na voljo tudi novim lastnikom. Razstava bo na ogled vse do 14. marca 2013. prevajanja ukvarjata z izdelavo punčk ter s pisanjem pravljičnih knjig. Mami za rojstni dan Živa Voga je pred leti za rojstni dan svoji mami napisala knjigo in s Sašem sta se odločila, da knjigi priložita ročno izdelano punčko. Punčke so predstavljene tudi v galerijah, kjer so na ogled prav vsem nam, kjer se zbirajo na svojih malih gugalnicah, kukajo iz mavričnega gozda ali kokonov spletenih iz šibja in vej. Izdelane so iz kakovostnega naravnega blaga, napolnjene s slovensko ovčjo volno, ki diši po kamilicah in sivki. Razlikujejo se po namenoma nekoliko neskladno oblikovalnih telescih, kjer jih odlikuje podrobna izdelava oblačil, obrazov in drugih dodatkov. Vabijo nas, da jim pridemo delat družbo, saj ljudje potrebujemo družbo pravljičnih bitij. S tem ne bomo izgubili upanja nad resničnim svetom. Zgodba o mali Dorimu Najprej je bila zgodba, iz zgodbe je nastala punčka, ki so ji sledile nove in nove - do danes skoraj dvesto. Nastala je Dorimu, v gozdu mavričnih sanj živeča punčka, ki so ji sledili novi junaki prelepe zgodbe o sanjah in ljudeh, ki iščejo lepoto in radost in jim skuštrane punčke nikakor ne pomenijo samo lutkice iz cunj. Tako zdaj punčke živijo svoja življenja po mnogih domovih širnega sveta in novim staršem, bratom in sestram prinašajo domišljijski svet male Dorimu. Zaljubljena Romeo in Julija Ob kulturnem prazniku so učenci 05 H ruševec Šentjur zaigrali igro Hudobi na delu. Hudobi na delu Živalska romanca. Pesnitev Toneta Pavčka so postavili na oder. Piše: Jure Godler Medvedja ljubezenska zgodba je drugi del avtorjeve trilogije, ki jo je Tone Pavček napisal po resničnem dogodku, o medvedu, ki se je pomešal med sprehajalce na ljubljanskem Rožniku. V njej se pesnik ponovno izkaže za mojstra povezave med nasprotji - blago z grobim, sladko z grenkim, ljubezen s smrtjo. Pesnitev seveda govori o pubertetnem medvedku, ki kot vsak mladostnik kljubuje očetu in materi medvedki in se odpravi na raziskovanje sveta po svoje. Sreča mlado medvedko in se vanjo na smrt zaljubi. V klasično ljubezensko zgodbo se vplete dramatičnost, ko medvedko ujamejo lovci in jo odpeljejo v ljubljanski živalski vrt. A mladi ljubezni ne morejo stati nasproti železne rešetke, zato se medved odpravi in jo skuša rešiti. Ko mu nepričakovano reševanje uspe, z medvedko zbežita v zvokih sirene in krogel. Dramatičnost igre preide v svoj tragični konec, ko medveda pokosijo streli, medvedki pa od žalosti poči srce. Povezovalno vlogo so prevzele srake. Mladi igralci odlično Pesnitev je primer imenitne otroške literature, ki so si jo sposodili v OŠ Franja Malgaja Šentjur za osrednjo kulturno prireditev za učence šole. Za dramaturško postavitev igre na oder sta zaslužni šolska knjižničarka Simona Fridl in učiteljica Melita Šega, ki sta mlade igralce četrtega razreda odlično pripravili, da so kljub svoji mladosti nastop odigrali navdušujoče. Za živalsko plesno točko pa je poskrbela Ksenija Rak Steblovnik. Piše: Zala Kramperšek Po lanskoletni zelo uspešni gledališki predstavi Sneguljčica malo drugače je gledališka skupina OŠ Hruševec Šentjur v roke zopet dobila čarovniško obarvan scenarij. Člani dramskega krožka, učenci od 7. do 9. razreda, so se pod okriljem mentorice Helene Esih letos spet potrudili in pripravili novo gledališko predstavo, zavito v črnino, rap in hudomušne pripetljaje, z naslovom »Pozor, hudobi na delu«, slovenskega publicista, dramatika in režiserja Vinka Moderndorferja, s katero so ponovno navdušili učence in učitelje šole. Na vajah, ki so bile ob četrtkih popoldne, so se zabavali, vadili in se včasih tudi posladkali, nato pa se okoli šestih ločili in komaj čakali na naslednje srečanje. V igro so tudi letos vključili zabavne in zanimive, pa tudi zlobne like, ki jih na koncu sreča zdrava pamet. Na vajah so oblikovali z vsemi grdobijami namazani, a simpatični hudobi, čarovnici Zoprnico in Graužico, občutljivo pedagoško dušico, učiteljico Marjetico, neposlušne in jezikave učence, kuharskega župana in njegove začudene meščane. Vedno bolj se je bližal odrski trenutek in na dan dogodka so učenci postavili sceno in se usedli pred Polono Ratajc Čujež, ki je bila vseskozi njihova scenaristka in kostumografinja. Na nastopu so se vsi odlično odrezali in nasmejali vso razredno stopnjo, kasneje pa jih je čakala tudi predstava pred višjimi razredi. Poželi so veliko smeha in aplavza, pohvalam pa ni bilo ne konca ne kraja. Vsi so bili zelo, zelo zadovoljni in izmučeni, saj so imeli poleg generalke še dve predstavi, svoje vloge pa so jemali zelo resno. Upajo, da bodo z dramsko skupino še naprej tako uspešni in da bodo še naprej stopali po odrskih deskah v takih in drugačnih hudomušnih vlogah. Mlada medvedka dočakata enako usodo kot Romeo in Julija. Tudi v letu 2013 do nepovratnih finančnih sredstev iz EKO-SKLADA! DOM-STREHA ŠENTJUR akcijske cene glinene kritine! JTVVALTHER #DACHZIEG Zanesljivo pravi strešnik ■VJu fM©© DOM-STREHA, d.o.o., Trubarjeva 17, 3230 Šentjur, telefon 031 600 420, www.dom-streha.si Pojem »potrošnje« v trajnostnem razvoju kozjanske regije Piše: Rajko Novak Razprava o trajnostnem razvoju temelji na predpostavki, da mora družba upravljati tri vrste kapitala: gospodarskega, družbenega in naravnega, ki so nenadomestljivi, njihova poraba pa nepovratna. Za omenjene teme, kot so trajnostni razvoj, skrb za okolje in družbena odgovornost podjetij, se ne zanimajo zgolj strokovnjaki, ampak se njihove pomembnosti zaveda tudi vse več potrošnikov. Vzpodbuditi je treba takšen družbeni razvoj, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost življenja, hkrati pa ohranja biotsko raznovrstnost. »Trajnostni razvoj zadovoljuje potrebe sedanjega človeškega rodu, ne da bi pri tem ogrozili zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij,« pravijo strokovnjaki, vendar če želimo omenjeno zamisel uresničiti, moramo delovati kot družbeno odgovorni potrošniki. Del trajnostnega razvoja je tudi trajnostna potrošnja. Bistveni elementi so preudarno ter zmerno nakupovanje, zmanjšanje uporabe energetskih virov ter ponovni uporabi oziroma reciklaži. Bistveno zanjo je, da bi morali potrošniki trošiti le toliko, kolikor potrebujemo, saj s svojim povpraševanjem vplivamo na ponudbo. S svojimi nakupnimi navadami lahko spodbujamo ponudbo naravnih izdelkov, ki ne obremenjujejo okolja, z ozaveščenim ravnanjem pri porabi energentov pa naj bi pripomogli k varčni uporabi naravnih virov. Poučen primer zapisanega je naraščanje ekološke pridelave vrtnin in sadja v zadnjih letih, ki jo je spodbudilo povpraševanje ozaveščenih potrošnikov, velja za povpraševanje po gensko nespremenjenih živilih, po izdelkih naravne kozmetike. Menim, da je kozjanska regija s svojimi naravnimi viri ter skrbno ozaveščenimi prebivalci, ki proizvajajo naravne proizvode, več kot le zakladnica trajnostnega razvoja potrošnje. V domeni nas potrošnikov je družbena odgovornost ter seveda miselna usmerjenost v nakupovalnem odločanju naravnih proizvodov okoliškega naravnega proizvajalca - pogostejši obisk kmečke tržnice in obisk ekološko-turističnih kmetij v regiji. EflEgi Piše: Saša Rečnik Foto: Jure Godler, Amadej Rataj Zbralo seje okoli 30 snežnih navdušencev. Nihče ni ostal ravnodušen. Šentjurski snežni vojaki. Poskrbeti je bilo treba za obrambo. Kepanje se je sprevrglo tudi v ribanje. Vsesplošna zabava na snegu. 'M IB' r T etos zima ni skoparila -LV ZpriJ* AHACU Gostilna pri Ahacu d.o.o. Stopče 31,3231 Grobelno Tel.: 03 / 746 66 40 gostilna@ahac.si www.priahacu.si Aktualna ponudba vin T3k iz Ptujske kleti ZDRAVJE 7n I februar 2013 JU I urednistvo@sentjurskenovice.si Zdravi tudi pozimi Z rednim uživanjem medu učinkovito pomagamo svojemu imunskemu sistemu, zato pozimi vsako jutro spijmo mlačno limonado, v kateri raztopimo žlico medu. Odpornost. Ohranimo imunski sistem v dobrem stanju. Pripravila: Nataša Jevšovar V zimskem času nas bolezen hitro lahko spravi v posteljo. V vetru, snegu in mrazu, ko se mora telo prilagajati hitrim temperaturnim spremembam, je imunski dejstva Howc Eliksir zdravja in mladosti Med je pravi eliksir mladosti, antibiotik ter hkrati sladica, saj je odličen nadomestek za beli sladkor. Med lahko uporabimo skoraj pri vseh težavah: tako pri težavah z dihali kot tudi pri slabi prebavi, nizkem pritisku, slabokrvnosti, šibkem krvnem obtoku in za krepitev ter razstrupitev. Med namreč čisti kri, uravnava vsebnost belih in rdečih krvničk, ugodno deluje na presnovo, veča odpornost in krepi organizem. Med je tudi dobro razkužilo in ga lahko uporabimo celo na ranah in poškodbah. Z njim zdravimo celo mozoljavost. Med vsebuje veliko učinkovin, ki se s kuhanjem in celo s segrevanjem (več kot 45 °C) uničijo, tako da ga vedno dodamo v čaj, ko se ta že nekoliko ohladi. sistem še posebej občutljiv, saj se mora pošteno naprezati, da nas ohranja pri moči za vsakodnevne aktivnosti. Vsakodnevna doza vitaminov in mineralov je nujno potrebna, če želimo ohraniti imunski sistem v dobrem stanju. Za krepitev imunskega sistema Vzdrževanje zdrave telesne kondicije je priporočljivo skozi vse leto, še posebej pa pozimi. Privoščimo si plavanje, badminton, drsanje, smučanje ali vadbo v fitnesu. Tudi redno obiskovanje savne krepi imunski sistem, blagodejno vpliva na fizično in psihično počutje. Poskrbite, da tudi pozimi zaužijete zadostno količino tekočine. Najprimernejša zimska osvežitev poleg vode so sveže stisnjeni sadni in zelenjavni sokovi in nesladkan čaj. Redno uživanje sadja in zelenjave bo zagotovilo potreben vnos vitaminov. Pozimi je izbira sadja in zelenjave manjša, zato si lahko pomagamo z naravnimi zmrznjeni izdelki brez konzervansov. Priporočljiva je tudi pogostejša uporaba 'naravnih antibiotikov' kot sta česen in ingver. Zimska depresija Veliko ljudi je pozimi nerazpoloženih in potrtih. Ob zimski depresiji ni potrebno takoj poseči po antidepre- sivih, pač pa lahko najprej spremenimo prehrano in hitro se bomo počutili bolje. Hrana pomembno vpliva na telesno in duševno zdravje. Pravilna izbira živil namreč izboljša razpoloženje. Raziskave kažejo, da hrana, ki vsebuje omega 3 maščobne kisline, pomaga ljudem z depresijo in umirja hiperaktivne otroke. Vsebujejo jih morska hrana in oreščki. Cink igra pomembno vlogo v prebavnih procesih, pomaga pa tudi v boju proti odvečnim kilogramom, oslabelosti in malodušju. Vsebujejo ga bučna semena, pšenični kalčki in visokoproteinska živila, kot so meso in mlečni izdelki. Že majhno pomanjkanje vitamina B3 (niacin) lahko povzroči depresijo, razdražljivost in slabo prebavo. Do pomanjkanja tega vitamina lahko pride tudi zaradi čezmernega pitja alkohola. Naravni viri vitamina B3 so repa, svinjina, piščančje meso, fižol in ribje olje. Tudi kalcij je močno orožje v boju proti stresu in tesnobi. Raziskave kažejo, da pomaga tudi pri poporodni depresiji. Najdemo ga v mleku in mlečnih izdelkih ter v zeleni listnati zelenjavi. Vsebujejo ga tudi brokoli, tofu in sezamova semena. oloženo na srce novice Za hitrejše in učinkovitejše celjenje mn lahko danes izbiramo med sodobnimi medicinskimi oblogami in obliži. Naj bo domača samooskrba mn, še posebej ran kroničnih bolnikov, podkrepljena s strokovnim svetovanjem (kdo, kdaj in kako bo rano oskrbel). aforizem Cvetka Rezar, mag. farm.. Celjske lekarne nSSTce Res je, da so začeli pometati pred lastnim pragom, toda smeti mečejo drugam, (jmm) Al CELJSKE LEKARNE \de č za vade zdravje Miklošičeva ul. 1,3000 Celje Tel: 03 425 02 00, www.ce-lekarne.si Poslušaj Radio Rogla tudi preko: *T2 RADI0jpB| *Tumšeki 99^2 *kabelski programi: m Rogaška Slatina: 99.2, 101.8,89.4,S9.i Slovenska Bistrica: 95.7. Evropski dan številke 112 Na milijone Evropejcev in obiskovalcev potrebuje dostop do služb za prvo pomoč doma in v tujini, na primer na počitnicah, službenih potovanjih ali ob obisku športnih dogodkov. Le okoli 30 odstotkov Evropejcev ve, da lahko v primeru težav tako doma kot v tujini pokličejo enotno številko za klic v sili 112. Da bi bilo to bolj znano, je evropski dan številke za klic v sili 112 prav 11. februar. Poznavanje demence postaja izziv sodobne družbe Z izgubo kilogramov do zdravja II. Spominčica Šentjur. Ta mesec mineva pet let, kar deluje prostovoljno, samostojno, humanitarno, neprofitno in nevladno združenje. Piše: Zlata Felc, dr. med. Za zgodnjo prepoznavo znakov demence pri sebi, sorodnikih ali prijateljih potrebujemo precej znanja. Pa poglejmo nekaj splošnih dejstev. Čeprav je demenca pogostejša po 65. letu, ni običajna spremljevalka starosti. Je posledica kronične ali napredujoče bolezni možganov. Okvarjene so višje dejavnosti možganov, ki zajemajo spomin, razmišljanje, orientacijo, pozornost, dojemanje, računanje, sposobnost učenja, izražanja in presoje. Težavam se pridružijo še razpoloženjska nihanja, tesnoba, depresija, osebnostna sprememba. Nekdaj aktivne postajajo osebe z demenco vse bolj pasivne in potrebujejo čedalje več spodbud celo pri aktivnostih, ki so jih prej z veseljem opravljale, ali pa začnejo kopičiti povsem neuporabne predmete. Na začetku bolezni je najbolj značilna motnja pozornosti in mišljenja. Oseba z demenco se ne spominja, Oboleli Ocenjujejo, da je v svetu približno 20 % oseb z demenco, starih nad 80 let. Ocenjujejo tudi, da polovica bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo v EU še vedno ni ugotovljenih. V Sloveniji je po predvidevanjih okoli 30.000 bolnikov z demenco. Ker življenjska doba iz leta v leto narašča, s starostjo pa se pojavnost demence povečuje, lahko v naslednjih desetletjih pričakujemo epidemijo bolnikov z demenco. V Spominčici Šentjur bodo širili sodobno znanje o demenci. kaj je rekla pred petimi minutami, zato ponavlja vprašanja. Najpogostejša je demenca zaradi Alzheimerjeve bolezni, ki prizadene 50-70 % bolnikov. Pravočasno odkrivanje Približno 10 % demenc je ozdravljivih, potek drugih z zdravljenjem upočasnimo. Izbrani zdravnik bo po potrjenem sumu, da bi lahko šlo za demenco, opravil laboratorijske preiskave in kratek preizkus spoznavnih sposobnosti (KPSS) ali test risanja ure, bolnika napotil na računalniško tomografijo (CT) možganov ali opravil elektroence-falografijo (EEG) možganskih valov. Kasneje je nujna napotitev k specialistu nevrologu ali psihiatru, ki bo z nadaljnjimi natančnejšimi diagnostičnimi postopki (serološke preiskave, natančna krvna analiza, preiskava možganske tekočine, klinično psihološko testiranje, magnetna resonanca možganov ali druge slikovne preiskave) diagnozo z veliko verjetnostjo potrdil in nato uvedel ustrezno zdravljenje. Zlasti pomembno je, da se čim prej prepoznajo ozdravljive oblike demence (depresija, tumorji, toksične oblike, infekcije, endokrine vzroke itd.). ITM. Indeks telesne mase nam je pokazal številko 30 ali celo več. Kaj storiti? Piše: Matevž Kolesa, fitnes inštruktor Zavedati se je treba dejstva, da je debelost kronična bolezen in jo je kot takšno treba dolgoročno zdraviti. Prvi korak je ozaveščanje. Ne smemo se slepiti, da čezmerna teža ni resen problem. Velik del vsakodnevnih težav, ki nas tarejo, je lahko prav posledica debelosti. Ravno dejstvo, da bo izguba telesne teže bistveno izboljšala kvaliteto našega življenja, naj vodi k naslednjemu koraku - motivaciji. Priznali smo si, da imamo problem s čezmerno težo, imamo motivacijo ta problem rešiti in odločili smo se za hujšanje. Realen cilj Da nam bo uspelo, moramo imeti vseskozi pred sabo cilj, ki naj bo realen in dosegljiv, pa tudi časovno opredeljen. Izguba 10 % izhodiščne teže že zagotavlja izboljšanje zdravja, metabolično urejenost, zmanjšanje dejavnikov ogrožanja srčno-žilnih bolezni ter boljšo kakovost življenja. Realni cilj je izguba 0,7 do 1 kg Telesna aktivnost Načrtujemo jo individualno in se držimo načela postopnosti. Poskušamo se čim boj približati vsaj eni uri telesne aktivnosti dnevno. Na začetku se poslužujemo predvsem cikličnih gibanj - hoji, teku, plavanju, kolesarjenju. Predvsem pa poskušajmo v vsakodnevna opravila vključiti veliko telesne aktivnosti -pešačenje v službo, hoja po stopnicah, hoja po opravkih. Indeks telesne teže mora biti pod 30. telesne teže na teden. Velike izgube telesne teže v kratkem času, v primeru drastičnih diet, gredo predvsem na račun izgube vode v telesu in bodo povzročile precej več škode kot koristi. Naj bo izguba kilogramov posledica spremembe življenjskega sloga! Bistvo je v prepoznanju napačnih vzorcev, zaradi katerih smo pridobili prevelike količine maščobnega tkiva, te vzorce razumeti, odpraviti ter pridobiti nove. Vse to nam bo omogočilo ne samo hujšanje, temveč tudi kasneje vzdrževanje telesne teže, kar je prav tako zahteven proces kot sama izguba kilogramov. Prehranjevanje K spremembi življenjskega sloga prištevamo načine prehranjevanja ter redno telesno aktivnost. Kakšne so osnovne smernice zdrave prehrane? Zdrava mešana hrana z manj maščobami in manj koncentriranimi ogljikovimi hidrati, bogata z vlakninami, razdeljena na štiri do pet dnevnih obrokov ter velike količine tekočine brez kalorične vrednosti. Če želimo doseči cilj izgube 1 kg telesne teže tedensko, je potreben dnevni kalorični vnos za 700 kCal manjši, kot znaša dnevna kalorična poraba. e ■<£> »Dva razloga sta, zakaj smo tekmo izgubili. Prvi je ta, da smo šli prelahko v tekmo, drugi pa je trojka Prepeliča z desetih metrov, ko smo se Olimpiji približali na točko zaostanka.« Mladen Primorac, košarkar KK Tajfun po tekmi z Union Olimpijo Ponovitev največjega pokalnega uspeha KK Tajfun. Šentjurski košarkarji navdušili na zaključnem turnirju Pokala Spar. Piše: Bogdan Rahten Serija šentjurskih zmag v Ligi Telemach traja vse od prihoda Primoža Broliha sredi decembra. Žal omenjeni soigralcem ni mogel pomagati na pokalnih tekmah v celjskem Golovcu, kjer se je pokazalo, da je ekipa ujela formo, saj so se prebudili tudi nekateri igralci, ki v zadnjem času niso blesteli. Tajfunovci so se tako odkrito vmešali v boj za četverico, ki bo igrala v ligi za prvaka. V njihov prid je tudi dejstvo, da imajo boljši medsebojni učinek od Elektre, Heliosa in Mariborčanov. Na klubskem spletnem mestu www.kksentjur.net so pričeli objavljati videointervjuje s posameznimi košarkarji, zaenkrat so pred kamero gostovali Milan Sebič, Tadej Ferme in Ivan Držič. Pregled tekem 19. 1. - Elektra : Tajfun 60:71; Sebič M. 14, Primorac 12, Pelc 11, Zimic 11, Ferme 10 ... Gostje so tekmo odlično odprli, izid polčasa (22:33) pa je z eno od 4 trojk postavil Milan Sebič. Po glavnem odmoru so Šalečani prišli na 36:40, a je sledila šentjurska serija 4:20. Na koncu so se veselili gostje, ki jih je na tribunah spremljala kopica navijačev. 26. 1. - Tajfun : Slovan 76:66; Zimic 19 (13 skokov), Ferme 14 Lestvica: 1. Zlatorog 11 zmag : 3 porazi, 2.-3. Maribor Messer in Helios Domžale 10:4, 4. Tajfun 9:5, 5.-6. Elektra in Rogaška 8:6, 7. LTH C. M. 7:8. (10 podaj), Brolih 13 ... Najvišji košarkar v dresu Tajfuna Emir Zimic je že v prvih petih minutah dosegel 11 točk, na koncu pa prišel do dvojnega dvojčka, ki ga je povil tudi Tadej Ferme. Gostje so poldrugo minuto pred koncem znižali na 68:65, a do presenečenja ni prišlo. 2. 2. - Maribor Messer : Tajfun 57:67; Ferme 13, Pelc 12, Primorac 10 ... Prva večja razlika je nastala v 27. minuti, ko je Stanko Sebič s trojko zadel za 33:40, v isti minuti pa je Ferme z razdalje zadel za 35:43. Zmago je s huronskim zabijanjem zakoličil Milan Sebič, v 35. minuti pa je Ivan Držič z metom izza črte 6,75 m zadel za 42:52. 8. 2. (1/4-finale Pokala Spar) - Tajfun : Maribor Messer 77:62; Ferme 14, Primorac 12, Sebič S. 12, Pelc 10 ... Na dan kulture in protestov so Šentjurčani brez Broliha, ki v pokalu ni smel nastopati, znova odpravili Mariborčane, ki so povedli le v prvi minuti in se uvrstili v drugi dosedanji polfinale. 9. 2. (1/2-finale Pokala Spar) - Union Olimpija : Tajfun 82:76; Primorac 21, Držič 13 (7 skokov), Pelc 12, Venezia 12 ... V najbolj obiskani tekmi turnirja je večina dvorane Golovec ploskala ob uspešnih šentjurskih akcijah, vendar so Ljubljančani imeli krompirjev dan, saj so zadeli ve- liko metov z velike razdalje ali ob izteku napada. Po zaostanku 16:3 se je prvi razigral Mladen Primorac, ki je do polčasa vpisal kar 17 točk. Šentjurčani so v 29. minuti znižali na 60:59, a so zeleno-beli do konca uveljavili nekaj svojih atributov in do presenečenja ni prišlo. Po daljšem času je odličen večer uspel tudi Ivu Držiču, ki se je levje boril v obrambi in prispeval tri trojke. Prvič letos pa je vidneje odigral Mike Venezia in zadel štiri trojke. dejstva noflfce Razpored tekem 16. 2. (SOB., 19.30): Tajfun : Hopsi 23. 2. (SOB., 19.00): Zlatorog : Tajfun 2. 3. (SOB., 19.30): Tajfun : LTH Castings Mercator 9. 3. (SOB., 19.00): Rogaška Crystal: Tajfun (zadnja tekma rednega dela) # aforizem_____________irioflee Volilni sistem bi radi spremenili. Ne zato, da bi bolje vladali ampak lažje, (jmm) Naši so takole proslavljali zmago nad Maribor Messerjem. Pri tej vadbi ne ostane noben del telesa neaktiven. Borilne veščine po ritmih glasbe Bianbox. Za boksarsko vrečo ne sodijo le moški. Piše: Jasna Romih S februarjem je Šentjur v svojem rekreacijskem naboru bogatejši še za eno vadbo, ki je nekaj novega in svežega v celotni Sloveniji. To je Bianbox, vadba, ki je sestavljena iz aerobnih vaj in borilnih veščin, včasih pa tudi koreografije ob ritmih moderne glasbe. Vadba se bo izvajala pod vodstvom Šentjurčanke Katarine Koželj, ki se je učila prav pri ustanoviteljici vadbe, sicer nizozemskega rodu, Bianci Baradi Tapilatu, ki jo gre izpostaviti tudi kot svetovno in evropsko prvakinjo v TaeKwonDo-ju. Po več kot sedmih letih vadbe pri njej se je Katarina odločila, da ta športni program predstavi tudi rodnemu Šentjurju. Uniseks vadba Vadba, ki jo sedaj izvaja, je namenja prav vsakomur, ki želi izboljšati kondicijo, oblikovati telo in sprostiti stres, prav tako pa vadba ni omejena na spol, a roko na srce, od te vadbe še zdaleč ne boste odšli spočiti. Prav v tem je velika prednost in posebnost, saj pri tej dinamični vadbi ne ostane niti en del telesa neaktiven, kar poveča uspešnost oblikovanja telesa, vseskozi pa se veča kondicijska pripravljenost. Poleg tega pa Katarina dodaja: »Vadba se nekoliko odmika od klasičnih borilnih veščin, nudi visok tempo in omogoča temperamentno vadbo v sodobnem stilu. Ker se vadbe množično udeležujejo tudi dekleta, se s tem tudi ruši stereotip, da za boksarsko vrečo sodijo le moški in da takšna vadba ne more biti preveč zanimiva.« Torej, sedaj je odlična priložnost, da tudi ženske pokažemo svoj »borilni jaz« in vztrajnost ali pa zgolj popestrimo ali dodamo rekreativno dejavnost v življenje. Mogoče prav v Bianboxu najdemo tisto, kar potrebujemo ter ob čemer se dobro počutimo, in na ta način ohranjamo telo zdravo in aktivno. Zima hromi nogometaše V preteklem mesecu so imeli v šentjurskem Nogometnem klubu Mladi upi veliko birokratskih opravil, saj so se ukvarjali z registracijami igralcev. Mlajše selekcije so se udejstvovale v telovadnicah in udeležile več pripravljalnih turnirjev, fantje do 14 let pa bodo šolske počitnice prebili na Debelem rtiču. Za ugodje telovadnic so ostali prikrajšani mladinci in člani, ki se na prostem pripravljajo predvsem fizično, medtem ko zaradi snega tehničnih treningov ne morejo opravljati. Članski ekipi, ki v Štajerski nogometni ligi nastopa z imenom Fosilum, se je priključilo nekaj novih igralcev: Rok Kmetič, Janez Marin, Adis Omeri, Žiga Ovčjak, Nermin Sinanovič in Dejan Žgajner, vrnila pa sta se Denis Kladnik in Mario Jularič. V ekipi ni več Momčila Periča, tako da je na spisku Matjaža Šnabla 24 nogometašev. V načrtu so tudi pripravljalne tekme, vendar njihov razpored kroji vreme. (B. R.) Še vedno tik pod vrhom Šentjur 2000. Forma mladih košarkarjev, ki so prezimili na prvem mestu, je padla. Piše: Jure Godler Naši amaterski košarkarji ekipe Šentjur 2000, ki tekmujejo v mednarodni Ligi brez meja, so pred zimskim premorom končali na prvem mestu lige. V 12. kolu lige so se doma pomerili z do takrat drugouvrščeno ekipo ŠD Pristava. V derbiju kola, ko sta se pomerili prvi dve ekipi na lestvici, so kratko potegnili naši košarkarji Šentjurja 2000. Kljub dobri igri in domačemu igrišču so tekmo izgubili 68:75. Najboljši igralec pri naših je bil ostrostrelec iz daljave Roman Verhovšek, ki je dosegel 20 točk, tesno za njim pa jih je 19 dodal Žiga Pevec. Točke za šentjursko ekipo so prispevali še Rok Razboršek in Matej Zapušek po 8, Boštjan Korošec 5, po dve pa so dali nasprotnikom Aleš Razboršek, Matic Rošer, Luka Romih in Peter Vodopivec. Padel zdesetkan Rogatec V soboto, 9. februarja, so se v 13. krogu lige naši pomerili z ŠD Rogatec. Nasprotniki so pripeljali v Šentjur le pet igralcev, prav tako niso imeli trenerja. Čeprav zdesetkani nasprotniki so našim fantom povzročili kar nekaj preglavic. Sicer zmaga naših ni bila nikoli resneje ogrožena, naši niso prikazali bleščeče in motivirane igre. Rogatec je klonil z rezultatom 74:59. Ponovno je 20 točk dosegel Roman Verhovšek, Boštjan Korošec jih je dodal 17, Žiga Pevec pa 10. Ostali strelci za Šentjur 2000 so bili Aleš Razboršek in Matic Rošer po 6 točk, Rok Razboršek in Matej Zapušek po 4, Rok Vodopivec 3, po dve točki pa sta prispevala Blaž Gobec in Robert Dremšak. Naše košarkarje čaka težko gostovanje na Hrvaškem, pri ekipi KK Lepoglava. »Upam, da se nam uspe letos uvrstiti v končnico štirih najboljših ekip,« si je zaželel Danilo Razboršek, »za to bomo potrebovali vsaj še kakšno zmago,« je še dodal. Tudi v Ligi brez meja so borbe za vsako žogo. KRONIKA I februar 2013 I urednistvo@sentjurskenovice.si Kontaktne številke Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Umrla na poti v šolo Zjutraj, 29. januarja, je ob 7.00 uri na železniškem postajališču Dolga Gora vlak do smrti povozil 19-letno dekle. Vlak, na katerega bi moralo dekle vstopiti po tem, ko jo je do postaje pripeljal oče, je imel zamudo. Čeprav je v daljavi že slišala ropot vlaka, je v prepričanju, da prihaja njen vlak, ki se bo ustavil na postaji, stekla mimo zaprtih železniških zapornic. Namesto njenega vlaka je pripeljal hitri vlak, ki se na železniškem postajališču Dolga Gora ni ustavljal. Vlak je nesrečno dekle zbil, nekaj ur kasneje pa je v celjski bolnišnici podleglo poškodbam. Fshr ^Z S@§| S ■ Prehod z železniškimi zapornicami je terjal mlado življenje. Katapultiralo ga je s ceste Vlom I. Dramlje, 15.1. - V okolici naselja je vlomilec v stanovanjsko hišo vstopil skozi okno in odtujil LCD TV, prenosni računalnik, nekaj denarja in nahrbtnik v skupni vrednosti 1.500 EUR. Pobeg I. Šentjur, 17. 1. - V glavnem semaforiziranem križišču je nekaj pred 16. uro neznani voznik sivosrebrnega karavana pri zavijanju v levo na Kvedrovo trčil v voznico, ki je pravilno čakala na pasu za zavijanje na Cesto Kozjanskega odreda. Operiral na parkingu Šentjur, 17. 1. - Nekdo je na parkirišču za sodiščem poškodoval osebni avtomobil in povzročil za 800 EUR škode. Alkomanijaki Šentjur, 17 1. - Policisti so obravnavali kar nekaj pijancev, tudi takih, ki so izzivali srečo z vožnjo. Poredni gostje Šentjur, 29. 1. - Med obiskom občanke so trije znanci popivali in ob gledanju televizije bili tako glasni, da gostiteljica ni mogla spati. Policisti so prosili za znižanje glasnosti in bili uspešni. Naftarska I. in II. Dramlje, 30. 1. - Na avtocestnem počivališču so Poljaku iztočili 350 litrov nafte, slovenskemu tovornjakarju pa 650 litrov. Oba sta med dejanjem spala, storilce pa je posnela kamera. V okolici Dramelj je isto noč nekdo odtujil še tri posode z gorivom. Vlom II. Šentjur, 1.2.-Nekdo je v središču mesta izkoristil kratkotrajno odsotnost stanovalcev in skozi teraso vlomil v hišo, od koder je odtujil zlatnino. Pobeg II. Primož, 3. 2. - Pijana voznica je povzročila nesrečo in odpeljala naprej, vendar so jo izsledili na podlagi sledi. V sredo, 6. februarja, je prišlo do prometne nesreče na avtocesti pred izvozom za Dramlje v smeri proti Mariboru. Udeleže- Počilo v Vrbnem V torek, 12. februarja, se je zjutraj na poti v službo, na lokalni cesti Celje-Šentjur, v naselju Vrbno zgodila prometna nesreča, v kateri sta trčili dve osebni vozili. V nesreči sta se poškodovali dve osebi, od katerih no je bilo eno osebno vozilo, ki je zaradi neprilagojene hitrosti zapeljalo s cestišča in trčilo v drevo. je bila ena prepeljana v celjsko bolnišnico. Na mesto nesreče je prispela tudi Poklicna gasilska enota Celje, ki je zavarovala kraj neseče in nudila prvo pomoč ponesrečencem do prihoda reševalnega vozila. Pobeg III. in IV. Šentjur, 4. 2. - Policisti so obravnavali dve poškodovanji vozil na parkirišču, obakrat pa jo je povzročitelj podurhal iz prizorišča. Naftarska III. Dramlje, 5. 2. - Ponoči je nekdo na Zimi prečrpal 500 litrov nafte. Korespondenca ni zalegla Planina, 5. 2. - V okolici naselja so se sporekle sosede, ki so si že prej marsikaj povedale skozi pisma. Na koncu je razgrete glave mirila policija. Bo prenehal? Šentjur, 6. 2. - Po prepiru med partnerjema je prišlo še do tepeža, policisti pa so izrekli prepoved približevanja. Raztrgala sta gamsinjo! Loka pri Žusmu, 7. 2. - Lastnika psov sta svoja ljubljenca pustila, da sta se prosto sprehajala po okolici. Pri tem se je prebudil njun lovski nagon, tako da sta pokončala samico gamsa. Čreva na plot! Šentjur, 7.2. - V enem od lokalov je bila javna prireditev, v njeni senci pa sta se sprla gost in varnostnik, ki je obiskovalca pritisnil, ta pa je bil zato prepeljan v celjsko bolnišnico. Nad fasado Ponikva, 8. 2. - Na sam kulturni praznik so neznani umetniki onečastili fasado na gospodarskem poslopju. Nad avtobus Šentjur, 9. 2. - Nekdo je s parkiranega avtobusa snel registrsko tablico CE SO-489. Pobeg III. Šentjur, 11. 2. - Neznanec je v okolici mesta trčil v prometni znak in drevo, vendar mu je uspelo odpeljati v gluho noč. V močnem sneženju trčili dve osebni vozili. BESEDA JE VAŠA 35 Parkirišč in cestnih luči pri avtocestnem priključku v Dramljah ne bo. Bodo cesto obnovili? Kar nekaj Šentjurčanov moti dokaj dotrajana državna cesta Dole-Šentjur. Konec lanskega leta so na Občini Šentjur na to cesto že opozorili predstavnike Direkcije za ceste in pristojnega ministra. Kot je poudaril šentjurski župan mag. Marko Diaci, občina vzvodov, da bi se lotila preplastitev državnih cest, nima. Zaradi take naložbe bi namreč trpele občinske ceste, poleg tega pa je za naložbo pristojna Direkcija za ceste. Slednja na omenjeni cesti vendarle načrtuje vzdrževalna dela. Kot pravijo, naj bi odsek te ceste na novo preplastili in vgradili dodatne obrabne plasti. Obnovili bodo sicer le slabih 800 metrov ceste, kako je s preostankom, pa niso sporočili. Trenutno je projekt v fazi priprave razpisne dokumentacije, zatrjujejo pa, da bodo dela opravili do konca junija. (N. K.) Avtocestni priključek v temi Dramlje. Pri priključku na avtocesto Tatjana pogreša parkirišče in cestne luči. Piše: Nina Krobal Vozniki, ki želijo ob vstopu na avtocesto v Lazah pri Dramljah parkirati svoje vozilo in pot nadaljevati v drugem avtomobilu, imajo precej težav, saj primernega prostora za parkiranje tam ni. »Tako govorijo o varčevanju, ljudem pa ne dajo možnosti parkiranja, da se lahko vozijo skupaj. Sedaj so že skoraj uničili travnik ob cesti,« pravi Tatjana, ki predlaga, da bi DARS pri priključkih na avtocesto uredil tudi parkirišča. Na DARS so nam povedali, da tega za zdaj ne načrtujejo, zato se bodo morali vozniki še naprej znajti po svoje. Brez cestnih luči Tatjana je obenem izpostavila še neosvetljen priključek na avtocesto v Dramljah. Pred časom so tam namreč odstranili cestne luči, s čimer pa niti vozniki niti v krajevni skupnosti Dramlje niso najbolj zadovoljni. Darsovci so pojasnili, da so bili s strani države in nevladnih organizacij pozvani, naj varčujejo pri cestni razsvetljavi, zato so luči na več priključkih umaknili. Predsednik Krajevne skupnosti Dramlje Simon Štrajhar argumentu varčevanja ne verjame, saj so v enakem času, ko so luči v Dramljah podrli, na avtocestnem priključku v Celju postavili več novih. Pri upravitelju avtocest še pojasnjujejo, da so luči odstranili po navodilih ministrstva, ki določajo, da lahko luči stojijo le na prometno najbolj obremenjenih priključkih. Mnenje ministrstva v letu 2010 je bilo, da razsvetljava na avtocestnih priključkih ni nujna, saj so tam predpisane hitrosti nizke, pešcev in kolesarjev ni, vozniki pa se lahko orientirajo po kažipotih, ki po njihovem za razpoznavnost ne potrebujejo razsvetljave. Res so na priključku Celje - center namestili nove luči, in sicer na obeh uvozih in izvozih. Razlog je v tem, ker je to mestni priključek, ker je tamkajšnja cesta že bila osvetljena in ker so to finančno načrtovali v poslovnem načrtu. Ogrevanje za prazna stanovanja Kazni za packe Matjaž ugotavlja, da nekateri stanovalci stanovanjskih blokov v Šentjurju kar skozi okno mečejo kosti in nekatere druge organske odpadke. Sprašuje, kakšna je možnost, da se proti takšnim packom kakorkoli ukrepa. Ukrepa lahko medobčinski komunalni inšpektor Božidar Rezar. Pravna podlaga je občinski odlok o javnem redu in miru, ki za tovrstne kršitve predvideva 250 EUR globe, vendar le, če gre za smetenje na javnih površinah. Rezar poudarja, da najlažje ukrepajo na podlagi prijave, zato Matjažu svetuje, da stanovalce, ki smeti mečejo kar skozi okno, z imenom in priimkom prijavi medobčinskemu inšpektoratu. Do zdaj takšne prijave še niso prejeli. (N. K.) Na Atriju trdijo, da ogrevanje za prazno stanovanje plača lastnik Stanovanja. (Slika je simbolična) 800-metrski odsek ceste naj bi na novo preplastili do konca junija, obljubljajo na Direkciji za ceste. Kdo plačuje ogrevanje za stanovanja v blokih, ki so prazna? Janja iz Šentjurja meni, da del ogrevanja za prazna stanovanja plačajo drugi stanovalci. Upravljavca bloka zato sprašuje, kakšno podlago ima za zaračunavanje teh stroškov. Obrnili smo se na Viljema Ravnikarja iz stanovanjske zadruge Atrij. Trdi, da ogrevanje za prazno stanovanje ne plača nihče drug kot lastnik stanovanja. Podlaga za razdelitev stroškov je Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto. Če ogrevanja lastnik ne plačuje, njegov dolg ne bremeni drugih uporabnikov, temveč upravnika. Energetski zakon sicer določa, da ogrevanja v praznem stanovanju ni dopustno povsem izključiti, temveč mora biti vključenih toliko radiatorjev, da temperatura v stanovanju ne pade pod 12 stopinj Celzija. (N. K.) »MODI« Montaža kovinskih izdelkov NERJAVEČI DIMNIKI Povrtavanje in sanacija dimnikov z vstavitvijo nerjavečih cevi. Branko Korent, s. p., Pongrac 3, 3302 Griže, Tel: 03 571 80 80 GSM: 041 736 160 SERVIS, TRGOVINA Servis šivalne in likalne tehnike in trgovina vam nudita največjo izbiro novih šivalnih strojev in likalnih aparatov na enem mestu (PFAFF, ELNA, BROTHER), svetovanje uporabe strojev in rezervne dele za šivalne stroje BAGAT in ostale znamke. Popravilo vseh vrst šivalnih strojev in likalnikov tudi na terenu. Hitro, poceni, kvalitetno. NOVO - šivalni stroji INNOVIS, ugodne cene, enostavna uporaba, veliko funkcij. Navodila in praktični prikazi na CD-ju. Darko Tratnik, s. p., Savinjska cesta 108, Žalec. Tel.: 03 710 31 44, 041 404 722. ROLETE-SENČILA POVALEJ IVAN s.p. Izdelava, montaža in popravilo Rolete alu.in pvc; vsi modeli Rolo garažna vrata 55mm, 78mm Žaluzije notranje in zunanje Zavese lamelne, panelne, resaste Roloji zatemnitveni in dekorativni Komarniki fiksni, drsni, rolo, vrata Pliseji, Tende, PVC obloga Tuncovec 15,3250 Rog. Slatina Tel: 03 819 1570, Fax: 03 819 1571 GSM: 041 639 538,031 639 538 E-pošta: roletepovalej@volja.net DOSTAVA, RAZVOZ, UREJANJE... Miran Pučnik s.p., Gabrovlje 15, Zreče - ugodna dostava peska, pivskih tropin, žagovine, drvi (trdni odrezki) v kasonih - dostavljamo lepo zemljo in strojno urejamo okolice gradbenih parcel - izvajamo razne izkope ter dostavljamo in polagamo betonske greznice raznih dimenzij Kontakt: 031 619 235 GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE posojila za zaposlene in upokojence izplačilo gotovine takoj tudi za osebe z nižjimi dohodki Info-kredit d.o.o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon: 059 22 66 00, 051 88 66 00. VSE ZA PRENOVO VAŠEGA DOMA ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU DOM PRENOVA, Milan Dobrotinšek s.p. Ul. Blaža Kocena 6, 3230 Šentjur Nudijo vam vse storitve za prenove vašega doma! Keramičarska, pleskarska dela, montažo knauf sistemov, prenovo kopalnic, kuhinj idr. Dodatne informacije: 040 161 417, dobrotinsek.milan@gmail.com http://dom-prenova.si/ ŽIVALI I 4 bike, dva sta lisaste pasme, dva pa črno-bele pasme, ter tri teleta, stara 1 mesec, 2 komada črno-bela in 1 komad lisaste pasme, prodam. Telefon 040 844 819. ■ Prašiča, težkega 170 kg, prodam. Cena 1,70 EUR/kg. Telefon 041 206 282. ii Prodam prašiče, težke 50-70 kg, in izločene svinje, stare 18 mesecev. Telefon 031 637 280. BI Tri pse, mešančke, stare 2,5 meseca, podobni so nemškemu ovčarju, podarim. Telefon 040 151 365. Bi Štajersko kokoš (peteline), žganje slivovko ali sadjevec, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 581 905. E Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. ■ Odkupim debele in suhe krave ter telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 673 009. 13 Prodam 3 teličke simentalke. Teža: 180,200 in 340 kg. Telefon 041 216 645. ■ Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 031 743 351. 11 Odkup krav in telic za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 041 653 286. NEPREMIČNINE NEPREMIČNINE MOJDOM. Prodamo, kupimo ali najamemo več stanovanj, hiš, parcel, gozdov na območju celotne Štajerske. Vsi ogledi kupcev so brezplačni, brez provizije za kupce. Nepremičnine Moj dom d.o.o., Liptovska ul. 17, Slov. Konjice, www.nepremicnine-mojdom.si, telefon: 040-209-960. S Prodamo ali oddamo v najem lokal v velikosti 40,5 m2 (možna uporaba mansarde) v Šentjurju, Drofenikova ulica 16, "na tržnici", primeren za prodajalno ali poslovni prostor. Cena po dogovoru. Pokličite na št. 041-630-390. Si V okolici Slov. Bistrice ugodno oddamo novo garsonjero 25m2 z 20m2 terase in kletjo. Telefon 041 232 913. ■ Gozd kupim, dobro plačilo. Telefon 051 621 437. Oddam 1,5 sobno stanovanje v Slov. Bistrici v bližini zdravstvenega doma. Telefon 041 795 605. ■ Oddam 1,5 sobno stanovanje na Kajuhovi v Slovenskih Konjicah. Telefon 064 160 663. 12 Prodam poslovno stanovanjski objekt v centru Slovenske Bistrice, štiri stanovanja in lokal, 472 m2, parkirišče 385 m2, povprečno 750 m2. Ugodni plačilni pogoji. Telefon 031 850 629. Oddam 1,5-sobno stanovanje v Slovenski Bistrici v bližini zdravstvenega doma. Telefon 041 795 605. C V Podčetrtku - Aqualuni, ugodno oddam počitniško hišico pred sezono, v sezoni in po sezoni. Informacije na 041 355 756. ■ V Moravskih toplicah oddam apartma za 6 oseb. Več informacij na apartma Jelenček. Telefon 051 350 551. S Zamenjam opremljeno 3-sobno stanovanje v Slovenskih Konjicah za enainpolsobno ali manjše dvosobno opremljeno stanovanje v Slovenskih Kon- jicah, po možnosti v pritličju ali prvem nadstropju. Doplačilo po dogovoru. Telefon 040 475 134. Kmetijsko zemljišče v Draži vasi, prodam. Telefon 041 593 391. ■ Opremljeno enosobno stanovanje v Oplotnici oddam v najem. Telefon 041 212 292. BI Stanovanje 28 m2, na Liptovski 16 v Slovenskih Konjicah, oddam v najem. Telefon 070 890 884. ■ Parcelo v izmeri 22 arov s starejšo hišo v bližini Sl. Konjic na zanimivi lokaciji prodam. Telefon 041 780 424. S Stanovanje, velikosti 53 m2, v Žičah oddam v najem. Telefon 041 504 154. ■ Dvosobno stanovanje v Zrečah, v bloku, oddam v najem. Telefon 031 866 786. H V Žiberniku, Rog. Slatina, oddam opremljeno stanovanje v hiši. Posebni vhod, centralna, telefon. Telefon 051 672 654. BI Oddam apartma na otoku Pag -Košljun, za 4 ali 8 oseb. 80 m od plaže, klima, terasa, žar, pogled na morje. Telefon 041 794 071. E Prodam trisobno stanovanje, 70 m2, v Žiberniku, Rog. Slatina. Odlična lokacija in razgled. Telefon 070 95 95 00. ■ V najem oddam opremljeno hišo s centralnim ogrevanjem v občini Podčetrtek. Telefon 041 521 734. B V Rog. Slatini oddam opremljeno enosobno stanovanje in opremljeno garsonjero v zasebni hiši. Telefon 031 407 915. B V najem oddam enosobno stanovanje v središču Rogatca. Telefon 041 890 031. ii V Mestinju prodam ali oddam stanovanje, 40 m2, v pritličju stanovanjske hiše, blizu trgovine. Stanovanje je na novo adaptirano, zraven je 500 m2 zemljišča. Možno odplačevanje na posojilo. Telefon 070 83 3 760. H Prodam 2,5-sobno stanovanje, 60 m2, v Rog. Slatini. Možnost vselitve. Telefon 070 896 726 in 040 322 804. ■ V središču Rog. Slatine, Žibernik, oddam enosobno opremljeno stanovanje, 50 m2. Telefon 041 689 339. E V Celju prodam 2,5 sobno stanovanje velikosti 70 m2. Cena po dogovoru. Telefon 041 537 002. iti Oddam enosobno stanovanje v Razlagovi ul. v Celju samski ženski ali paru brez otrok. Vseljivo takoj. Telefon 041415 412. Oddam manjše opremljeno 2,5-sob-no stanovanje Na otoku v Celju. Cena: 300 EUR. Telefon 031 301 709. II V centru Celja prodam trisobno stanovanje, lastna centralna na plin, prvo nadstropje, lep balkon, opremljeno. Telefon 041 666 864. Malo stanovanje v centru Celja, oddam. Telefon 041 531 284. ■ Oddam večje opremljeno in obnovljeno stanovanje z vrtom v bližini avtoceste v Tepanju. Telefon 041 733 265. H V najem oddam poslovni prostor v Arclinu, primeren za trgovino, skladišče ... Ob magistralni cesti Celje-Maribor, blizu Avtohiše Čepin, nasproti bencinskega servisa Agip. Telefon 041 560 561. ■ Oddam garažo v bližini celjske bolnišnice. Telefon 051 410 459. BI Kupim ali najamem opuščeno kmetijo ali hiško v Celju ali do 30 km iz mesta. Telefon 041 846 570. ii Kupim ali najamem zemljišče za vrt v Šmartnem v Rožni dolini ali okolici. Telefon 031 692 738. BI V najem oddam poslovni prostor v Arclinu, primeren za trgovino, skladišče... Ob magistralni cesti Celje-Maribor, blizu Avtohiše Čepin, nasproti bencinskega servisa Agip. Telefon 041 560 561. BI V Laškem oddam poslovni prostor, 83 m2, cena 200 evrov, za daljše obdobje. Telefon 041 978 068. BI V najem oddam stanovanjsko hišo v središču Rog. Slatine. Telefon 041 903 562, po 16. uri. STROJI, NAPRAVE I Prodam lahko motorno žago ter dve breji ovci. Telefon 02 803 81 82. ■ Prodam dvovretenski pajek, balirka AP12 za kocke ter skuterja 150cm registriran, letnik 2008, prodam. Telefon 031 839 678. VOZILA, DELI I Osebni avto Kia pride, letnik 1996, registriran do septembra 2013, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 565 530. H Platišča z letnimi gumami Bridge-stone 195/65/16, 5 mm profila, platišča kot nova, prodam. Cena 230 EUR. Telefon 041 812 440. BI Renault laguna karavan, letnik 2007, 140.000 km, prodam. Je srebrne metalik barve, opravljen velik servis, cena: 6.100 EUR. Telefon 041 82 440. BI Hyundai matrix, letnik 2006, prvi lastnik, 36.000 km, zelo lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 415 412. ■ Prodam fiat punto 1.2, 16 V, letnik 2004, črne barve. Telefon 03 620 99 78, kličite zvečer. STROJI, NAPRAVE I Samonakladalno prikolico sip, tračni obračalnik ter domače kunce prodam. Telefon 041 764 055. ■ Kupim traktor in kiper prikolico Tehnostroj. Telefon 041 235 349. ■ Traktor Univerzal, 640 dtc 64 km, letnik 1997, 2480 dh, drugi lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 837 129. BI Manjši trosilec hlevskega gnoja, s pokončnimi valji, kot nov, rotacijsko kosilnico 135 ter obračalnik prodam. Telefon 02 80 19 755. ■ Traktor 4x4 in ostale osnovne priključke za lastno uporabo kupim. Telefon 051 456 528. IB Prodam lahko motorno žago ter dve breji ovci. Telefon 02 803 81 82. H Prodam škropilnico za vinograd z elektromotorjem ter cisterno 380 1 za vino. Telefon 070 709 516. DELO__________________________ ■ Iščem delo: lektoriranje in inštrukcije slovenščine, angleščine in kemije. Telefon 040 393 060. B Iščem delo - varstvo otrok. Telefon 05 91 24 633. 1 Iščem delo (pomoč starejšim pri čiščenju in urejanju stanovanj). Telefon 040 581 412. 3 Iščem delo (poučevanje matematike za srednjo in osnovno šolo). Telefon 031 756 339 (absolventka enopredmetne matematike) IŠČEM ZVEZO/STIKI ^FbnWa^HeUšč^lekl^ic^^et za prijateljevanje, ki lahko preraste v resno zvezo. Bodi nekadilka in ljubiteljica narave. Pokliči 040 975 070. 1 41-letni fant želi spoznati dekle za resno zvezo. Če te takšen način spoznavanja ne moti, mi piši. Telefon 031 504 807. H Fant star 31 let išče dekle do 35 let za prijateljevanje, ki lahko preraste v resno zvezo. Bodi nekadilka in ljubiteljica narave. Pokliči: 040 975 070. 1 Želim si trajne iskrene ljubezni s preprosto in nekomplicirano punco, ki ima vizijo za prihodnost. Telefon 031807 376. 31 Sem 32-letni vitek fant in iščem žensko, prijateljico. Sem samostojen. Telefon 068 176 358. B Sem veren, delaven, prijazen in pošten, ob sebi si želim tudi takšno partnerko. Telefon 041 552 344. 8 Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želite trajnih razmerij. Brezplačno za mlajše ženske, ugodno za ostale. Info: 031 836 378, 03 572 63 19. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, 3312 Prebold. RAZNO_________________________ ^Dre^ukova^^zanThTmešana cepana prodam. Možen razrez in dostava ter dva nova zimska kombinezona prodam. Telefon 041 537 853. 3 Pedikura za starejše, na vašem domu, v popoldanskem času. Mojca. Telefon: 041 588 350. Poučevanje matematike za SŠ in OŠ (Ponikva). Telefon: 031 756 339. Absol- ventka enopredmetne matematike. B Prodam škropilnico za vinograd z elektromotorjem ter cisterno 380 1 za vino. Telefon 070 709 516. B Prodam hrastov rezan les različnih debelosti, zračno sušen 7 let, cca lOm. telefon 070 702 279. Si Prodam čaj ajda za ožilje, KRT... za razstrupljanje telesa ter druge čaje ter divja zelišča, tinkture. Po povzetju, prodam. Telefon 041 834 113. 1 Prodam vino laški rizling in beli borgunec. Cena 0,80 eur/1 ali zamenjam za meso. Telefon 02 81 83 502. 1 Prodam bučno olje, letnik 2012. Cena po dogovoru. Telefon 02 802 53 11. Prodam lahko motorno žago ter dve breji ovci. Telefon 02 803 81 82. L ; Prodam nov kamin Bef Blanzek 730 aqua Black, voda-zrak, moč 15/7 KW -22KW, izkoristek 83,10%, priklop na dimnik 170-200mm, za centralno ali talno ogrevanje. Cena po dogovoru. Telefon 031 377 120. H Metrska cela ali razžagana bukova drva ugodno prodam. Lahko pripeljem. Telefon 031 319 528, Žiče. Metrska žagana bukova drva prodam. Telefon 041 840 158. B Drva, bukova, razsekana ter razžagana na 25 cm ali 33 cm v paleti, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 051 633 506. Opaž, ladijski pod, brune, skob-ljevino in žagovino ugodno prodam, z dostavo ali brez. Telefon 041 637 202. B Pelete za ogrevanje prodam. Lahko pripeljem. Telefon 070 472 932. 1 Bukova drva, prodam. Telefon 041 504 987. Suha mešana cepana drva po 40 EUR/m in cepana metrska bukova drva po 52 EUR/m prodam. Telefon 040 243 648. E Suha bukova drva, prodam, prav tako tudi gorilnik in 70 kom fižolovk ter 601 kurilnega olja. ■ Telefon 031 557 311. B Belo mešano vino in rdeče, sorte modra frankinja ter orehova jederca prodam. Telefon 041646 445 ali 03 5764113. Bukova, gabrova in mešana drva ugodno prodam. Možna dostava in razrez. Telefon 041 814 265. Orehe prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 630 917. B Pripomoček za trebušne mišice prodam. Telefon 031 630 917. I Brikete, pelete ter suha drva prodam. Telefon 031 332 600. 0 Bale okrogle, povite, prodam. Telefon 031 800 671. Hrastova suha drva prodam. Cena 45 EUR/m. Telefon 041 793 921. : 80 1 električni bojler Gorenje prodam. Telefon 041 298 301. E Dva vinska soda, 170 1 in 100 1, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 739 232. Domače salame prodam. Telefon 041 216 246. 6 m3 suhih bukovih drv prodam. Lahko razrežem in dostavim. Telefon 041 820 893. tj Suha metrska gabrova in hrastova drva prodam. Telefon 041 541 359. B Parni čistilec H20 5 v 1 z dodatnimi krpami prodam. Cena 50 EUR. Telefon 040 755 662. B Vzmetnico Dormeo 180 x 190, dobro ohranjeno, za 80 EUR in cisterno za kurilno olje 20001, za 50 EUR, prodam. Telefon 040 755 662. Silažne bale, tračni obračalnik 220, verige, debelina člena 12 mm, na metre, jeklenico za viklo, 10 mm, 70 m, prodam. Telefon 040 721 332. Prodam belo vino sort laški rizling in beli pinot. Prodam tudi telico, 460 kg, in rezervoar od kosilnice BCS. Telefon 040 58 37 65. Podarim zastekljena balkonska okna in vrata, malo rabljena. Telefon 5814 345. B Prodam kakovostno belo mešano vino. Cena je 1 EUR za 11. Telefon 031 722 620. 11 Ugodno prodam komplet novo tuš kabino. Telefon 041 542 860. B Kupim telice in krave za zakol, prodam pa silažne bale. Telefon 031 832 520. Po ugodni ceni prodam kakovostno belo in rdeče vino, sorte sauvignon sladko in suho ter merlot. Okoliš Škofija - Zibika. Telefon 041 669 294. Kupim jalovo kravo, staro do 5 let, za zakol ali nadaljnjo rejo, ali starejšo telico. Po ugodni ceni prodam mešana drva za centralno kurjavo. Telefon 040 727 779. B Prodam ali menjam več parov smuči in smučarskih čevljev za otroke ali odrasle. Telefon 041 870 936. B Prodam domače vinsko žganje. Cena za liter je 5 EUR. Telefon 03 5824 817 in 030 345 505. Ugodno prodam luščeno koruzo, pšenico, ajdo in tritikalo. Jožica Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Telefon 041 694 124 in 02 793 0581, vsak dan od 8. do 17. ure. I Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. B Prodam avtosedež za otroka od 9 do 25 kg teže. Cena: 30 EUR. Telefon 54 13 371 ali 070 258 596. B Pralni stroj, štedilnik, sušilni stroj, zračno puško, el. kitaro, peč na olje, kolo, televizor, sobno kolo, računalnik, prodam. Telefon 051 424 303. Prodam brzoparilnik Alfa. Telefon 030 929 205. id Prodam premog in lesne brikete za centralne peči. Telefon 041 513 800. Vgradni štedilnik s pečico, 4 x el., hladilnik, samostoječi štedilnik 2+2, okrogla miza s stoli ali brez, prenosnik, LCD monitor, kolo, pomivalno korito v elementu, barvni televizor, sobno kolo, • mali oglasi 03 620 02 52 Cenik malih oglasov Mali oglasi za fizične osebe: Ob osebnem plačilu Mali oglas do 10 besed 3,50 EUR Vsaka nadaljnja beseda 0,29 EUR. Plačilo po položnici Mali oglas do 10 besed 7,70 EUR Vsaka nadaljnja beseda 0,29 EUR Časopisni mali oglas bo objavljen v vseh tedenskih časopisih (Novice, Rogaške novice in Celjan), mali oglasi zbrani zadnji teden v mesecu pa bodo objavljeni tudi v Šentjurskih in Bistriških novicah. Mali oglas za pravne osebe: Mali oglas do 10 besed z DDV 8,40 EUR Vsaka nadaljnja beseda 0,21 EUR Urban in Jasna Kolar sta pričarala nevsakdanji recital. Kolarjev pihalni recital Recital. Zanimiv splet modernih skladb žal ni privabil večjega števila obiskovalcev. Piše: Jure Godler Z recitalom v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur sta se predstavila Jasna Kolar na saksofonu in Urban Kolar na trobenti. Mlada glasbenika, katerih mentorja sta prof. Matjaž Dobrovnik in Aleš Logar, sta nastopila ob spremljavi odličnih pianistov profesorice Marjance Ocvirk in profesorja Sergeia Iasinskega. Repertoar je obsegal dela vrhunskih avtorjev, kot so: Noda, Demersseman, Muczynski, Tcherepnine, Strmčnik, Šavli, Pucihar, Hindemith, J. B. Arban in Schubert. Jasna Kolar nadaljuje šolanje glasbe na glasbenem oddelku I. Gimnazije v Celju, kjer obiskuje tretji letnik, medtem ko je Urban Kolar trenutno maturant Urban Kolar iz Dramelj je prikazal zavidljivo raven igranja trobente. Konservatorija za glasbo in balet v Mariboru. Žal si je zanimiv in pester koncert ogledala le peščica gledalcev. Recital sta ponovila tudi v Glasbeni šoli Risto Savin v Žalcu. Predpraznični večer z Donačko Predpraznični večer v kavarni center je bil zopet poln. Razlog zato je bila dobra glasba, ples, zabava in seveda ansambel Donačka. Njegovi trenutno najbolj popularni skladbi sta Pridi, zapleši ter Snežna kepa, ki v tem zimskem času še kako odmevata in kar sami vabita na plesišče. Odmevali so tudi drugi narodnozabavni in zabavni ritmi, vse od dalmatinskih do rock uspešnic. Ansambel Donačka je na koncu zaigral še dve skladbi in tako ustregel želji prijetne družbe. Manjkalo ni niti presenečenj. Z najbolj popularno, najlepšo in odlično violinistko v ansamblu, Barbaro Žerjav, si je skoraj vsak želel biti pred objektivom. Zabav in veselja v kavarni pa še zdaleč ni konec, saj se bo še naprej dogajalo na veliko. (Vid Aužner) Skladba Pridi, zapleši je avtorsko delo violinistke Barbare Žerjav. Kavarna center je tudi tokrat pokala po dolgem in počez. Ansambel Donačka je naredil pravi žur. ŠENTJUR NEKOČ IN DANES noSTce Razglednica, ki je nastala v času druge svetovne vojne. Pogled na šentjursko avenijo danes. v Zc četrt stoletja Tako so Čuki za svoj jubilej prejeli prvo torto od voditelja Naj viže Davorja Pušnika. Čuki. Priljubljen slovenski ansambel nas razveseljuje že 25 let. Piše: Vid Aužner Prvič so skupaj stopili davnega leta 1988, ko so bili, tako kot danes, kvartet. Že na začetku so se Jože Potrebuješ, Marko Vozelj, Vinko Cankar in Marjan Malovrh namesto usnjenih jaken, tesnih kavbojk in dolgih las raje lepo počesali, nadeli srajce in zavezali kravate, kar je še danes njihov zaščitni znak. Njihov prvi nastop je bil na Martinovo soboto v eni izmed gostiln, čez dober mesec pa so že pojavili na televiziji, takratni TV Ljubljana. Kasneje je Marjana zamenjal Matjaž Končan, deset let kasneje pa je Čuke zapustil še pevec Marko. V njegove čevlje je stopil Jernej Tozon, ki je z njimi že peto leto. Čuki so nočne ptice Prelomnica je bila, ko so se začeli pojavljati s harmoniko, ki jim je dala nov zagon, in čeravno so se nad tem nekateri zgražali, je danes harmonika povsod zelo priljubljena. Zanimivo je to, da so vsi rojeni od 13. do 27 januarja. V mesecu januarju so bili gostje oddaje Naj viža VTV Velenje in kot presenečenje za svoj jubilej dobili prvo torto od voditelja oddaje Davorja Pušnika. Plus in minus Eva Boto, mlada slovenska pevka, je izdala novo skladbo in videospot producenta Boruta Antončiča z naslovom Plus in minus. Besedilo je napisal pevec iz skupine Društvo mrtvih pesnikov Alan Vitezič. Skladba na najstniški način govori o ljubezni in življenju, kjer je želela, da bi takšna tudi našla pot do poslušalcev. Prepričana je, da bo skladba dovolj sveža in upa, da bo všeč vsem, ne le tistim, ki so do sedaj poslušali njeno glasbo. Različna zvrst glasbe Čuki so in še naprej ostajajo ljudski, čeprav imajo dandanes veliko oboževalcev in številne nastope. Za njimi je 25 let neprekinjenega dela, včasih celo po šest nastopov na dan. Nikoli niso stavili zgolj na en sam hit, v našem prostoru pa so bili med prvimi, ki so začeli snemati videospote. V prvem desetletju novega tisočletja so Čuki naredili super uspešnico Komar, v kateri je prepevala tudi seksi Pika Božič. Po glasbi za film Dvojne počitnice so ustvarili še glasbo za dva filma Gospod Mercy in Zvesti prijatelji. Njihove so tudi pesmi Bosa, Avtoštop, Eo, Sankaška polka in mnoge druge. Nazadnje so nas presenetili s skladbo Dijakinja 2. letnika gimnazije na Ravnah na Koroškem po končani srednji šoli razmišlja o študiju solo petja na univerzi v avstrijskem Gradcu ali Londonu. Evo Boto je pevka, ki za svoj največji uspeh šteje zmago na Misiji Ev-roviziji. Nastop na Evrosongu v Bakuju v Azerbadžanu s skladbo Verjamem je njena največja življenjska izkušnja doslej in izziv, katerega ne obžaluje, saj se zaveda, da je barve Slovenije zastopala po najboljših močeh. (V. A.) Marilyn Monroe, ki je posrečena mešanica med glasbo 60-ih in frajtonarico. Skladbo so posneli s simpatično harmonikašico, 18-letno Gorenjko Majo Bobnar. Nagrade V vitrinah Čukov je nagrad toliko, da še sami ne vedo, koliko. Uspešni so bili na Slovenski popevki, Melodijah morja in sonca, Slovenski polki in valčku, Viktorjih, večkrat so prejeli prestižno zlato noto in zlatega petelina. Prav oni se lahko pohvalijo, da so v samostojni Sloveniji prodali največ plošč in utišali skeptike, ki bi Čukom pripisali vse kaj drugega kot profesionalnost in popolno predanost glasbi in njihovemu poslu. ■■■■■■■■■ Mlada slovenska pevka Eva Boto se predstavlja z novo skladbo. Spevovci igrajo iredvsem v dubih Mladi potrebujejo zabavo in razni klubi zadnje čase na odrih vedno pogosteje gostijo narodnozabavne zasedbe. Ansambel Spev je na takšnih prizoriščih reden gost, mladina se zabava, sami pa tudi nadvse uživajo, saj jim takšno druženje veliko pomeni. Tako so bili člani ansambla Spev pred časom gostje v Kavarni Center v Šentjurju, kjer so z diatonično harmoniko in s štiriglasnim fantovskim petjem pričarali odlično vzdušje med mladimi in malo starejšimi obiskovalci, željnimi plesa in zabave, ki so lokal napolnili do zadnjega kotička. Preden so spevovci vzeli v roke svoje inštrumente, je množico ogreval tamkajšnji DJ. Začeli so s polkami in z valčki, kasneje pa nadaljevali z dalmatinskimi in zabavnimi ritmi. Bilo je veliko dobre volje in smeha ter pozitivne energije. Tri ure je minilo, kot bi trenil. »Pri Franciju« v kavarni se je odvijala pristna zabava, ki je v obiskovalcih vzbudila zelo prijeten občutek domačnosti in pozitivno energijo. V Kavarni Center je za dober žur poskrbel ansambel Spev. Člani ansambla Spev prihajajo iz Velenja in že od začetka ustvarjajo lastno glasbo. Kdor jih pozna, ve, da so njihova besedila bogata in smiselna ter ob kakovostni glasbi povezana v zgodbo. Organizator Franc Žurej obljublja, da bo s takšnimi zabavnimi srečanji nadaljeval in v goste vabil same dobro znane ansamble in glasbene skupine. (Vid Aužner) Večji vrtec, a bo še vedno premajhen V šentjurski občni se resda ne morejo pohvaliti s tem, da je mreža vzgojno-varstvenih oddelkov dovolj na gosto in enakomerno razporejena po posameznik krajih. Skupaj ima le 304 otrok možnost obiskovati vrtce, kar je le 16 % vseh otrok. V Šentjurju je vrtec preobremenjen, saj nudi streho in vzgojo 161 otrokom, sprejel pa bi jih lahko le 120. Pred dnevi so ob obstoječem vrtcu pričeli postavljati montažni prizidek, ki bo omogočil prostor za 75 otrok. Ravnateljica Milena Jan pravi, da potreb tudi s tem ne bodo pokrili. Vrtec nestrpno pričakujejo tudi na Planini, kjer bo treba na gradnjo počakati še najmanj leto dni. Prav zaradi pomanjkanja vrtcev se VVZ Šentjur trudi, da bi staršem vsaj delno pomagal, zato organizira programe za otroke, ki niso v vrtcu in sicer po posameznih KS. Novi tednik, 2. 2. 1978 Ustanovitev študentskega kluba Na pobudo študentov in družbenopolitičnih organ- izacij občine Šentjur bodo konec meseca ustanovili v Ljubljani študentski klub za šentjursko področje, ki bo imel približno 35 članov. Na ustanovnem sestanku, ki se ga bodo udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinske skupščine, bodo govorili o programu dela kluba in problemih domačega kraja. Celjski tednik, 8. 2. 1968 Mnogo mladih skakalcev Ugodne snežne razmere so pripomogle, da so zaživela smučišča in da je tudi pri smučarski skakalnici vsak dan živo. Tu mladi smučarji pod vodstvom tov. Dušana Gabrijela spoznavajo tehniko smučarskih skokov. Za to panogo se je ogrelo okrog 30 mladih ljudi. Razen tega so za pionirje in mladino pripravili smučarski tečaj, katerega se je udeležilo 44 mladih ljubiteljev zasneženih poljan. Ob zaključku tečaja so pripravili še pohod na Resevno. Celjski tednik, 8. 2. 1963 Tridnevna stavka v Bohorju V tovarni lesne opreme Bohor iz Mestinja, kjer so delavci že lani nekajkrat stavkali, so prejšnji teden spet ustavili stroje. Stavka je trajala tri dni, delavci pa so postavili devet stavkovnih zahtev. V delniški družbi, ki je v večinski lasti zaposlenih, so med drugim terjali konec krize vodenja. Sedanja vršilka dolžnosti vodi podjetje, pri tem pa ima na voljo šibke kadre. Pred kratkim so delavci prejeli nižje plače, saj so med drugim upoštevali za petino nižjo poslovno uspešnost družbe. Vse delavske zahteve so bolj ali manj povezane s potrebo po sanacijskem programu, ki ga delavci zahtevajo do konca meseca. Obenem se zavedajo, da bo program predvidel zmanjšanje števila zaposlenih, ki jih je sedaj 288. Novi tednik, 12. 2. 1998 Pritožba Sentiurčanov »Na odločbo Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, da Šentjur ni izbran za nosilca Lokalnega podjetniškega centra, se bomo pritožili,« je odločen šentjurski podžupan Oto Pungartnik. Pungartnik je nezadovoljen, saj so v PCMG Šentjurčane zavrnili s splošno obrazložitvijo, da tako oni kot nobena druga občina v regiji ne izpolnjuje pogojev za ustanovitev LPC. Nezadovoljstvo Šentjurčanov podpirajo tudi v projektnem svetu za razvoj regije, saj menijo, da bi v regiji s 15 občinami morali ustanoviti vsaj kakšnega od lokalnih podjetniških centrov. Novi tednik, 12. 2. 1998 Nov vrtec Te dni se bodo v nov otroški vrtec v Šentjurju že preselili malčki, ki so do zdaj bivali v neprimernih in premajhnih prostorih. Uradna otvoritev bo na dan žena. Nov vrtec je montažni, sprejme pa lahko 120-130 otrok. S tem so krite potrebe za varstvo v Šentjurju, medtem ko bo za okoliški naselji Hruševec in kasneje Novo vas potrebno odpreti še en oddelek. Letos je predviden v sklopu dozidave k šoli v Slivnici en oddelek za približno 20 otrok, prav tako tudi v Ponikvi pri Grobelnem, kjer bi bilo možno vključiti v varstvo 30 do 35 otrok. Novi tednik, 15. 2. 1973 ® aforizem novfce Slovenska politična scena: tarče so zadele strelce, (jmm) ® SfMMn Poslušanost (doseg) izmerjena med vsemi prebivalci občin: Šentjur, Dobje, Store, Šmarje pri Jelšah, Slov. Konjice, Rogatec, Rogaška Slatina, Podčetrtek, Kozje, Dobrna, Bistrica ob Sotli, Slov. Bistrica, Poljčane, Makole, Oplotnica, Zreče, Vitanje in Vojnik. Vir: Mediana, CAH in CAVVI, obdobje: januar 2013, moški in ženske, 10 do 75 let, velikost vzorca 425 oseb. Aktual Val 202 Antena Center Ra SLO 1 Hksto Hloflkv Cpr j® šSBjgtshi ma 1 raigsihHio feto m (tffiaSslJitaB r 2013 PROSTI ČAS 41 m 0 a 0 horoskop ncmce OVEN (21.3. - 21.4.) Partner vam bo stal ob strani, vendar nikakor ne boste našli pravega kontakta z njim. Občutek boste imeli, da vas ne razume. Bodite previdni pri sklepanju novih kupčij. BIK (22.4. - 20. 5.] Pazite, da imate urejene uradne papirje, ki se vas zadevajo. Načrtujte stvari, ne spuščajte se v neznano. Kljub vaši naravi se skušajte vsaj ta mesec držati tega pravila. DVOJČKA [21. 5. - 21. 6.) Vse težave, ki ste jih do sedaj skušali poriniti v ozadje, bodo ta mesec privrele na piano. Predvsem bodo to čustveni problemi, s katerimi še vedno niste zaključili. RAK (22. 6. - 22. 70 Vaša ljubezen ne bo namenjena samo eni osebi, ampak dvema. Če delite ljubezen na skrivaj, vedite, da bo skrivnost razkrita, če boste pretiravali. LEV (23.7.-23. 80 Vse, kar načrtujete, načrtujte z glavo. Ne prenaglite se v svojih odločitvah, ampak počakajte na pravi trenutek. Razganjalo vas bo od novih idej. Nič ne boste zamudili. Za vse pride svoj čas. DEVICA (24. 8.-23. 90 Okolica bo cenila vaš trud in nekdo bo postal pozoren na vas. Finančno se vam bo godilo dobro, pa tudi s svojim videzom boste zadovoljni. Pričakujte sporočilo. TEHTNICA (24. 9. - 23.100 Zelo boste potrpežljivi in uvidevni do nekoga, ki vam bo marsikaj obljubljal, a ničesar izpolnil. A vaša potrpežljivost bo dosegla mejo. Nekdo vam bo skrival dejansko situacijo. ŠKORPIJON (24.10. - 22.110 Čim prej si zagotovite trdno finančno podlago, saj jo boste še kako rabili. Ta mesec bo za vas precej prelomen, saj boste začeli uresničevati nekaj, kar že dlje časa tuhtate. STRELEC (23.11. - 21.12.) Zelo vas bo mikalo, da bi denar, ki ga imate, porabili za druženje s prijatelji ali za porabo bolj v luksuzne namene. Držite se svojih pravil in ne zapravljajte preveč. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Sprejmite ponujeno roko in švignite v prihodnost. Izmenjujte mnenja z okolico in kmalu boste ugotovili, da vam sploh ne gre tako slabo. Pričakujte veselo novico. VODNAR (21.1. -19. 2.) Postali boste odvisni od partnerja in njegovih idej. Sami pa boste bolj pasivni, kar še ne pomeni, da ga ne ljubite. Nekateri bodo neko razmerje, ki ga vlečejo že dlje časa, prekinili. RIBI (20. 2. - 20. 3.) Februar bo za vas zelo zanimiv mesec, saj se nakazuje, da boste veliko časa posvetili urejanju tistega, kar vas je čakalo že dlje časa. Počutili se boste zelo močne in trdne. ŠFNTdlPSKF DlI£JČQ33 WWW.5ENTJURSKEN0VICE.SI Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, Nina Krobat, Saša Rečnik, Jasna Romih, Milenka Blaževič, Zoran Borovšak Bogdan Rahten, Nastija Močnik Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan v ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. Lektoriranje: Oblikovanje: Oglasno trženje: Muha je ves dan preletavala pajkovo mrežo, toda pajku do večera ni uspelo, da bi muho ujel. Ta se mu je ves večer nasmihala in ga izzivala. »Te bom že jutri dobil!« je pajek zavpil proti muhi. »Ne bo ti uspelo!« se je spet nasmehnila muha, »jaz sem muha enodnevnica!« e V srednji šoli učitelj napoveduje zadnji preizkus znanja v šolskem letu: »Nihče ne sme manjkati! Ni opravičila, razen za težje bolezni ali smrt v ožji družini.« Seveda se vedno najde kakšen pameten v zadnji klopi: »Kaj pa v primeru seksualne izčrpanosti?« Smeh v razredu. Sledi miren učiteljev odgovor: »Boš pa z drugo roko pisal.« Blondinka je dala v časopis oglas z naslednjo vsebino: »Zamenjam težko razumljivo knjigo o preprečevanju zanositve za rabljen otroški voziček!« tgf »Odkar imam krzneni plašč, ki sem si ga toliko let želela, me je nekako strah. Ves čas, ko hodim po ulici, imam občutek, da me zasledujejo živali, katerih krzno nosim na sebi.« »Daj no mir, zajcev se pa ja ne boš bala!« »Peter, zakaj imaš pa povezano oko?« »Soseda meje vanj sunila s pletilko.« »Po nesreči?« »Ne, skozi ključavnico.« @ »Lojze, poglej, kako bleda je Luna.« »Kaj ne bi bila, če pa vse noči prebedi.« e Prijateljici sta se peljali v nabito polnem avtobusu mestnega prometa in ena se je oglasila: »Joj, kakšna gneča!« »Si pa res spremenljivega mnenja. Včeraj si pa v disku rekla: kakšna atmosfera!« Pr7S\/r3>[ f t t j e Pia je mešan-ka, podobna pasmi bernski planšar, stara je približno eno leto. Našli so jo v zapuščeni hiši v Celju. Psička jgj je prijazna in bo vesela novega skrbnika. Zavetišče za živali Zonzani, Jarmovec 5,3222 Dramlje. Kontakt: 03 749 06 00, www.zonzani.si, dežurni za intervencije: 041 725 123. Odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Predavatelj z zanimivim priimkom Kukuruzovič je predaval na LUŠ. Uganete o čem? O rož’cah. V vrtcih so montirali vsa nova železna vrata. Poraja se vprašanje, ali se prepreči vstop otrokom v vrtec ali iz vrtca? Letošnji pust je bil še posebej pomemben, saj so na prihajajoči praznik šem že pred meseci opozarjali - zombiji. Samooklicano najpomembnejše kulturno društvo ima problem. Računsko sodišče je ugotovilo, da niso nič posebnega in so v istem košu kot ostala nepomembna kulturna društva. Sredstva, ki so jih leta mimo razpisa prejemali, pa so nezakonita... Na kulturni dan smo stavkali proti oblasti in za oblast. Danes bi bilo Prešernu žal, da ni ostal pri nemškem leposlovju. Pust masten okoli ust. Pričakovali smo četo zombijev, ti pa so se podali kar direktno v Ljubljano. Včasih tudi sanje prinašajo hobi in denar. Pripravljale! programa osrednje kulturne prireditve bi morali nujno iti v uk dramaturgije h kakšni šentjurski osnovni šoli. Sk Slivnica bo nova turistična meka. Namesto ribiške koče bo hotel, voda v jezeru bo čista in primerna za kopanje, preko jezera pa bo vodil plavajoči leseni most. Manjkalo ne bo niti čolnov na električni pogon. -4R Kam smo prišli? Danes dekleta namesto na aerobiko in pilates hodijo na boks in brcanje v vreče. Kaj pa preostane moškim? Zdaj ko ni, se je treba zadolževati, da bo takrat, ko bo, treba odplačevati dolgove. m Na Ponikvi imajo novi infomat. Deluje podobno kot cyber cafe, samo cafeja ni zraven. SESTAVIL: FRANC PEŠEC DEL PROSTORA OMEJEN S PLOSKVAMI GORATI DEL JUŽNE PALESTINE ■til ■ ■ Pl NAPAJALNA POSTAJA RIMSKA 50 ww JgP(? PRESTOLNICA NEKDANJE ASINIJE 4. SAMOGLASNIK KISIK X/ PREDLOG X/ IGRALKA DEREK X/ ITAL. NAFTNA DRUŽBA POLMER IZVIR SKAVDINAVSK BOG RAZBOJNIK (ITALIJANSKO) OSJE GNEZDO VEZNIK ITALIJA ODPADNIK, KRIVOVEREC NEDRA (MN.) NASTOPAJOČI V ŠPORTU KEMIČNO SPAJANJE KISIKA VEČCELIČNA ŽIVAL ŠPANIJA DUŠIK VINKO OŠLAK SJUJI DELAVEC NA DNINI VEZNIK STARO POMORSKO MESTO KILIKEJA MALA AZIJA RIMSKA 500 BIVŠI NOGOM. SELEKTOR NEKATERI KRAJ V INDIJI OB KITAJSKI PREHOD IZ TRDNEGAV TEKOČE SOUTH SKUPINE PTIC EAST MLADINCI (LATINSKO) FR. PESNIK (ANTONIN 1869-1948) NANDŽING LATINSKI PREDLOG SKAVDINAV. M. IME KOŠAR. KLUB IZ ATEN NOROST KRANJ SANDi TRUPEJ APNENEC REKA MED HR. IN BIH KRATICA MEDN. ASTRONOMSKE ZVEZE POLMER NIKALNICA RIMSKA 1 RIMSKA 55 EDEN VEZNIK REDOVNICE LUDOLFOVO ŠTEVILO LJUBLJANA AMPER KRALJ S2KB33 ZADNJI DEL DEBELEGA ČREVESJA IGRALKA GARDNER ČRNO KRAŠKO VINO OSVOBODILNA FRONTA VODITELJICA ODMEVOV IGRA NA SREČO ITALIJANSKA TOVARNA KAMIONOV Srečni nagrajenci januarske številke so: Anton Kolar iz Šentjurja, Majda Galuf s Ponikve in Vlasta Sebič iz Šentjurja. Nagrade, ki jih poklanja Gostinstvo Žurej, Franc Žurej s. p., boste prejeli po pošti. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj Gostilna Ana Lesjak s. p. Izpolnite geslo, napišite na kupon in ga najkasneje do 26. februarja pošljite na naslov: MediaStar založništvo d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. r — — — — — — — — — — — — n j_______________________________________________GEKP3 Nagradno geslo:______________________________________ I Ime in priimek:____________________________________ | Naslov: _ LE-pošta: B32P3 Zimska mineštra Sestavine: - 250 g stročnic (mešanica različnih vrst stročnic - fižola, leče, čičerike in graha) - 2 lovorjeva lista -1-2 korenčka -1-2 krompirja -1 bio jušna kocka ali sol - poper - provansalske začimbe - oljčno olje -1 čebula - 5 strokov česna - 2 žlici goste paradižnikove omake - peteršilj in parmezan Priprava: 1. korak: Stročnice preko noči namočimo v mrzli vodi. Pred kuho zamenjamo vodo, zavremo in spet zamenjamo vodo, da stročnice ne bodo povzročale vetrov. Dodamo lovorjeva lista in kuhamo kakšno uro. 2. korak: Dodamo na kocke narezan krompir in na kolobarčke narezan korenček in zalijemo z v malo vroče vode raztopljeno jušno kocko, namesto kocke lahko dodamo kar sol. Kuhamo še 20 minut. Medtem nasekljamo čebulo in česen, ju popražimo na oljčnem olju in zalijemo s paradižnikovo omako. Vmešamo v mineštro, ko je krompir kuhan. 3. korak: Dodamo poper in provansalske začimbe ter pustimo še nekaj minut rahlo vreti. Tik preden postrežemo, po želji okrasimo s sveže nasekljanim peteršiljem in naribanim parmezanom. Mineštro postrežemo s kruhom. V zimski mineštri se zmešajo barve in okusi več različnih stročnic, bogatih z rastlinskimi beljakovinami, kalcijem in železom ter številnimi drugimi snovmi, ki jih telo potrebuje. Jager Franci s p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net VTOMEHANikajage - servisiranje osebnih in dostavnih vozil - priprava in vožnja vozila na tehnični pregled - diagnostika vseh vrst vozil - servisiranje in polnjenje klimatskih naprav Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 (Poročni prstani ^oie^cija 2013 & 1 1» OVa iz6iro več hpt SOO parov poročnih vrstanov! fpjM \ 'E-pošta:info@ zbitarstvo-gajscf^si, iviviv.zLitarstvo-pajsd^si ■Telefon: +386 3 749 20 30, Fa& +386 3 74 9 2 0 31 MJr , P www.avtokrka.si Šentjur Avto Krka d.o.o. TJtica Tončke Čečeve 18 3230 Šentjur P www.avtokrka.si dP info@avtokrka.si C 03 74 89 450 AVTO d ht. <3