ISSN 0351-6407
9 77
035
019
<2

Delno jasno bo t^imernimi icMačitvami in
Ako je svečana mraz, se v malem travnu poti obraz.

< 6&/ai
u.
ihbo legla.
Milan Vincetič -pesnik, pisatelj, urednik in kritik
Vsak, M zelo dobro obvlada odtenke Jezika, zmaguje
Murska Sobota, 7. februar 2002, leto LIV, št. 6, odgovorni urednik Janez Votek, cena 240 sit
Angel Polajnko »Država za
gradnjo avto ceste vsiljuje
Psi so vlačili naokrog - tele
str. 32
V hlevu
razkosana krava
X J
Si Mercator
Vsak g izbranih ^0%) CČTl teden izdelkov do


Stavka v podjetju ELGO Vidonci v Ljutomeru str 32
Infekcijski oddelek murskosoboške bolnišnice
Pol manj
zdravljenih? str 3
Uredništvo Vestnika na obisku v občini Križevci pri Ljutomeru »Vsi, ki smo odgovorni za ureditev obvoza, S m o padli na izpitu« str 10
Borovi gostovanji v Križevcih in Kruplivniku
Imri in Mejca, Andraš in Kata str. 14
V vsaki maski tudi delček Vestnika
Maske se ne da narediti čez hnč
Murski val res kmalu tudi na 105,7 Mhz str 16
Župan Prša je razočaran, protestira, se pritožuje, zavaja, lobira...
»Razrešiti bi morali Drnovška«
str. 9
NAROČNIK

2
AKTUALNO OKOLI NAS
7. februar 2002 «SJ
Mednarodne migracije
Zatišje pred viharjem?
0 soboto, 2. februarja, je bil v hotelu Ajda v Moravskih Toplicah mednarodni posvet na temo mednarodne migracije. Organiziral ga je Regionalni klub mednarodnega policijskega združenja (IPA) za Pomurje.
Obravnavali so vprašanja: Ali lahko policija preprečuje ilegalne migracije in kako? Mednarodne organizirane združbe, ki tihotapijo tujce, in kako jih preganjati oziroma onemogočati? Kako občutijo problem migracij prebivalci v obmejnih krajih? Zagotavljanje mednarodnih standardov človekovih pravic pri ravnanju s tujci, ki so prijeti pri nezakonitem prehodu državne meje.
Z referati so sodelovali predstavniki deželnih klubov IPA iz avstrijskega Gradiščanskega in Štajerske, predstavnik županijske-ga kluba IPA iz madžarskega Sombotela, predstavnik medži-murskega kluba IPA v ustanavljanju iz Čakovca; predstavnik Policijske uprave M. Sobota, potem predstavnik generalne policijske uprave - sektorja za tujce, predstavnik centra za tujce, predstavnica visokega komisariata za begunce ... Posveta so se udeležili moravskotopliški, graški in lendavski župan ter poslanec državnega zbora Geza Džuban. Prebrane referate bodo izdali v posebni brošuri.
Temeljni cilji kluba IPA so: gojiti humanost, zagotavljati mir, človeku dostojno življenje in svobodo, uresničevati geslo »služiti v imenu prijateljstva«, razširjati strokovno znanje, izmenjevati praktične izkušnje, poglabljati zavest poklicne pripadnosti in prijateljsko druženje.
Kot nam je povedal predsednik regionalnega kluba IPA za Pomurje Drago Ribaš, se je sicer lani število ilegalcev zmanjševalo oziroma so sc le-ti preusmerili, v letošnjem letu pa utegne spet naraščati, zato se je treba na to pripraviti. Na to, kako, in na druga vprašanja so ponudili odgovor razpravljalci na sobotnem posvetu v M. Toplicah. Pomurski klub IPA so ustanovili 1993'. leta in ima več kot štiristo članov.
š. s. ■
Hotižani pozivajo k ure janju življenja ob meji
rajevna skupnost Hotiza je poslala na vse pomembnejše naslove v občini odprto pismo, s katerim želi opozoriti >... po našem mnenju na nedopustno in nestrokovno ravnanje, ki ga v zadnjem obdobju izvajajo službe občine Lendava v zvezi z urejanjem življenja ob meji z Republiko Hrvaško na območju naše občine. Hkrati pa želimo z njim spodbuditi delo le-teh v korist vseh občanov občine Lendava.«
Ugotavljajo, da so se aktivno vključevali v urejanje življenja ob meji in v dogovore o poteku meje, s predstayljanjcm problemov na občinskem svetu in prek njegovih sklepov pa so dosegli, da so jih obiskali predstavniki državnih organov in političnih strank, sklenjen pa je bil tudi sporazum med sosednjimi občinami čez mejo. Zavedli so sc tudi pomena podpisanega maloobmejnega sporazuma in zato skupaj z Vestnikom organizirali okroglo mizo, na kateri so predlagali, da bi imel slovenski del komisije za izvajanje obmejnega sporazuma podkomisijo za lo-
VESTNIK
IZHAJA OB ČETRTKIH
Izdaja: Podjetje za informiranje d. d.
Murska Sobota
Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom).
Naslov uredništva in uprave: M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.; 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Naročnina za tri mesece je 3.000,00 SIT, letna naročnina za naročnike v tujini je 12.000,00 SIT + poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in. obrtnike je 9.000,00 SIT. Izvod v kolportaži je 240,00 SIT.. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512.
Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava 9 skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103.
Naklada: 16500 izvodov.
Elektronska pošta:
Vestnik: vestnik@p-inf.si,
Venera: venera@p-inf.si.
Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si WWW stran: http://www.p-inf.si.
kalne zadeve, v kateri bi sodeloval tudi predstavnik lendavske občine. Na okroglo mizo ni bilo uradnega predstavnika občine, pobuda pa je bila pri državnih organih vendarle sprejeta. Predsednik komisije se je v Ormožu sestal z župani obmejnih občin severovzhodne Slovenije, v komisijo pa je bil imenovan tudi predstavnik. Lendavska občina je poslala na sestanek v Ormož svojega predstavnika, vendar o tem ni obvestila Hotize, prav tako se ni seznanila s stališči krajevne skupnosti, ki si je prizadevala, da bi bil v komisiji predstavnik občine Lendava.
»Po našem mnenju je bila s to opustitvijo storjena izredno velika škoda celotni občini oziroma vsem občanom, ki živimo ob meji z republiko Hrvaško,« so še zapisali v pismu. Krajevna skupnost Hotiza tako tudi daje pobudo za spremembo statuta občine Lendava, da se na novo opredelijo naloge župana, podžupana in direktorja občinske uprave ter da se za vsakega določi njegova pristojnost.
M. H. ■
Delegacija šolskega ministrstva BiH v Lendavi
Dvojezično srednjo šolo Lendava je obiskala delegacija dvajsetih uglednih gostov iz BiH - predstavniki Ministrstva za šolstvo BiH, visokošolski profesorji, direktorji pedagoških inštitutov ter ravnatelji in učitelji srednjih in osnovnih šol. Ravnatelj Tibor Fule ji je predstavil zgodovino in sistem dvojezičnega šolstva na šoli, šolska pedagoginja in tajnica šolske maturitetne komisije Alenka Lovrenčec pa je predstavila maturitetni sistem in posebnosti tega sistema na Dvojezični srednji šoli Lendava. Po ogledu šole se je delegacija na kratki ekskurziji seznanila še s kulturnimi in zoodovinskimi znamenitostmi Lendave. J. G.
Predlagane kvote in referenčne količine v kmetijstvu za vstop v ponižale Slovenijo in praktično pokazale, kako bo EU delala z na
Začetek konca tovarne
sladkorja v Ormožu
Pri poljščinah zahtevali 150.000 hektarjev, komisija pa ponuja le 94.000 hektarjev - Za 12 do 15 odstotkov bi morali zmanjšati količine mleka -Upoštevane niso niti minimalne zmogljivosti tovarne sladkorja
redlagana krovna strategija evropske komisije za sklepni del pristopnih pogajanj z državami kandidatkami za članstvo v Evropski uniji je za naše kmetijstvo nesprejemljiva, predvsem v delu, ki se nanaša na kvote in referenčne količine. Kmetijski minister Franc But zahteva, da se morata do tega predloga opredeliti celotna vlada in predsednik vlade, kot je to v drugih državah kandidatkah, tudi na račun zamujanja pri vstopa v EU. Če bi bila sprejeta predlagana zasnova, bi to pomenilo propad kmetijstva in bi »vplivalo na videz Slovenije kot pokrajine«. Februarja bodo pripravili slovenski pogajalci analizo predlogov Evropske komisije, nato pa bodo pripravili predlog svojih pogajalskih izhodišč in se z njimi aktivno vključili v razprave, ki bodo marca in aprila v državah članicah EU. But obljublja, da bo na dan vstopa Slovenije v EU naše plačilo subvencij enako plačilu, ki ga dobijo pridelovalci v EU. Do tega bi (morda, lahko) prišli s kombinacijo plačil EU, plačilom iz proračuna, subvencijami in na račun obveznosti Slovenije do EU.
Predlagane kvote in količine nižje od sedanje proizvodnje
Minister But je dejal, da so kvote (npr. za mleko, sladkor in krompirjev škrob) v nasprotju z referenčnimi količinami nekoliko strožje in so tudi dejanska omejitev proizvodnje. Referenčne količine (npr. za krave dojilje, ovce in koze) pa se nanašajo na proizvode, kjer država plačuje subvencije.
Le tisto, kar je znotraj referenčne količine, je lahko predmet subvencij oz. neposrednih plačil. Ta proizvodnja je lahko predmet morebitnih interventnih ukrepov na trgu; druga proizvodnja pa ni prepovedana, ni pa tudi predmet tržnih ureditev. Predlagane kvote in referenčne količine so nesprejemljive med drugim tudi zato, ker so v mnogih primerih nižje od sedanje višine proizvodnje ali od sedaj izplačanih subvencij. Ne: za poljščine, mleko, drobnico, goveje živali...
mV/Jo NAŠ( //v
ŽEMLJE
?om OZDRAVIT^
Zadružniki so prvi prodali nacionalni interes
Pri poljščinah je zahtevala Slovenija 150.000 hektarjev. V letu 2001 je bilo izplačanih za približno 131 000 hektarjev su
Po mnenju Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je predlog evf°f komisije sramoten, nanj pa Slovenija ne more pristati. Predsednik Peter Vf| omenil, da če pogajanja z EU ne bodo šla v drugo smer, v prizadevanje za0 delovnih mest, ki danes na podeželju so, in za obstoj vsaj takega standarda, F slovenski kmetje danes imajo, potem bodo naredili vse, da pristop Sloveniji »nekako zavrejo«. Za KGZS pomeni višina kvot in referenčnih količin-■ predlaga EU, nazadovanje razvoja podeželja. Zaradi takega omejevanja bi F do bistveno hitrejšega opuščanja kmetovanja ter še hitrejšega zarašč^ praznjenja prostora.
Predsednik sindikata kmetov Marjan Gorenc je dejal, da je sindikat že pripravami na protestni shod.	J
bvencij. Evropska komisija pa predlaga kot dovoljeno zgornjo količino izplačil 94.192 hektarjev.
Ta podatek je za ministrstvo nerazumljiv in nelogičen. Slaba tolažba je, da v ta podatek ni vključena površina za silažno koruzo in buče.
Pri kvotah za sladkor je zahtevala Slovenija skupno količino 75.000 ton (67.500 ton kvote A). To je izračunano na osnovi proizvodnje sladkorja in sladkorne pese doma ter predelave uvoženega surovega sladkor-
Tu so upoštevani minimalna zmogljivost tovarne v Ormožu in dejstva, da je Slovenija neto uvoznik sladkorja. Ponudba komisije za kvoto A pa je 48.000 ton samo za predelavo iz sladkorne pese.

»To bi bil začetek konca tovarne sladkorja v Ormožu,« je ugotovil But in ob tem ošvrknil zadružnike, ki so »prvi prodali nacionalni interes - tovarno sladkorja«. Zahtevali bodo dodatek predelave iz surovega sladkorja, kar je tudi pogoj za obstanek tovarne.
Ključna pa je kvota za mleko, pri kateri je ministrstvo izhajalo iz 450.000 ton odkupa mlekarn v letu 2000, iz ocene v višini 473-000 ton odkupa v letu 2001 in iz predvidene proizvodnje. Predlog Evropske komisije, ki je po Butovih besedah popolnoma nesprejemljiv, pa je opredeljen
kar je v letu 2001 že bilop no. Pri klavnih premijah of ga goveda Slovenija 163.000 premij, predlog sije pa je 125.000 premiji ta je Slovenija zahtevala 1 premij, predlog komisij1 53 000. »Verjetno hočejo pokazati, da je razmerje vi predlogu napačno,« meni
Pri drobnici je Sloven tevala 125.000 pravic# mij, komisija pa ponujal pravic. »Absolutno nG| But, saj se število drobnK dnjih letih intenzivno po’ na račun opuščanja mle& izvodnje.
%>&&&& 7 ME NA A TEA -bo ZA A J NELAMA ASE
OA/f TAM A ZELG-f?/-OBDELUJEMO f	SMO
SLABO
M TD SEBoJ IN
NAJ ME
v višini 422.700 ton, kar je približno 30.000 ton manj od odkupa v letu 2000 in približno 50.000 ton od ocene odkupa v letu 2001. Ob tem predlogu bi Slovenija morala znižati to proizvodnjo za približno 12 do 15 odstotkov!
Za mleko, prodano na domove, je Slovenija zahtevala kvoto 139.000 ton, komisija pa je predlagala 40.633 ton. Do te številke so prišli na osnovi števila prebivalcev in povprečne porabe v vseh državah EU in kandidatkah.
V mleku se bomo utopili
Za krave dojilje je Slovenije zahtevala 150.000 pravic do premij, komisija pa predlaga 49-100 premij. To pa je že 12.000 manj,
Jarc vidi napak« h j*
Državni sekretar lzto 1 omenil v predlogih j no možnost diferenO^j možnost doplačil iz 11 ‘J nega proračuna za neP J plačila, kot negativno P l zontalni pristop oz. 0 , vseh kandidatk skupil dolgo desetletno prel10 I dobje«.	J
Prve ocene kažejo, a dlog za slovensko km^^ di iz ekonomskega V prejemljiv.Jarc pra'','^Jf1 zahtevali tehnični J
Brusljem, kjer bi ji’1’ pojasnila svojo meto vir statistike.
Po njegovem je.1 poljščini, »prišlo d<>1,1
1F Marjan

m« 7. februar 2002 AKTUALNO OOMA 3
Infekcijski oddelek murskosoboške bolnišnice
Pol manj zdravljenih?
Infekcijski oddelek v korist otroškemu nima več česa odstopiti
b napovedanem zmanjševanju števila bolnikov, ki jih bodo ob racionalizaciji letos sprejeli na zdravljenje v murskosoboško bolnišnico, in zaradi predvidene notranje delitve primerov med infekcijskim in otroškim oddelkom v korist slednjega ter zaradi nekaterih navedb v člankih o tem, so se oglasili tudi zdravniki oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
O
Ugotavljajo, da je imel oddelek v začetku devetdesetih let štirideset postelj in je letno sprejel na zdravljenje dva tisoč bolnikov, ob tem pa se je povečevalo število bolnikov, ki so prihaja-li.na zdravljenje v ambulanto. Leta 1998 je imel oddelek le še petintrideset postelj, nanj pa so sprejeli le še 1828 bolnikov, od tega 439 otrok. Z upokojitvijo prejšnjega predstojnika oddelka dr. Jožefa Bedernjaka, dr. med., in odhodom Emila Pala, dr. med., na specialistični študij sta ostala na oddelku le še dva specialista infektologa, predstojnik oddelka Zvonimir Knafelj, dr. med., in Ivan Prelog, dr. med. Vodstvo bolnišnice potrebe po novem zdravniku ni razpisalo, tako v letu dva tisoč oddelek ni mogel več opravljati samostojnega dežurstva in se je povezal v skupno dežurno službo z internističnim in pljučnim oddelkom.
Istega leta pa je bilo na strokovnem kolegiju bolnišnice tudi sprejeto, da se morajo po novem
otroci do osemnajstega leta starosti zdraviti na otroškem oddelku, o čemer je bilo obvestilo razposlano tudi vsem zunanjim pediatrom. To so potem tudi izvajali, saj so zdravili lani na infekcijskem oddelku le še enain-šestdeset otrok, ki so jih so zdravniki zaradi vrste bolezni napotili na zdravljenje na ta oddelek.
»S to odredbo se nisem strinjal in sem ji tudi nasprotoval, kar sem utemeljeval s tem, da ima tudi naša krovna organizacija, infekcijska klinika, tako pediatrični kot internistični del ter da imajo tako tudi v bolnišnici v Mariboru in Celju. Sedaj pa se govori, daje infekcija pol inter-nistike in pol pediatrije. Če so nam otroke enkrat že vzeli, potem se lahko pogovarjamo samo še o enainšestdesetih primerih, ne pa o polovici. Mi namreč teh primerov, ki bi jih odstopili pediatriji, nimamo več,« je izjavil predstojnik infekcijskega oddelka Zvonimir Knafelj, dr. med. Kritičen pa je bil tudi glede pojma »primer«, ki ga je vpeljala kot »merilo« za plačilo zdravljenja bolnika zdravstvena zavarovalnica. Pravi: »Ta terminologija je za nas zdravnike nesprejemljiva. Mi
poznamo samo bolnike, pacienta. To je samo eden od dodatnih korakov k dehumanizaciji medi cine.«
Lani je sprejel torej infekcijski oddelek na zdravljenje še 986 bolnikov, od tega 61 otrok, število odobrenih postelj pa se je spet zmanjšalo s petindvajset na devetnajst. In kaj bo potem ostalo od oddelka, če se bo število plačanih zdravljenj zmanjšalo še za skoraj petsto, se sprašujejo na infekcijskem oddelku. Ugotavljajo, da bodo na dan povprečno lahko sprejeli na zdravljenje nekaj več kot enega bolnika, število postelj pa se bo zmanjšalo na deset.
Do sedaj so na zdravljenje drugam, predvsem na terciarni nivo ali na kliniko, letno poslali le pet do šest bolnikov, z omejeno možnostjo zdravljenja doma pa, kot pravijo, jih bo moralo drugam oditi več. Nekaj jih bodo glede na vrsto bolezni lahko sprejeli preostali oddelki, ne pa vseh. »Čeprav smo že doslej zmanjševali število zdravljenih pri nas,
GZS OZ za Pomurje o avtocestnem programu
Če na ravni države ni pripravljenosti, tudi enotnost županov ne bo pomagala
Občine lahko pomagajo tako, da pospešijo izdelavo potrebne dokumentacije in odkupe zemljišč
ponedeljek, 4. februarja 2002, je Območna gospodarska zbornica za Pomurje na pobudo radenskega župana Herberta Šeferja (Mestna občina Maribor je Pomurje izkoristila za reševanje svojih problemov, nujna je gradnja odseka Vučja vas-Cogetinci) sklicala sestanek, na katerem jih je predstavnik Ministrstva za promet Angel Polajnko seznanil z uresničevanjem dogovora o avtocestnem programu v Pomurju, sprejeli pa so tudi predloge, ki jih bodo poslali pristojnemu ministrstvu.
G. Polajnko je ponovil, kar je povedal že pred dnevi v Križevcih: lahko bi uresničili do 40 odstotkov več avtocestnega programa, če bi bilo dovolj denarja, tako pa je pričakovati njegovo uresničitev do leta 2010, če bodo dobili manjkajočo milijardo ekujev; zdaj iščejo »žrtev« ali »gnilo jajce«, ki bo
to še ne pomeni, da teh bolnikov ni in da ni bolezni. Zdravili smo jih ambulantno ter bolnike naročali na kontrolne preglede,« je povedal Zvonimir Knafelj, dr. med., preusmerjali pa so jih tudi na druge oddelke, na pljučnega,
internega ter za ušesa, nos in grlo. V prihodnje pa jih bo moralo najverjetneje več oditi tudi na zdravljenje drugam. Bolezni, ki jih morajo zdraviti v bolnišnici, statistično gledano ni nič manj
rPOPRAVEK
V prejšnji številki Vest- J | nika je prišlo v članku Bol- J j ni otroci brez plačane mali- | ce pri navedbi zneska za la- j stni prispevek zavarovanca I | ob drugem potovanju na | j mesec na zdravljenje ali di- I I agnostiko v drugi kraj do I I tiskarske napake. Prispe- | | vek ni znašal 276 tolarjev, 1 j kot smo zapisali, ampak | | 2766 tolarjev. Zaradi po- 1 I pravka minimalne plače v l ( januarju - prispevek nam-I reč znaša tri odstotke mi- I j nimalne plače -, se je la- I , stni prispevek zavarovanca j , že zvišal in je sedaj 2840 I [ tolarjev.
prevzelo tveganje financiranja z zasebnim, kapitalom. Dejstvo je, da so do leta 2005 slovenske prioritete Trojane, Črni Kal in odsek Šentvid-Koseze, šele po dograditvi teh naj bi pospešili gradnjo tudi na drugih odsekih. Anton Balažek je poudaril, da je za Pomurje gospodarskega in razvojne-
Potni stroški za potovanje na zdravljenje
Pomurski poslanci predlagajo spremembo
Pomurski poslanci so vložili predlog zakona za spre-membopred kratkim dopolnjenega zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju glede pravice do povračila potnih stroškov zavarovancem. Predlagajo povračilo potnih stroškov za vsa potovanja na zdravljenje ali diagnostiko v drugi kraj, torej tudi za prvi obisk v mesecu. Predlog je vsebinsko pripravil Geza Džuban, podpisali pa so ga še Feri Horvat, Andrej Gerenčer, Jožef Špindler in Ciril Pucko. Ker je predlog sprememb v zvezi z zdravstvenimi pravicami pripravil še Borut Pahor in je zaradi nezadovoljstva glede poplačila potnih stroškov z našega konca o spremembah razpravljal tudi odbor za zdravstvo, se bodo predlagatelji morali dogovoriti za skupno rešitev in potem obravnavo v parlamentu. Pomun ski parlamentarci pa pravijo, da bodo pri svojem predlogu vztrajali.
kot doslej. Ivan Prelog, dr. med., tudi pravi, da se tako drastičnih rezov, da bi čez noč razpolovili število na zdravljenje sprejetih bolnikov, niso lotili v nobeni primerljivi regijski bolnišnici.«... zato se tudi sprašujemo, kdaj bo tega konec.
Kje je tista spodnja meja? Zanjo sedaj ne vemo, pa bi jo nekdo moral postaviti. Stroka. Ampak sedaj jo narekuje denar. Mi ugotavljamo, da ta meja, ki se nam sedaj postavlja, torej manj kot petsto primerov, ni strokovno sprejemljiva,« je še dejal.
M. H. ■
ga pomena, da ima na področju cest enak standard kot druge regije, saj visoki stroški logistike in transporta dražijo poslovanje, onemogočajo razvojno načrtovanje in odganjajo morebitne investitorje. Župan beltinske občine Jožef Kavaš je izrazil bojazen, da bo nov rebalans sprejet spet na škodo Pomurja; meni, da so pomurski poslanci v parlamentu premalo glasni, še malo, pa bodo Pomurci podobni ameriškim Indijancem: zaščiteni in zaprti v rezervate. Njegova pripomba, da bodo s traktorji zaprli cesto, če bodo začeli graditi pododsek Len-dava-Pince prej kot del od Belti-
Komentar
Kakor bo rekla stroka, tako bo. Ker ona že ve, kaj je prava mera preskrbljenosti prebivalstva z zdravstvenimi storitvami in kaj je pod nivojem dobre storitve. In tisto, kar je slabo ali dvomljivo, je škodljivo za bolnika, in če je škodljivo za bolnika, mora biti odrezano. Sam cvet slovenske medicinske stroke bo manjše oddelke po obrobnih bolnišnicah vrgel na re-
šeto strokovnosti, da bo potem ministrstvo za zdravje odbralo zrnje in zavrglo pleve. Saj ne bodo z žeblji pribijali vrat ter natikali ključavnic, le denarja za delo in razvoj oddelka več ne bo in ne novih zdravnikov. Pa bo počasi ugasnil kar sam.
Stroki zaupam, vendar ne brezpogojno. S tem, da dvomim vanjo, si ohranjam lastni pogled, ki sploh ni nujno, da je edini in Za vse večne čase. Je pa moj, ustvarjen na lastnih izkušnjah in spoznanjih. V stroko dvomim nasploh, ker se je v zgodovini že neštetokrat izkazalo, da se je njena v tistem trenutku edino zveličavna resnica za razvoj in napredek
Stroka na krilih denarja
čez čas izkazala kot velika zabloda, zaradi katere so bile bodisi v medčloveških odnosih ali v odnosu do narave zadane krvaveče rane.
Dvomim tudi o vrhu medicinske stroke, pa ne o njenem delu, ampak o zmožnosti, da sestavi skelet strokovnega dela za posamezno vejo medicine, na katerega bi potem ministrstvo za zdravje s plačnikom zdravstvenih storitev nataknilo plačilo. Najprej zato, ker znotraj stroke stroka ni enaka stroki, odločilno besedo pa bo imela najverjetneje tista, ki opravlja vrhunske zdravstvene storitve. Pogled iz prve vrste skozi prizmo vrhunskih zdravstvenih storitev pa je povsem drugačen od tistega iz zadnje vrste z običajnimi obolenji in rutinskimi posegi. Možje v belem si sicer izrekajo veliko kolegialnosti in razumevanja, vendar le dotlej, dokler si zrejo v oči, zato bi bila pot do pravične uravnoteženosti preveč zavita in težka.
O cvetu slovenske medicine pa dvomim tudi zaradi tega, ker se nam za plemenitostjo zdravstva razkriva denar, velik denar. Zdravstvu daje veliko priložnost za veliki posel. Na ■ moč denarja ni imuna niti stroka, saj visoko stroko denar lahko naredi še višjo..Izpolniji lahko sanje, da poleti v viša« ve. Z bolniki, seveda. Toda drage sedeže bo lahko dobila le peščica, ob nič večji vreči denarja za zdravstvo pa bo ostajalo za »rutino«, ki je odeta še s socialnim plaščem, vse manj. Bomo potem zgolj presenečeni, če bodo umirali tisti s socialnega obrobja ob visoko strokovni ponudbi zdravstvenih storitev zaradi »banalnih« zadev?
Od vseh vej medicine je po denarni plati najbolj mamljiva pediatrija. Zdravljenje otrok je vedno prvo in najbolje plačano. Tudi Zato, ne zgolj zaradi strokovnih argumentov, se po delitvi pristojnosti med kliniko in splošnimi bolnišnicami zdravljenje otrok silno centralizira. Tudi zato so zagovorniki razpršene mreže zdravstvenega varstva za otroke pogoreli pred načrtom velike pediatrične klinike. Pa da ne bomo naivni. Že zdavnaj bi jo tudi imeli, če bi se v Ljubljani uspeli dogovoriti za delitev interesnih sfer v njej. O tem. da so te še kako močne, nam v zadnjem času potrjujejo tudi nekatere izjave ljudi blizu dogajanja, da namerava minister za zdravje razpustiti sklad za gradnjo pediatrične klinike, s tem izključiti iz projekta glas in vmešavanje javnosti, iz tujine pa pripeljati denar in investitorja. Lahko da bo to tudi domači.
M. H. ■

nce do Lendave, je razjezila poslanko Marijo Požonec, ki mu je zabrusila, da je prav on najbolj kriv za to, da ta regija ne more nikamor priti. Herbert Šefer je opozoril, da koncesijska gradnja v tem delu nikakor ne pride v poštev, saj bodo lažje dobili investitorje na odsekih, ki imajo večji promet in so v interesu naših sosed; vsi skupaj pa bi morali podpreti čimprejšnji začetek gradnje odseka Vučja vas-Cogetinci, saj ni nobene ovire več, da z gradnjo ne bi začeli.
Rudi Cipot je dvomil, da misli država resno z usklajenim regionalnim razvojem, saj bo Po

murje, ki plačuje največji davek transformacije, zaostalo prav zaradi cest; po njegovih informacijah naj bi v Pomurju zgradili le hitro cesto, in to šele do leta 2017. Ciril Pucko in Anton Šti-hec sta menila, da gradbena ope-rativa diktira gradnjo avtocest, medtem ko je Andrej Gerenčer poudaril, da je »kultura problem« in krivec za zastoje, podobnega mnenja pa je tudi poslanec Jožef Špindler, ki je komentiral, »da celo Prekmurje razkopljejo zaradi avtoceste, čepradbis tem denarjem lahko marsikaj naredili.«
Bernarda B. Peček ■
4
LOKALNA SCENA
7. februar 2002 fMl '
Kakšne so cene stanovanj v Pomurju
Blokovski zapleti v Gornji Radgoni
Od 560 do 1.000 evrov za m2
Bodo stanovanja vseljiva majal
Brez čistilne naprave ni rešitve


ečkrat slišimo, da so cene stanovanj pri nas tako visoke, da si jih marsikdo ne more privoščiti, za-
to niso redki primeri, da nekaterih stanovanj sploh ni mogoče prodati. To velja zlasti za Ljubljano, kjer je treba za kvadratni meter stano-
vanjske površine odšteti celo do 3-500 evrov. To seveda ne velja za manjša stanovanja, garsonjere in enosobna stanovanja, po katerih je povpraševanje sicer največje.
In kakšno je trenutno stanje v Pomurju? Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da so cene nepremičnin v Prekmurju in Prlekiji precej nižje kot v Ljubljani in njeni okolici. Med mesti so te cene v Murski Soboti v primerjavi z Mariborom, Slovensko Bistrico in Ptujem nižje. Še cenejše pa so nepremičnine v nekaterih drugih manjših krajih.
Tako stane kvadratni meter stanovanjske površine za enosobno stanovanje v središču Murske Sobote približno 660, v dvo-
sobnem stanovanju pa 613 evrov. Sicer pa je mogoče dobiti na manj zanimivih lokacijah v pomurskem središču stanovanje, zii katerega boste plačali »le« 560 evrov.
V bližnjih Puconcih je treba za kvadratni meter stanovanjske površine odšteti okrog 890 evrov, v Gornji Radgoni pa v novozgrajenem bloku 1.000 evrov.
Milan Jeršei
blokovskem naselju Trate v Gornji Radgoni nastaja nov poslovno-stanovanjski objekt, ki ga je začelo gradi ti decembra 2000 Splošno gradbeno podjetje Pomgrad iz Murske Sobote. Na voljo bo kar 90 stanovanj in šest poslovnih prostorov za tako imenovane mirne dejavnosti. Gre za največji tovrstni objekt v mestu ob reku Muri, ki bo potešil precejšnje povpraševanje po raznih stanovanjih.
Prav zdaj nastaja osrednji večji trakt objekta v obliki črke L, kjer bo zgrajenih “2 stanovanj za različne potrebe.
Od tega bo gornjeradgonska občina odkupila od izvajalca 58 stanovanj, večinoma nepridobit-
nih najemnih stanovanj, saj bo socialnih stanovanj predvidoma le 15. V ta namen bo iz občinskega proračuna in drugih virov zagotovljenih okrog 620 milijonov tolarjev.
Preostalih 14 stanovanj pa
11
' Siti
Osrednji del novega stanovanjskega bloka v Gornji Radgoni. Foto: M. J.
bosta skušala prodati izvajalec in investitor del. Računajo, da bo omenjeni objekt z ~2 stanovanji dokončan in vseljiv do konca letošnjega maja.
Čeprav gradnja poslov no-sta-novanjskega objekta za zdaj po-
Prvi takšen primer v dobrovniškem občinskem svetu
Svetnik zapustil sejo iz zdravstvenih razlogov!
Letos za 334 milijonov prihodkov in za 376 milijonov odhodkov
akšnega primera v dobrovniškem občinskem svetu doslej še ni bilo. Svetnik Štefan Ilolcman je moral še pred koncem seje v bolnišnico, tako da je seja potem postala
nesklepčna. Zadostnega števila svetnikov ni bilo, ker sta svojo odsotnost že prej opravičila Ištvan Lajter in podžupan Janos Hack (zaradi zadržanosti), medtem ko je brez obraz-
ložitve manjkal tudi Franc Trajber.
Tako županu Marjanu Kardi-narju ni preostalo drugega, kol da je po pravilniku prekinil sejo. Le ta se bo nadaljevala I I. fe-
bruarja, ko bo na programu tudi naslednja seja. Treba je dodati, da je svetnik Stefan Ilolcman že na to sejo prišel iz bolnišnice.
Civilna pobuda za čisto pitno vodo in talnico v Pomurju
»Zahtevamo več zdravja ter manj koruze in pesticidov!«
Zbolevanje za rakom je v SV Sloveniji večje tudi zaradi onesnažene pitne vode
ruštvo radiestezistov in bioenergetikov Pomurja (predsednik je Peter Perš) in Pomurski ekološki center (direktor Milan Bogataj) sta zadnje dni ja-
nuarja pošiljala pisma s civilno pobudo.
Najprej sta jih poslala vsem županom pomurskih občin, dan zatem pa še Ministrstvu za okolje, Ministrstvu za zdravstvo. Državnemu zboru, predsedniku države in predsedniku vlade. Prepričani so, da je zadnji čas, da vsi skupaj začnemo z zares celovito akcijo zaščite vodnih virov v Pomurju, ki so ta čas med najbolj onesnaženimi. Biološka onesnaženost pitne vode iz vodovoda ima od 22 do 30 odstotkov loma kromosomov po čebulnem testu, kar vpliva na dedno zasnovo in je še posebej nevarno za sedanje mladostnike, saj vpliva na gensko zasnovo prihodnjih rodov.
'Eo je le eden od razlogov, da so se odločili za tako množično akcijo, v podporo kateri tudi zbirajo podpise (do sedaj sojih zbra-
li več kot dva tisoč). Tudi velika obolevnost za rakom in za tretjino večja umrljivost v Pomurju v primerjavi s preostalo Slovenijo je po mnenju aktivistov povezana z onesnaženo pitno vodo in talnico. Župane opozarjajo, da ob onesnaženi talnici ni mogoča biološka (zdrava) pridelava hrane, če pa »nič ne bomo storili na tem področju, bomo res postali smetišče Slovenije, kot nas nekateri imenujejo že sedaj.«
V dobro vseh borci za čisto pitno vodo zahtevajo: takojšnjo prepoved uporabe in posedova-
nja najbolj kancerogenih in ekotoksičnih aktivnih snovi in hormonskih dest rektorjev: opravljanje biotoksičnih analiz pitne vode v javnih vodovodih štirikrat letno; prepoved uporab klora in spojin klora za pripravo pitne vode: prepoved izpustov fekalij in drugega v opuščene studence; seznanjanje kmetov; koncentriranje uporabe pesticidov na nekaj strokovnjakov; pregled in analiza vseh virov pitne vode v Pomurju: nosečnice in doječe matere naj si dajo pregledati lastno mleko in pijejo le čisto vodo; uvesti kontrolo nad vrtanjem globokih vrtin za pitno in drugo vodo; prepoved vsakršnih zaščitnih sredstev in umetnih gnojil na vodovarstvenih območjih; zbirati in strokovno uničevati stare zaloge pesticidov; čim prej predvideti rezervne vire pitne vode; začetek izvajanja kmetijskega okoljskega programa...
bbp ■
kamor je odšel zaradi hudega očesnega pritiska, ob 18. uri pa je moral nazaj.
To pa ne pomeni, da svetniki, ki jih j,c osebno spremljala tudi poslanka Marija Požonec, niso »obdelali« pomembnih tem. Najpomembnejša je bila prav goto vo prva obravnava proračuna za letošnje leto. Po predvidenem planu bodo znašali skupni pri hodki za to leto 334 milijonov 128 tisoč tolarjev (realizacija 2000: 16" milijonov 950 tisoč ocena realizacije 2001: 22 t milijonov 220 tisoč), skupni odhodki pa 376 milijonov 821 tisoč tolarjev (realizacija 2000: 16 i milijone 688 tisoč, ocena realizacije 200 1: 219 milijonov 20.5 ti soč). Tako bo znašal primanjkljaj 42 milijonov tolarjev, ker načrtujejo zadolžitve za 5^ milijonov (največja investicija bo gradnja, kanalizacije in čistilne naprave). 5 milijonov pa se prenese iz lan skega leta. Po finančnem planu za leto 2002 bo imela krajev na skupnost Dobrovnik skupne pri hodke v višini .5 milijone 295 ti soč, krajevna skupnost Žitkovci en milijon 86 tisoč in krajevna skupnost Strehovci 896 tisoč tolarjev. V enaki višini sc planirajo tudi odhodki za vse tri kfajevne skupnosti.
Svetniki so morali dalj tudi mnenje k imenovanju ravnatelja dvojezične osnov ne šole Dobrovnik.
Ker sc je prijavil samo dosedanji ravnatelj Ladislav Solarič (tudi svetnik v občinskem sve tu); je bil »na tapeti«: ptič on. V bistvu je šlo samo za mnenje lo kalne skupnosti, medtem ko bo o njegovem delu odločal svet za vzgojo in izobraževanje. A Sola-riču sc kakih negativnih kritik ni treba bati, saj je dal občinski svet pozitivno mnenje o njegovem delu. »O tem je brezpredmetno razpravljati. Ce je bil doslej dober. bo takšen še naprej. Poleg tega pa je domač človek, ki že ima izkušnje, zato pozna okoliščine, v katerih dela.« je bila obrazložitev svetnikov.
Tomo Koles ■
teka po načrtih, sc že nekaj časa pojavljajo težave zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja.
Upravna enota Gornja Radgona namreč vselitev povezuje z gradnjo mobilne čistilne naprave za stanovanjski blok z zmo-
gljivostjo petsto populit1
p it i
enot. Ta dodatna investii. . bo gradnjo objekta, ki jo| ( njujejo na dobro milijafi t
larjev. podražila za okrog 1 lijonov tolarjev.
Milan Je| 1
Odločitev veržejskih svetnikov
Letošnji prom čun pod strehi
Korenite spremembe do druge obravn^
ol je uvodoma pojasnil župan Drago Legen, je (M ’ proračun za leto 2002 med prvo in drugo obrabi 1 nekaj korenitih sprememb. Tako so se prihod^ ■ večali za več kot 12 milijonov tolarjev. Ta denar so pri^ I zlasti na račun taks za obremenjevanje okolja in vode W no 5.5 milijona Sli), medtem ko je za amortizacijo in 1 . rjeno reprodukcijo zagotovljenih približno 2,7 milij°| larjev. Za investicije v Banovcih pa bodo namenili 4 tu^j tolarjev več (namesto 6 po novem 10 milijonov SIT). H dkov bo na Iti način skupno za dobrih 162,8 milijona to^
Po drugi strani pa se bodo odhodki zmanjšali za 2 milijonti tolarjev: končna številka je nekaj več kot I ,9 milijona Sl I. Med drugim so znižali stroške lokalnih volitev z milijona na 000.0(10 Sl I za ekološke programe pa bodo na menili le 100.000 SLI Lepotni popravki so tudi pri kmetijstvu, športu in društveni dejavnosti. Bistvena razlika pa je pri v eržejskem vrtcu, kjer gre za 34 milijonov tolarjev. amortizaciji čistilne naprave in sanaciji kanalizacijskega om režja (milijon SIT) ter pri sofinanciranju rekonstrukcije cesti Stara Nova v as-\ eržej. kjer sc je prvotno predvideni znesek 2.5 milijonti SlT povzpel na 5,9 milijona tolarjev Pri investicijah odpade levji delež na zgraditev prve in druge faZe kanalizacijskega omrežja v Banovcih (20 milijonov SLI ). Ztt projektno dokumentacijo za Bunčane in Veržej pa bodo morali (id-
Prvo obravnavo je“ 1 stal odlok o pogoji ( obvezno priključi^] ( javno kanalizacijsko . ‘ režje v občini. Ob
mah glede enakop1! ga plačevanja v posi nih naseljih bo znali spevek za priključi javno kanalizacijski režje 45.000 tolafM
narav nan letošnji občil15! račun so svetniki soglasi’1’0 li, hkrati pa pristali na
t i vanje proračuna za I ( tolarjev, kar bodo pokril1! nimi prilivi denarja. (
Milaiv
Pomemben dogodek na OS Beli
(P)ostati ekošola
o je bila tema celodnevnega seminarja, ki so ga ® minulo soboto na OŠ Beltinci za mentorje oz. k*’1’' p? rje ekošol v Sloveniji in druge, ki se zavzemajo« ‘ ‘j
bila okoljska vzgoja v osnovnih šolah pomembnejše I” 1 < Nada Pavšer. nacionalna koordinatorka projekta Ekošola /f 1 življenja, je ob tem povedala, da je večina mladih upravi^ J bljcnih zaradi problematike okolja. Hočejo pomagati in nekaj I storiti za izboljšanje stanja. Ekošola jim odkriva poti in daje t‘ |fii! ohraniti in negovati našo mater Zemljo in nas same. Sola trjujc naziv ekošola in s tem obdrži tudi ekozastavo. Cilji in 'J 1 rajo bili dokumentirani in podpisani, z. njimi pa je treba iz 1 izboljševati stanje, na primer pri energiji, vodi, odpadkih-1^ okolju ... In v tej smeri si posebej prizadevajo tudi učenci in ^4 delavci na OS Beltinci, kjer je prevzela koordinacijo za izvajani j Ekošola'kot način življenja učiteljica Marija Poredoš. Prav ni | pa so izbrali za sobotno strokovno srečanje. (J. G.)
5
M 1 'eb.ua, 2002__________________________LOKALNA SCENA
Rimska Čarda - projekt s prihodnostjo
Že rimsko kopališče?
Če bi se kdo lotil temeljite raziskave izvora ledinskega imena, bi morebiti ugotovil, daje bilo tukaj kopališče že v rimskih časih
Zanimivo je. da potrebujejo le določitev nosilca projekta (bo to Radenska, občine ali kdo drug) in zazidalni načrt, kajti gradnja zdravilišča na robu k. o.
SSGT Radenci na poti med ekošole
»Srčkova sporočila« za Valentinovo
aredi si gredico in skrbi zanjo! Postavi ptičjo hišico in opazuj ptice! Ugašaj luč, tudi v temi je prijetno! Varčuj z vsako kapljico vode! Razmišljaj eko... pa boš frajer! To je le nekaj »priporočil« Društva za okoljevarstveno vzgojo Slovenije, ki skrbi kot predstavnik mednarodnega okoljskega zdru-
' I o je vsekakor projekt,
I ki ima prihodnost, —J vprašanje pa je, ali imajo prekmurske občine in gospodarstvo dovolj časa, da bodo prepustili iskanje denarja in najboljšega ponudnika razvojnim agencijam in Evropski uniji. Po mnenju nekaterih bi morali v čim krajšem času določiti nosilca projekta - če Radenska tega ne zmore ali ne sme, naj prepusti vajeti drugim - in povabiti na obisk potencialne investitorje, to pa so Švedi, Danci ali Izraelci.
Če bi imeli takšno vrtino in takšno zvenele ime za mejo na avstrijski strani, bi ga že zdavnaj znali prodati. Tako pa se v Pomurju še vedno pogajajo, ali bo takšno ali drugačno zdravilišče, ali se to splača, ali bo dovolj gostov, kje dobiti denar... Vsak dober projekt dobi tudi investitorje. le volja za uresničitev mora biti. Da je nekaj resnice v zdravilnosti in pomenu lokacije, pove že samo ime Rimska Čarda. Menda je to ledinsko ime za območje na vzpetini že od nekdaj (mnogo mnogo pred gostiščem Čarda), vendar nihče ne ve natančno. od kdaj. Arheološka raziskovanja so odkrila gomile na območju k.o. Sebeborci (kjer je tudi lokacija sedanje vrtine) in
k. o. Puconci, konkretnih pisnih virov o obstoju rimske postojanke ob rimski poti ali zdravilišča pa ni. Predvideva se. da je bilo tukaj kar močno starorimsko naselje, po ljudskem izročilu pa je bilo tukaj tudi rimsko kopališče z vročo vodo. Če bi ta predvidevanja lahko potrdili, bi bilo tukaj prvo termalno kopališče v severovzhodni Sloveniji. To dejstvo pa bi še kako privabilo tuje investitorje.
Zgolj pripravljanje projektov za pridobitev sredstev iz EU lahko uresničitev gradnje zadrži za nekaj let, menijo nekateri, zato bi bilo nujno takoj določiti vrsto zdravilišča, ki naj bi sc tukaj razvijalo, in čim prej povabiti k sodelovanju tuje investitorje. Kdor se ukvarja s turističnimi investicijami, ve. da so za podobne investicije zainteresirani (Švedi, Danci in Izraelci, kajti zdravilišč za psoriazo ni na pretek.
Sebeborci je že vključena v prostorske rešitve Občine Moravske Toplice. _
Za zdraviliški kompleks so v prostorskem planu rezervirani 3 hektarji površin, na Martjans-kem potoku pa je predviden še zadrževalni bazen velikosti 7 hek-
Sredi februarja naj bi sklicali na temo Rimska Čarda tudi okroglo mizo.
Bernarda B. Peček ■
Priznanje za strokovnost OS I. Cankarja Ljutomer
Dobili naziv e-šola
Med gosti tudi minister za informacijsko družbo Pavle Gantar, ki je odprl skupaj z ljutomerskim županom Jožetom Špindlerjem sodoben informacijsko-komunikacijski center
Po slovesni otvoritvi računalniške učilnice v okviru projekta e-šola so minister Gantar (prvi z desne) in nekateri drugi gostje tudi preizkusili, kako deluje sodobna računalniška tehnologija. Vodstvo šole pa je medtem že povabilo k sodelovanju in obiskovanju centra tudi starše. (Foto: J. G.)
I rav gotovo si lahko kolektiv OŠ Ivana Cankarja Ljuto-
I mer šteje v čast, da se je šoli uspelo uvrstiti na seznam —I desetih izbranih šol v Sloveniji, ki so med prvimi izpolnile vse kriterije za osvojitev naziva e-šole, s tem pa pridobiti tudi izdatno finančno podporo Ministrstva za informacijsko družbo, Ministrstva za znanost in šport ter Zavarovalnice Maribor za nakup 14 računalnikov, projektorja, tiskalnikov in druge opreme za odprtje informacijsko-ko-
munikacijskega centra.
Minuli petek popoldne so center tudi uradno in slovesno predali namenu.
Ravnateljica šole Darja Kosič Auer je v pozdravnem nago-
voru poudarila, da je to priznanje za njihovo strokovnost in delo na tem področju, pri čemer ima še posebne zasluge učitelj računalništva Branko Meznarič.
V zadnjem času uspešno izvajajo tudi multimedijski pouk in program informacijskega opismenjevanja; že vrsto let so vključeni tudi v mrežo slovenskih zdravih šol in delajo po metodologiji Korak za korakom.
Informacijsko-komunikacijski center bo popoldne in ob sobotah dopoldne na voljo tudi občanom, zavodom in ustanovam. Pripravljali bodo izobraže-, valne in zabavne aktivnosti, mogoč pa bo tudi brezplačen dostop do interneta in drugih in-formacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Minister za informacijsko družbo Pavle Gantar pa je med drugim dejal, da želijo s projektom e-šol, lo je z odpiranjem računalniških učilnic v šolah, odpreti prostor ter dati možnost uporabe računalnikov in interneta tudi drugim prebivalcem v šolskem okolišu.
Temeljni cilj projekta je namreč, usposobili in vključiti čim širši krog ljudi v uporabo sodobne informacijsko-komunikacijs-ke tehnologije in storitev, ki jih le-ta omogoča.. »Zelo se tudi zabavamo s kolegi na ministrstvu ob misli, da se pravzaprav v e« šoli vloge zamenjajo - da učenci velikokrat izobražujejo svoje starše in verjetno tudi kakšnega učitelja pri uporabi interneta.«
Jože Graj ■
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah.
Podjetje za informiranje. d. d.. Ulica arh. Novaka 13. M Sobota
ženja FEEE za nacionalni projekt Ekošola kot način življenja.
Tudi na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci so se odločili, da se vključijo v izvajanje tega projekta in osvojijo ekozastavo, ki jo nameravajo razviti ob svetovnem dnevu varovanja okolja (5. junija). Prejšnjo sredo jim je spregovorila o pomenu in vsebini projekta nacionalna koordinatorka v Sloveniji Nada Pavšer, o odpadkih (vrstah, deponiranju, sortiranju idr ) pa je predavala Mojca Letnik iz podjetja Letnik & Saubermacher i/ Lenarta.
Marjetka Širec, vodja projekta na radenski srednji šoli, je ob tem med drugim povedala, da bodo dali pri delu še poseben poudarek zdravi prehrani, in sicer dobrotam i zelišči. Tako so že nabrali .zelišča, jih posušili, iz svežih pa so naredili zeliščne likerje, več vrst žganja in tinkture. Pripravljali bodo tudi zeliščne.jedi (juhe, namaze idr.). Pri tem sodeluje z njimi tudi znani zeliščar Andrej Coklin iz Gornje Radgone. Povezali so se tudi s hotelom Radin in se med drugim dogovorili, da bodo izdelali za goste Zdravilišča Radenska za Valentinovo več kot L200 srčkov. /
O. B. ■
Največji dobrovniški zalogaj
JVGP Mura že na
daljuje z deli I. faze
Največ)a investicija v občini Dobrovnik je in še bo prav gotovo zgraditev čistilne naprave in kanalizacije
Za drugo fazo te gradnje je predvidenih v letošnjem občinskem proračunu 180 milijonov tolarjev, medtem ko I je prva faza že v teku. Ravno pred kratkim je diplomira ni inženir gradbeništva Anton Kolarič županu Marjanu Kardi-narju poročal o doslej opravljenih delih na 1. fazi kanalizacije.
Občina Dobrovnik je na javnem razpisu namreč izbrala za izvajalca omenjenih del Javno vodnogospodarsko podjetje Mura iz Murske Sobote in z njim 12. septembra 2001 podpisala pogodbo, po kateri naj bi bil rok za dokončanje del L faze 20. december 2001. Izvajalec je začel z deli takoj po podpisu na gravitacijskem in tlačnem kanalu. Do konca novembra so bila izvedena vsa dela na kanalizaciji in dveh črpališčih ter prekop potoka Bukovnica v Dobrovniku in začetek kanala K2. Potem so bila dela prekinjena zaradi neugodnega vremena in zelo nizkih temperatur in decembra niso potekala. Izvajalec je zato pisno zaprosil za podaljšanje roka izvedbe, ki je bil upravičeno akceptiran. Tako je bil podpisan aneks za dokončanje del z novim rokom izvedbe. Če bo vreme ugodno, bo nekatera dela mogoče izvesti do 15. februarja, dela pri asfaltiranju pa takoj aprila, ko bo začela delati asfaltna baza. Finančno je bilo v letu 2001 realiziranih 52 milijonov I 16 tisoč tolarjev. »V začetku je bilo' nekaj strahu, ker je bila to naša prva tako velika naložba, a lahko rečem, da so bila dela kakovostno opravljena,« pravi Marjan Kardinar in potrjuje, da so sc dela padaljevala že pred dobrima dvema tednoma.
Velika Polana, Lendava, Ljubljana
T. K. I
Podtikanja, neresnice...
Načelnik UE Lendava Štefan Gjerkeš se počuti prizadetega
e že tako, da ima neka zadeva skoraj vedno dve plati. Pred kratkim smo med drugim zapisali trditev, ki.jo je izrekel župan Občine Velika Polana Štefan Prša, češ da
se nikakor ne strinja, da bi imenovali za začasnega upravitelja načelnika Upravne enote Lendava Štefana Gjerkeša, ker bi to lahko imelo (zaradi njegovega položaja) kvarne posledice pri denacionalizacijskem postopku v zvezi z vaškim domom (prej zadružnim) v Veliki Polani.
Po njegovem mnenju naj bi Gjerkeš že podpisal škodljivo
pogodbo o plačevanju najemnine občini in obenem kmetijski zadrugi za koriščenje prostorov, ki jih uporablja tamkajšnji krajevni tirad'.
Kot nam je povedal načelnik IIF Lendava Štefan Gjerkeš, se zaradi takšnih obtožb, ki jih je Š. Prša izrekel tudi na Odboru za notranjo politiko v Ljubljani, počuti ogorčenega in ponižanega, saj gre za »zlonamerna podtika-
nja. neresnice in blatenje njegovega imena«, zato razmišlja celo o tem, da bi vložil tožbo zoper Š. Pršo.
»Resnica je ta. da sem podpi-sal eno najemno pogodbo za Krajevni urad Velika Polana leta 1996 v imenu uporabnika - Upravne enote Lendava in aneks k tej pogodbi v začetku leta 2001 zaradi spremembe lokacije poročne dvorane, in sicer na željo KS Velika Polana in lastnika (občina kot pravni naslednik KS). Ne mo-
rem pa pomagati, če g. župan ne pozna razlike med najemno pogodbo in prednajemno pogodbo.«
NačelnikGjerkeš tudi odločno zanika, da bi kot začasni upravitelj Občine Velika Polana škodil občini, saj bo začasni upravitelj do izvolitve novega občinskega sveta in župana v skladu s sklepom vlade opravljal le nujne naloge, ki bodo povezane z nemotenim poslovanjem občine ter začasnim financiranjem in poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna. Bojazen, da bi medtem Gjerkeš lahko izpeljal škodljiv denacionalizacijski postopek v zvezi z vaškim oz. zadružnim domom v Veliki Polani. je torej odveč.
Jože Graj ■
6	GOSPODARSTVO	7. februar 2002 f|g
Komentar
Na, okrogli mizi Vestnika v Križevcih je državni podsekretar Po-lanjko v svoji razpravi opozoril, da se severovzhodna avtocestna povezava od Lenarta proti Lendavi vse bolj oddaljuje in postavlja na rep, če ne celo ukinja. Ko sem to dokazoval s potrjenim začasnim planom 'Darsa, ki ga je sprejela vlada, so me zavrnili s poslancem Špindlerjem na čelu. Ker takrat dokumenta nisem imel pri ro-
Janez Votek ■
ki, ga zdaj navajam: »Vlada je v vlogi skupščine Darsa obravnavala in sprejela začasni finančni načrt Darsa za letošnje leto, ki je usklajen z osnutkom letnega plana razvoja in vzdrževanja za letošnje leto. Za graditev avtocest so v letu 2002predvideni viri sredstev v skupni višini 65,9 milijarde tolarjev za naslednja dela: predaja treh odsekov za promet
Gradbišče
avtoceste sameva
(AC Krtina-Lukovica do cestninske postaje Kompolje, priključek Razdrto in AC Vransko-Trojane), na katerih je predvidena vrednost izvršenih del v višini 10,5 milijarde tolarjev. Gradnja se nadaljuje na odsekih Zrkovska-priključek Pesnica, Vučja vas Beltinci, Trdjane Blagovica, Srmin-Socerb, Socerb-Klanec, Razdrto- Vipava: Rebernice, Podtabor-Naklo, Bič-Korenitka, Kronovo-Smednik (etapa Dobruška vas-meja občin Škocijan in Krško) in Krška vas-Obrežje, Šiška-Koseze v Ljubljani. Predviden je začetek gradnje na odseku Lukovi-ca-Blagovica, kjer znaša vrednost del 6,6 milijarde tolarjev.« če sledimo vrstnemu redu in dikciji besedila, vidimo, da dela na cesti Beltinci-most na Muri letos kljub roku ne bodo končana. Tega omenjeni dokument ne predvideva, saj je dovolj jasno zapisano, kateri odseki bodo končani. In to kaže tudi na to, da predvideni rok končanja konec letošnjega leta ne bo spoštovan. Da bo postal začasni načrt dejanski načrt, dokazuje dogajanje na gradbiščih. Sam lahko spremljam dinamiko dogajanja na treh gradbiščih. Na tistem v Lukovici so dela že na vrhuncu s skorajda predimenzionirano gradbeno operativo. Gradbišče pod Malečnikom, ki je bilo odprto lani pozno jeseni, je tudi živo že tretji teden, medtem ko na gradbišču beltinskega odseka skorajda ni človeka ali delavca, no tu in tam najdete kakšnega z lopato, to pa je tudi vse. To se na tem gradbišču ne dogaja prvič, saj so bila sredi lanskega poletja dela skorajda ustavljena. V tej zgodbi spet preseneča pomurska dobrodušnost, ko se župani veselo odzivajo povabilom mariborskega župana Soviča, ki mu je uspelo spraviti »pod streho« drugo vzporedno štiripasovnico (in mimogrede enega od finančno zahtevnejših odsekov). Pa to ni prvič, dobri poznavalci se boste spomnili prvega rebalansa, ko so pomurski poslanci podprli gradnjo mariborskih štiripasovnic za pozabljeno obljubo, da bodo Štajerci v naslednjem koraku podprli »pomursko«, avtocesto. Od tega je že deset let. Ne ■ vzdrži izgovor poslanca Pucka, da gradbena operativa diktira gradnjo cest. Če bi jo v tem trenutku ta diktirala, potem bi dela tekla s polno paro in ne bi bilo odpuščanj in čakanja, in to pri vseh treh glavnih izvajalcih na avtocestnem programu (pri Primorju sicer v pripojenem Rudisu). Problem je v politiki in distribuciji državnega kapitala in tu je bilo premalo storjenega v največji vladni stranki. Zgolj upor z izvolitvijo nenačrtovanega generalnega sekretarja je premalo. Imeti bi bilo treba hrbtenico in zahtevati drugačno delitev kapitala.

Razpisi za nadaljnje šolanje
Lendavski svetniki so obrat Mure branili z gospodarsko in socialno šibkostjo ter narodnostjo
Vladi in upravi Mur
predlagali preložite
Sami rešitve ali poslovne ponudbe niso imeli
aradi ukinjanja obrata Mure v Lendavi in preselitvi dvesto trideset zaposlenih v Ljutomer in Mursko Soboto so svetniki lendavske občine na izredni seji sprejeli sklep, da na upravo družbe Mura in na vlado pošljejo zahtevo za preložitev ukinitve za eno leto. V tem času naj bi poskušali najti v sodelovanju z vlado, razvojnimi službami in lokalno skupnostjo rešitev za ohranitev obrata. Predsednik uprave Mure Božo Kuharič, ki je svetnikom predstavil razloge za ukinitev obrata, je kljub takšnemu sklepu in rotenju, da naj uprava svojo odločitev še enkrat premisli in da naj to ne bo njena zadnja beseda, dejal: »Gospodarsko in poslovno gledano ni možnosti, da bi obrat obstal in se razvijal. Situacija je tako resna, da moramo sprejemati ukrepe racionalizacije.«
Čeprav so svetniki in župan priznavali, da Mura kot delniška družba mora slediti merilom gospodarnosti, še posebej zaradi šibe svetovne recesije, pa so ukinjanje obrata presojni z vidika lokalnega prostora in socialnih problemov. Anton Bensa je poudaril, da je izgubila Lendava v zadnjih dveh letih in pol, vključno s temi, ki se ukinjajo v Muri, tisoč delovnih mest. Ohranitev obrata bi bila za kraj zelo pomembna, za Muro pa to predstavlja le pet odstotkov zaposlenih, kar, kot je dejal, na tehtnici obstoja podjetja le ne bi imelo tako velike teže. Župan Jožef Kocon je prepričan, da so ta delovna mesta za Lendavo dolgoročno izgubljena, saj bodo delavci in delavke težko vzdržali delovne napore ob tem, da se bodo morali nekateri dnevno voziti po osemdeset kilometrov, od že tako nizke plače pa prispevati še enajst tisoč tolarjev lastnega prispevka za prevoz. Podžupan Anton Balažek z grenkobo sprejema to, da se v javnosti vse pogosteje postavlja vprašanje, ali je pomoč države Muri opravičena, ter pripomnil, da bi problem morali reševati tudi v kontekstu narodnbstnega vprašanja in okolja. Štefan Varga je povedal, da je
Odprt »lov« na novince
Nezadovoljni na Srednji strojni in tekstilni šoli Murska Sobota in Srednji kmetijski šoli Rakičan
ložili vsestransko utemeljene argumente. Tako sta se tudi Obrtna in Gospodarska zbornica strinjali (dali soglasje), da bi prihodnjim gradbenikom, razen v programu zidar - tesar (ds), omogočili izobraževanje v programu gradbinec II.
»V letošnjem šolskem letu bodo končali izobraževanje na SPTŠ v programu gradbeništvo prvi vajenci, in sicer za poklic zidar (dualni sistem, v nadaljevanju ds) in tesar (ds), saj je bilo zanimanje za oba poklica doslej v Pomurju sorazmerno visoko. Zadnja leta pa opažamo, da se počasi, a vztrajno zanimanje učencev OŠ za dualne programe v gradbeništvu zmanjšuje, obenem pa se povečuje interes določenega dela mladine, ki ima interes za gradbeništvo, za program gradbinec II,
sako leto ob tem času izidejo razpisi za vpis v srednje in višje šole, v univerzitetne programe in programe samostojnih visokošolskih zavodov. Če pogledamo možnosti oziroma programe, ki jih ponujajo srednje šole v pomurski
V
regiji, ne moremo biti zadovoljni.
Število razpisanih oddelkov (49) in s tem tudi mest v srednješolskih klopeh (1470) se sicer ni bistveno spremenilo, če odmislimo po en oddelek dualnega sistema kuharjev in natakarjev na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, ki so ju lani razpisali, letos, pa tega niso predlagali, ker zaradi premajhnega števila prijav lani niso mogli začeti z delom. Tako bi bilo skoraj gotovo tudi v novem šolskem letu. Podobno
velja za 3-letni program kmeto-valka - gospodinja na Srednji kmetijski šoli Rakičan. Dodaten oddelek (program gimnazija) pa ie dobila Dvojezična srednia šola
Lendava. Kljub vsemu pa je ponudba, ki je objavljena v posebni publikaciji Ministrstva R Slovenije za šolstvo, znanost in šport, prinesla razočaranje za določen krog tistih, ki se ukvarjajo s poklicnim izobraževanjem pri nas. To velja še posebej za ravnatelja Srednje strojne in tekstilne M. Sobota Ludvika Sukiča in njegove sodelavce. Vložili so namreč veliko napora in truda, da bi pridobili nekatere nove srednješolske
programe - gradbinec II, gradbeni tehnik, gradbeni tehnik PTI, konfekcijski tehnik, medijski tehnik in prometni tehnik -, a žal so bili brezuspešni, četudi so pred-
kot pripadnik madžarske narodnosti ogorčen nad tem, da se območje, kjer imajo zagotovljene narodnostne pravice, prazni, saj gospodarski razvoj ne gre v smer, da bi zadržal mlade. Franc Vida je videl zapiranje obrata v Lendavi kot posledico delovanja soboškega lobija, ki bo od države »potegnil« denar za sanacijo Mure in ga zadržal v Murski Soboti, ker naj bi bil tak tudi zahrbtni dogovor med vlado in upravo Mure. Marija Pozsonec je pro-
sila upravo Mure, da še enkrat premisli svojo odločitev in prisluhne problemom zaposlenih, njihovo življenjsko stisko, predvsem mladih družin, ki imajo otroke v vrtcu, pa je predstavila tudi sindikalna zaupnica v obratu.
Toda vsi argumenti za ohranitev obrata, ki so jih navajali svetniki, so ob jasni ugotovitvi Boža Kuhariča, da obrat gospodarsko nima možnosti, da bi uspel, in da zaradi socialne naravnanosti in ohranjanja števila zaposlenih v preteklosti sedaj nekateri pljuvajo po vodstvu, izgubili vso moč. Zato bi lahko bilo edino, kar bi sedaj »obtežilo« ali spremenilo poslovno odločitev uprave Mure o ukinitvi obrata, le poslovna ponudba za ohranitev obrata. Ena od možnosti, o kateri vedo povedati nekateri lendavski gospodarstveniki, bi bila osamosvojitev obrata in utrditev njegove gospodarnosti. Toda lo-
kalna skupnost take ali po" ponudbe ni pripravila. |
Resda lokalna skupnost nosti za reševanje obrata W no nima, lahko pa bi spodil gospodarsko srenjo in zalit od razvojnih služb, ki jih P' in povzdiguje, da za obrat p vijo možne rešitve. TodaJ prostor na izredni seji svet ponudbe ni imel in sploh j videti, da je bila seja sklici hitro, ne da bi županjo® con vedel, v katero smet vodi. Sam namreč sklepov' pravil, ampak je med sejo* da jih predlagajo, poziva nike. Po hitrem posvetovat davskih svetnikov iz gosp stva pred sejo je potem' Bensa tudi predlagal elit preložitev zaprtja obrataj Kocon pa je razpravo kont napovedjo, da bodo na vM slovili dopis, da če bo drž sanacijo Mure odobrila k’ nar, mora delež pripadati 1 vi. To pa zato, ker se, kot j| denar, če ga kaj pride v Pop vedno steka le v eno mesto
M'
Sredstva strukturnih skladov EU za pilotni projekt v Moravskih Toplicah
Pridelava vrtnin v rastlinjak
Rastlinjake na površini enega hektarja bodo ogreva odpadno geotermalno vodo iz Zdravilišča Moravske Topi
okviru pilotnih aktivnosti za koriščenje sredstev iz strukturnih skladov Evropske unije v Pomurju peljejo h koncu pilotni projekt za evropski kmetijski strukturni sklad, katerega nosilec in koordinator je Regionalna razvojna agencija Mura, sofinancer in nosilec investicije je občina Moravske Toplice, pripravljalec strokovnih podlag in izvajalec pa Razvojna agencija Sinergija.
ki ni dualni, temveč šolski program. Kar pa se tiče organiziranja šolske prakse v tem programu, glede na dejstvo, da SPTŠ nima šolskih delavnic za izvajanje praktičnega pouka v gradbeništvu, nam Obrtna in gospodarska zbornica za.Pomurje zagotavljata sklenitev pogodb za izvajanje PP v verificiranih prostorih njihovih članov.«
Vlogi, ki so jo poslali šolskemu ministrstvu, so dodali tudi poimenski seznam vseh 21 dijakov 3- letnika programa zidar -tesar (ds), ki so zainteresirani za nadaljnje izobraževanje na Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota za poklic gradbeni tehnik PTI (sistem 3 + 2). Neuslišani so bili tudi vsi drugi njihovi predlogi, saj jih ni v objavljenem razpisu. Kaže, da so bili drugi »lobiji«, v mislih imamo predvsem mariborskega, močnejši. In podobno velja za Srednjo kmetijsko šolo Rakičan, ki so ji »črtali« dosedanji 3-letni program kmeto-valka gospodinja, niso pa jim odobrili predlogov o razpisu programa turistični tehnik in veterinarski tehnik, ki bi ju lahko uspe-
šno izvajali.
Jože Graj I
Projekt vključuje gradnjo pilotnih rastlinjakov v neposredni bližini zdravilišča v Moravskih Toplicah, moderni rastlinjak na površini enega hektarja, ki bo ogrevan z odpadno geotermalno vodo, pa bo hkrati tudi kot demonstracijski in učni center za nove oblike kmetijske pridelave v Sloveniji.
Na tiskovni konferenci ob predstavitvi tega projekta so omenjali med razlogi za njegov nastanek predvsem potrebo po večji konkurenčnosti kmetijstva in po novih programih v kmetijstvu, s tem projektom v Moravskih Toplicah pa bodo izkoristili tudi naravne danosji -odpadno geotermalno vodo, ki je do zdaj brez koristi odtekala v Lipnico. Z odpadno geotermalno vodo bodo zagotovili polovico potrebne energije za ogrevanje rastlinjakov. Ker je to pilotni projekt in bo kot demonstracijski in učni center rabil za potrebe vse Slovenije, ga je finančno podprlo tudi ministrstvo za kmetijstvo.
Naložba v gradnjo rastlinjaka je stala 915 tisoč evrov, 425 tisoč evrov so zagotovili iz strukturnih skladov Evropske unije (program Phare), 150 tisoč evrov je prispevalo ministrstvo za kmetijstvo, 240 tisoč evrov mini-
strstvo za gospodarske d6i sti in 100 tisoč evrov ob^ ravske Toplice, ki je zag° tudi komunalno opf6J zemljišča. Seveda ta sr6® dokončanje projekta n6 zadostovala, smo zvedel' | kovni konferenci, zato najti še dodatnih 60 doi lijonov tolarjev.
Hkrati s končevanje^l be teče tudi izobraževanj6j lovalcev vrtnin, ki jih je tovrstno pridelavo
usposobiti. Zanimanj6 braževanje je preseglo Pl vanja, kar dokazuje, da5 J
lovalci pripravljeni na^ novih vsebin in oblik v P* predvsem na manjših k1* predlagatelji projekt"
njim želeli tudi prispe' j k zmanjšanju gospodarji cialne zaostalosti regij6 vimi oblikami pridelav6! viti ustvarjanje večje d° ‘j dnosti v kmetijstvu in r J
Projekt naj bi zago^JI nove zaposlitvene n>° J ohranjal zaposlenost m J skih območjih občin6’ | v Specializirano vhoaP go Grede, ki bo vljanje ogrevane vključiti čim več sedanl J novih pridelovalcev v osmih fizičnih °s6ba JI ustanovitelji zadrug61 J ne osebe, pričakovat' ne bo ostalo le pri Pr'J da je ob iskanju novih J ti in razvijanju blag0'11 naslednji korak razvoj P^
Ludvik
M 7 feb, ua, 2002 GOSPODARSTVO 7
Črne gramoznice v Pomurju
5 mio sit kazni in zaplemba strojev
Majhni zasebni kršitelji s črnimi izkopi ne bodo naredili toliko škode, kot jih lahko naredijo občine in država
a je pokrajina ob Muri bogata z gramozom, ni nekaj novega. To vedo že od nekdaj vsi, ki imajo njive in hiše na ravninskem delu in so dobili za potrebe lastne gradnje gramoz kar na svoji njivi ali s kopanjem kleti za hišo. Na Goričkem pa so si radi naredili kar svoje peskokope. Nekoč! Toda to so bile majhne količine, za lastne potrebe, vsak zasebnik je potem to jamo prej ali slej zasipal in vzpostavil prejšnje stanje. Drugače pa je, ko potrebujeta gramoz občina ali država za svoje »investicije «.
Znano je, kje so velike gramoznice, kdo ima koncesijo in kdo lahko črpa gramoz. Dovolj je ena ali dve veliki rani v okolje, zakaj bi morali imeti dvajset ta-
kih ran? Te velike gramoznice
morajo imeti ne le lokacijsko dovoljenje, ampak tudi ureditveni načrt, ki predvideva, kaj bo s to jamo in vodo po prenehanju črpanja gramoza. Toda kakor da te velike gramoznice ne bi bile
dovolj (čeprav imajo v zalogi dovolj gramoza). Strokovnjaki Darsa, ki so jih k temu vzpodbudili verjetno predlogi izvajalcev ali kar domačih podizvajalcev, so hoteli zaradi gradnje avtoceste na prekmurski ravnici v ta namen odpreti kar svojo novo gramoznico. Tudi če se izgovarjajo, da bo to le površinski kop ... kaj pa bi bilo tukaj po končanem črpanju, so ta strošek predvideli? Kakorkoli - če je gramoznic dovolj, zakaj še ena nova rana v okolju.
Podobno so bile »naplahtane« tudi goričke občine ob gradnji železniške proge. Ker so imeli v projektih zapisano, da se material vozi iz legalnih gramoznic, predviden pa je tudi »stranski odvzem«, so izvajalci izkoristili to slednjo možnost. Najprej so »naredili jamo« in nato naj bi vanjo vozili odvečni material. Tovornjaki so pridno vozili gramoz iz gramoznic na Hodošu in v Ša-lovcih in nihče ne ve, kolikšne količine so se prodale in kdo je to prodajal. Koliko so s tem zaslužile občine ali kdo drug, so občine zaradi tega napolnile občinski proračun ali ne, tega urbanistični inšpektorji ne morejo preverjati. Izdali so okrog pet odločb, toda preden so to uspeli rešiti, so železniško progo že zgradili.
Tudi zasebnih »podjetnih« izkopov je bilo zadnja leta kar nekaj. V Apačah je na primer lastnik zemljišča na svoji njivi od aprila 2000 do avgusta 2001 izkopal gramoz na površini 25 x 350 metrov. V zagovoru je dejal, da je gramoz navažal na vaške poti, vendar je bil to verjetno le izgovor. Dodatni problem je zaradi bližine vodovarstvenega rezervata Segovci.
V bližnjih Konjišča je bila dolga leta stihija, gramoz so izkoriščali vsi, komunalno podjetje (dokler je obstajalo), občina in zasebniki. V Krogu nekdo (ve se sicer, kdo je lastnik zemljišča) kar naprej koplje gramoz, kljub prepovedi, črni kop pa se je lani pojavil tudi vlžakovcih.
Vsak poseg v prostor brez dovoljenja se kaznuje, kršitelj je predlagan sodniku za prekrške, po rudarskem zakonu pa je nelegalno črpanje gramoza kaznovano s 5 milijoni sit kazni za lastnika zemljišča, kajti gramoz je državna dobrina. Podjetniku, ki si upa na črno kopati gramoz, pa grozi kar zaplemba gradbenega stroja. Podatki o izkopu pa so posredovani državnemu pravobranilstvu, ki nadaljuje postopek.
Bernarda B. Peček ■
Pomurska investicijska družba 1
Delnice med
najbolj prometnimi
pripojitvijo Pomurske banke Novi Ljubljanski banki je prenehala obstajati tudi Pomurska družba za upravljanje, njene investicijske družbe pa so prešle pod okrilje LB Maksime. Ta je pred kratkim objavila, da so v Pomurski investicijski družbi 1 prejeli obvestilo Factor banke iz Ljubljane, s katerim jih le ta obvešča, da je pridobila 514.506 delnic te družbe in tako postala lastnik 10,4 odstotka vseh delnic Pomurske investicijske družbe 1, s takšnim deležem pa je postala tudi imetnica kvalificiranega deleža.
V Pomurski investicijski družbi pravijo, da zadnji nakup njihovih delnic, ki ga je opravila Factor banka, ne preseneča, saj je bila omenjena banka že do zdaj lastnik njihovih delnic, pri tem nakupu pa ni šlo za večje število delnic. Po informacijah iz Factor banke tu zaenkrat ne načrtujejo nadaljnjih nakupov, za slednjega pa so se odločili predvsem zaradi pričakovanega dobrega donosa delnic Pomurske investicijske družbe 1.
Delnice PID 1 zdaj na borzi dosegajo vrednost okoli 140 tolarjev, te delnice pa so tudi med najbolj prometnimi na Ljubljanski borzi. V zadnjem mesecu je lastnika zamenjalo 5,1 odstotka delnic tega pomurskega pida, njihov tečaj pa v zadnjem času narašča. Zanimivo je, da najdemo poleg pravnih oseb med lastniki delnic Pomurske investicijske družbe 1 tudi fizične osebe, kar da slutiti, da so naložbe v pide dolgoročno dobre. Zanimanje za delnice te pomurske družbe pa narašča verjetno tudi zato, ker se družba namerava po sprejemu novega zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje preoblikovati v vzajemni sklad, takrat pa bo vrednost delnice porasla.
Lastniki delnic Pomurske investicijske družbe 1 so v preteklosti zanje že dobili dividende, larp teh niso delili, po skupščini sredi letošnjega leta pa je pričakovati, da bo del dobička ponovno namenjen za dividende. Od začetka lanskega leta obstajajo praktično tri Pomurske investicijske družbe, saj so takrat Pomursko investicijsko družbo 2 razdelili v dve. V eni so ostali certifikati, v drugo pa so prenesli premoženje. Vrednost delnic družbe s certifikati zdaj dosega vrednost 37 tolarjev (nominalna vrednost je 100 tolarjev), vrednost delnic družbe s premoženjem pa vrednost 510 tolarjev (nominalna vrednost je 1.000 tolarjev). Sicer pa zdaj v investicijski družbi nimajo več certifikatnega premoženja,'saj so tega na zadnji dražbi zamenjali za realno premoženje in tako v celoti zapolnili privatizacijsko vrzel.
Ludvik Kovač ■
X
Državni sekretar z ministrstva za zdravje in pomurski župani v bolnišnici
Dan, ki ni začrtal drugačne poti
Namesto ministra je prišel »neobremenjeni« državni sekretar
acionalizacija zaradi izračunane prevelike preskrbljenosti prebivalstva v murskosoboški bolnišnici ali zmanjševanje števila primerov oziroma na bolnišnič
no zdravljenje sprejetih bolnikov je pripeljala do konflikta med vodstvom bolnišnice in
zdravniki predvsem na pediatričnem in infekcijskem .oddelku. Tudi zaradi medijskega spremljanja je problem prestopil bolnišnični prag, saj sta se vodstvo bolnišnice in državni sekretar Dorjan Marušič, dr. med., v ponedeljek sestala s pomurskimi župani, državnimi poslanci in svetniki, nato pa še s strokovnim kolegijem bolnišnice. V bolnišnici so sprva pričakovali obisk samega ministra dr. Dušana Kebra, potem pa je prišel sekretar, v zdravstveni politiki skorajda novinec, kateremu so zaupani spremljanje izvajanja ukrepov »male zdravstvene reforme« in morebitne korekcije in kateremu nimajo kaj očitati ne zdravniki bolnišnice in ne pomurska javnost. Zaradi te svoje »neobremenjenosti« je tudi veliko lažje prišel na silno vroče pogovo-re, saj je govoril le o tistem, kar šele bo, obisk na ravni državnega sekretarja pa je tudi »pomanjšal« težo problema.
Zavezništvo z lokalnim prostorom okrog pravičnejše delitve
Povod za sestanek s predstavniki lokalne in domače politične ravni je bil torej že nekajletno zmanjševanje programa regijske bolnišnice, kar po mnenju nekaterih lahko postopoma pripelje do ukinitve posameznih oddelkov. Toda na obeh sestankih je bilo, kot je poudaril prvi mož bolnišnice, rečeno ».,, da ni govora, da bi bila murskosoboška bolnišnica predmet ukinjanja kot celota ali da bi to
doletelo katerikoli oddelek«. Vodstvo bolnišnice se je z lokalno politiko poenotilo v ugotovitvi, da metodologija za izračun preskrbljenosti za pomursko regijo ni pravična in da so med bolnišnicami pri plačilu enakih primerov znotraj iste dejavnosti prevelika odstopanja in da je pri tem murskosoboška bolnišnica podcenjena. To so potem zapisali v štiri ugotovitve. Po uporabljenem besednjaku sodeč niso nastali izpod peresa direktorja bolnišnice, vendar pa lahko menimo, da jih s tem, ko jih je predstavil novinarjem, tudi odobrava. Ugotovili so, da bo prišlo ob nadaljevanju verodostojnega izvajanja zastavljene zdravstvene politike in njene usmeritve ter podpisanega splošnega in področnega dogovora oziroma pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje za leto 2001 do še večjega nestrinjanja prebivalstva in zdravstvenih delavcev v Pomurju. V nasprotnem primeru, torej ob neizvajanju takšne zdravstvene politike, pa bo prišlo do občutnih izgub v poslovanju bolnišnice. (Nad slednjim sklepom je državni sekretar kazal začudenje.) Zapisali so še, da je brez vsebinsko dopolnjenih kriterijev preskrbljenosti vsako nadaljnje zmanjševanje programa krivično in škodljivo za prebivalstvo Prekmurja in Prlekije, da se mora pri financiranju za leto 2002 upoštevati izenačevanje cene enote, pa naj bo to primer znotraj iste dejavnosti ali pa bo to bolnik z diagnozo, da mora biti ob ekonomskih kriterijih podlaga za racionalizacijo bolnišničnega zdravstva strokovni kriterij, ki pa naj bo znan in upoštevan pri novi pogodbi ZZZS z javnimi zdravstvenimi zavodi.
Bo pravičnejša delitev bolnišnici navrgla omembe vreden popravek?
»Mi za naslednje leto pripravljamo jasnejša merila za izračunavanje preskrbljenosti, ki temeljijo v
glavnem na starosti, in po nekaterih hitrih ocenah morda regija š tem lahko dobi program, kar pa težko obljubljam, saj točnih izračunov ni, saj se kriteriji šele izdelujejo,« je dejal o možnosti za pravičnejšo dodelitve primerov v korist murskosoboške bolnišnice državni sekretar. Sam vidi zanjo več možnosti v izenačitvi bolnišnic pri plačilu enakih primerov, saj je zaradi vplivov iz preteklosti pri plačilu nekaterih primerov pomurska bolnišnica zelo podcenjena. Če je bil državni sekretar z napovedjo, kaj bodo prinesli spremenjeni kriteriji za izračun preskrbljenosti, ki bodo upoštevali ekonomski in socialni pa tudi demografski vpliv, regijski bolnišnici, bolj zadržan, pa je Bojan Korošec dejal: »Ob upoštevanju teh kriterijev bomo zagotovo pridobili.«
Zdravstvena politika se ne spreminja
Vendar pa možni »manjši« popravki za pravičnost in v korist murskosoboške bolnišnice, o katerih je vodstvo bolnišnice z lokalnimi politiki tudi našlo stično točko in bi ji bila lokalna in politična podpora pri tem dobrodošla, še ne pomenijo spremembe zdravstvene politike. Državni sekretar je namreč bolnišnične zdravnike seznanil z glavnimi smernicami ministrstva in projektom izvajanja tako imenovane »male reforme zdravstva«. Oskrbne dneve v bolnišnici so zamenjali primeri, pa ne gre samo za beleženje primerov, ampak za kakovostnejše obravnavo bolnikov, je še dejal. To lahko razumemo tako, da tam, kjer bolnika več ne bodo mogli obravnavati dovolj kakovostno, »primerov« več ne bodo dobili. Mero za to, kaj je kakovostna obravnava primera, naj bi dala stroka, ampak ne stroka na periferiji, temveč njen »vrh«.
Škarje v rokah vrha stroke
Tako je državni sekretar očitke o možnem zapiranju oddelkov tudi lahko »speljal« na drug naslov, rekoč: »Ekipa na ministrstvu ni in ne namerava zapreti nobenega oddelka, če tako ne bo velela stro
ka.« Prvi so dobili naročilo z ministrstva, da naj pripravijo strokovne podlage za obstoj nekega oddelka in načrt razvoja dejavnosti, ginekologi,.taka naročila pa bodo dali tudi drugim razširjenim strokovnim kolegijem. Na osnovi tega, kar bo rekel strokovni vrh, naj bi potem ukrepala zdravstvena politika.
O tem, v katero smer bo razmišljal »strokovni vrh« slovenske medicine in kaj bo to pomenilo za tjzvoj in obstoj oddelkov murskosoboške bolnišnice, državni sekretar seveda ni govoril, pomenljiva pa je bila njegova izjava: »To, kar se dogaja tu, se dogaja tudi sicer v svetu. Po znanih podatkih Mur-sča Sobota sledi svetovnim in tudi slovenskim trendom.«
Bistvo problema - zaradi racionalizacije okrnjeno strokovno delo - ostaja
Ker ravnanje vodstva murskosoboške bolnišnice tudi po mnenju ministrstva sledi sodobnim trendom, vodstvo najverjetneje ne bo pristalo v spreminjanje ali ublažitev za letos predvidenih in izvajanih ukrepov racionalizacije v bolnišnici, kvečjemu toliko, kolikor bo v korist regije popravljen izračun preskrbljenosti.
Glede popravkov za pravičnejšo delitev primerov so se v pogovoru z državnim sekretarjem in vodstvom bolnišnice seveda strinjati tudi zdravniki bolnišnice, vendar pa je ostalo bistvo problema, to pa je strokovnemu delu škodljiva racionalizacija, tudi po obisku sekretarja nerešeno. »Zdravstveni delavci na posameznih oddelkih so ocenili, da je sedaj prišlo do tiste točke, ko je nadaljnje zmanjševanje kritično in strokovno škodljivo, ampak, kot ste lahko slišali, ustrezno oceno o tem lahko da le razširjeni strokovni kolegij, na osnovi katerega se bo potem tudi določala velikost programa in kdaj je ta še varen, da bo deloval naprej. ■ je povedal direktor bolnišnice Bojan Korošec, dr. med. O tem, kdaj bodo pripravili merila strokovnega dela, v tem trenutku ne more govoriti nihče, državni sekretar Dorjan Marušič pa tudi ni imel jasnega odgovora na novinarsko vprašanje, kdaj bodo začela veljati drugačna merila za izračun preskrbljenosti.
Majda Horvat ■
0
leuiudi ^uuč
Zdaj pokrajinski odbor, v prihodnje Pokrajinska zveza društev upokojencev za Pomurje
N
Upokojenci zahtevajo srečanje s poslanci
a nedavni 9- redni seji Koordinacijskega odbora društev upokojencev za Pomurje je sezna-
nil navzoče z novostmi zdravstvene in pokojninske zakonodaje Martin Glavač, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Murska Sobota. Navzoči so kritično ocenili nove zakonske določbe o ukinitvi povračila polnih stroškov za zdravniške preglede v oddaljenejših krajih. Zahtevali so srečanje s pokrajinskimi poslanci, ki jim morajo to spremembo pojasniti oziroma doseči, da se zakon vrne v prvotno verzijo.
S spremembo tega zakona, za katerega so glasovali vsi pomurski poslanci, so najbolj prikrajšani prav prebivalci našega območja. Zdravniški pregled v Ljubljani stanc na primer Pomurca okoli 15.000 tolarjev. Navzoči člani koordinacijskega odbora, ki so tudi predsedniki 28 pomurskih društev upokojencev. sd bili ogorčeni. Predsednik Društva upokojencev Sv. Jurij ob Ščavnici je predstavil svoj konkretni problem. Že 15 let sc zdravi v Valdoltri ob morju. Zdaj so mu bili potni stroški zavrnjeni, češ da ima specialista za svojo bolezen v bližnjem Mariboru. Dejstvo pa je. da si je po zakonu mogoče izbrati specialista po lastni presoji.
Kritičrtb je bila obravnavana širša Zdravstvena problematika, ki teži Pomorce. 'Listi, ki imajo denar, si lahko kupijo zdravje pri zasebnih specialistih v eni uri. drugi morajo čakati na pregled pri specialistu in zdravljenje mesece, leta ... Zbrani so predlagali terenske pogovore o zdravstveni in pokojninski problematiki. Mnogi upokojenci so o svojih pravicah premalo seznanjeni Direktor ZPIZ Murska Sobota je pripravljen vodili take pogovore.
Zveza društev upokojencev Slovenije je pripravila predlog območne društvene organiziranosti. S prvim januarjem prihodnjega leta naj bi začela delovati tudi Pokrajinska zveza društev upokojencev za Pomurje Murska Sobota. V zvezo bi se preoblikoval sedanji koordinacijski odbor. Zveza bo pravna oseba. Imeti bo morala svoje-prostore in treba jo bo registrirati. Republiška zveza bo delo v prihodnje usklajevala izključno prek novih zvez in ne neposredno z društvi, ki jih je v Sloveniji več kot 450. Navzoči so kritizirali ZDUS, ki da prehiteva z organiziranjem območnih zvez, saj regije v Sloveniji uradno še niso določene. () tej problematiki bodo razpravljala društva upokojencev. Doreči je treba vsebinsko zasnovo zveze, vire dohodkov ...
Društva bodo pripravila do sredine februarja predloge dejavnosti v letošnjem letu in so skupnega pomena za Pomurje. Predvidoma bodo dali poudarek praznovanjem društvenih obletnic, razvitju društvenih praporov, kulturnim in športnorekreacijskim prireditvam. Organizirali bodo območno tekmovanje društvenih pevskih zborov. Lani jc bilo v Mariboru in na njem sta sodelovala pevska zbora od Sv. Jurija in Murske Sobote. Društvo upokojencev Murska Sobota bo predvidoma organiziralo območni tekmovanji v streljanju in šahiranju. Ribiči naj bi tekmovali na radgonskem območju. V Radencih se bodo zbrali najboljši kegljači. Upokojenci sc bodo udeležili 14. srečanja slovenskih upokojencev, ki bo v Slovenj Gradcu. Sprva je bilo predvideno v Murski Soboti, a za to niso zagotovljeni nekateri pogoji in termini.
Kritično je bila ocenjena izbira tistih, ki si zaslužijo društvena priznanja. Društva namreč pošiljajo-predloge ustrezni republiški komisiji, ki pa se sestaja preredko in ne prisluhne potrebam društev na terenu.
Franček Štefanec ■ I
Vsak, ki zelo dobro obvlada odtenke jezika, zmaguje
Milan Vincetič - pesnik, pisatelj, urednik in kritik
Videti gosi, prišite na obla
lovenski kulturni praznik radi imenujemo kar Prešernov dan - torej dan poezije, v prvi vrsti namenjen pesnikom, čeprav
ni nič manj pomemben za druge ustvarjalce, zato se zdi prav, da se ob tej priložnosti posvetimo Milanu Vincetiču, »našemu« pesniku, ki v nasprotju z mnogimi ni odšel v prestolnico, ampak živi in ustvarja iz Goričkega, resnične in mitske pokrajine, ki nam jo z močjo besede omogoča zreti na drugačen, bistvenejši način.
Z njim lahko ugledamo »gosi, prišite, na oblaku« - podobo, ki tako zelo ustreza Mallarmejev! opredelitvi poezije, o kateri pravi, da preproste stvari našega sveta do dna napolni s skrivnostjo. Lani je izdal Milan Vincetič, avtor številnih pesniških in proznih knjig/šc eno iWč-:' nitno pesniško zbirko Balta, ki je bila deležna pozornosti in navdušenja kritikov, tako kot tudi prejšnje. Ravno zaradi Lega spravlja v začudenje dejstvo, da avtor kljub svoji dvajsetletni pesniški »praksi« še vedno ni lastnik kakšne pomembne državne nagrade, na primer Prešernove ali Veronikine. Morebiti zvest Prekmurju ostaja daleč od oči in srca«, kar pa gotovo ne more bili razlog za taksno pozabljivost. Ker še gotovo ne bo predlagal sam. mu ob kulturnem prazniku lahko le zaželimo da sc ga bodo upravičeno spomnili pred tistimi leti, ko sc že dobivajo nagrade za življenjsko delo, ki imajo drugačen okus. Trenutno pa nas zanima, kaj nam lahko pove kol pesnik, ker je prat lo najbolj od vs^ga zgoraj naštetega.
Ko govorimo o Prekmurju kot domači pokrajini, to za ras seveda ni tolikokrat opevana ravnica, na katero se včasih celo jezile, ampak Goričko - navzoče resnično in zamišljeno kol prostor pesniškega dogajanja.
Res je. že zdavnaj sem sc nasitil pate-tizirane, psevdokranjčevske bižuterijs ke podobe o Prekmurju kot pokrajini štorkelj, dobrih ljudi in večne Mure. Meni Mura ne pomeni kaj dosti, nekako nisem odrasel z njo. To, da so bili na Muri vodni in plavajoči mlini, je logično. prat tako pa tudi, da so jo krotili z
VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah In trafikah.
Podjetje za informiranje, d. d„ Ulica arh. Novaka. 13, M. Sobota

»bujranjem«. Moje rodno Goričko, ki je seveda zaveza mojega ustvarjanja, je bilo vedno v ozadju, dandanes pa prava oaza za novodobne priseljence iz mesta. Set eda črpam iz njega, prav tako tudi Feri Lainšček, ki je v svojem romanu Namesto koga roža cveti upodobil goričke Cigane. Škoda, da je režiser, sicer Gorenjec, pri filmizaciji knjige spet uporabil že zlizano pokrajino ob Muri.
Kako nastane pesem? Kaj Je v njeni osnovi, kaj Je njena oblika? Se pesnik mora tudi učiti, da lahko napiše pesem?
Pravzaprav iz nič, kratkomalo sc zgodi. Obstajajo vzgibi iz zunanjega sveta, ki vnamejo prvo iskro. A to je še premalo. Iskrica še ni požar, ki je potreben za pesem, ki nosi v svoji sokrvici podobe, . ki ijeppsjgdno ne odslikavajo fcalnosfi.. Seveda vsak rimar ali verzifikalor še ni pesnik. Če sprašujete mene, sc še vedno učim pisati pesmi, čeprav je za mano kar lepo število knjig, in dvomim, tla sc bom kdaj do kraja izmojstril Tudi veliki pesniki ponavadi obstanejo kol pomočniki v kolesju in magiji poezije.
Kaj pa navdih? Današnji čas ga ne ceni kaj posebno. Že Baudelaire je rekel, da sposobnost srca za čutenje ni ugodna pesniškemu delu, pač pa fantazija, ki jo je razumeti kot operacijo pod vodstvom intelekla.
Brez navdiha, kakorkoli sc lo sliši, ni ničesar. Saj obstaja tudi t matematiki. In v drugih znanostih. Konce koncev je današnji st el sestavljen iz trenutkov navdiha. zato jc tako raznolik, mnogobra-zen in mozaičen. Pa tudi fantazija jc t mes. Ce se ne bi bratila z navdihom, se ne bi mogli več čuditi. Čudenje nad svetom pa v bistvu narekuje in zarckujc umetnost.
Kaj operiranje z besedami pomeni za vas?Je treba pesem dolgo brusili ali pa kar pade iz glave kol zrel sad?
Tako kot kamen, tla iz njega nastane mehak ženski akt. Le redko sc zgodi, tla ti pesem pade v naročje kot božja mana. Prvi verzi že, drugo pa je treba napilili, izbrusili, izklesati, nalepiti, prelepiti, obsenčiti ali razsvetlili. Podobno kot s fotografijo. Vse le lepotice, ki sc jim čudimo v revijah ali na modnih pistah, niso lepe zgolj zato, ker jim je narava podelila lepe noge, prsi in telo, ne, z lepoto, podobno kot pesmi, jih obsije človek izza kamere.
O pesmi govorijo tudi kot o magiji, pesnik pa je mag. ki nam omogoči zazreti nevidno bistvo sveta. Kaj za vas pomeni jezikovna magija?
Najbrž se jc vse skupaj začelo v votlinah, kjer sta na vzvišenih stolih sedela poglavar in vrač ali mag. Prvi jc vladal z močjo svojih mišic, drugi z besedo. In slednji je mnogokrat, čeprav jc bil telesno šibkejši, prevladal prvega. I titli danes vlada jezikovna magija. Beseda postaja meso iz ust novinarjev, politikov, strategov, ljubimcev. Vsak, ki zelo dobro obvlada odtenke jezika, zmaguje. In pesništvo je zmagoslavje lepega in mističnega, zato jc pesnik je mag, ne pa
Skrajšana bibliografija
Pesniške zbirke:
Kot slutnja radovedno (1981), Zanna (1983), Arka (1987), Finska (1988), Tajmir (1991), Divan (1993), Tanin (1997), Balta (2001)
Krajša proza:
Za svetlimi obzorji (1988), Nebo nad Ženavljami (1992), Obrekovanje kreča (1995), Ptičje mleko (1995),
Šift v idini/ Parnik v ajdi (1999)
Roman:
Goreči sneg (1998)
Seveda obstajajo literarnokfi merila, a la niso dovolj. MorasJ občutek, neke vrste nos, da zavoM
bedni razkazovalec svojih mišic.
'Vriše zbirke temeljijo na strdgem številčnem redu. Je lak red tudi za ' ras odnos reda v vesolju?
Rad imam red in disciplino. Najbrž to izhaja iz moje dat nc in neuresničene želje, da bi postal arhitekt. Seveda obstaja matematični red v vesolju, a ne morem trditi, da je tak kot v mojih zbirkah. Mojc zbirke delujejo kol slika, ki ima umišljen okvir in platno, na katerem je sedem na videz različnih notranjih pejsažev.
Kako pesnik zori? Katera vaša zbirka vam je najljubša, kako ste doživeli svoj prvi uspeh?
I one Pavček bi dejal: Z leti. In z delom. In s spremljanjem in branjem vseh tokov poezije. Pesnik se ne sme zapreti pod svoj stekleni zvon in poslušati zgolj svoje srce, Ta bi bil jecljavec in solzit vec. Vse zbirke so mi posebej drage, nobene ne bi zatajil ali sc je sramoval. a prepričan sem. pa tudi kritiki, da sta zbirki Tanin in Balta moji najboljši knji gi. Sprašujete me o uspehu? Srečen sem. če mi kakšen bralec pove, da mu jc moja pesem dala nekaj lepega. Prvi uspeh? Najbrž tiho navdušenje. da so me raz meroma mladega sprejeli v DSP.
Zanimivo se mi zdi, da je pisatelj Vincetič čisto drugačen od Vincetiča pesnika - kol da se Je v pisatelju skril, postal nekdo drug?
So zgodbe, ki sc jih ne da strpati skozi ozko grlo vrča poezije. Kot pisatelj sem bolj pripovedovalec kot izpovedo-valeč, kar je seveda logično. Zgodbe, ki jih pišem, gre predvsem za novele, niso izvite iz. trle, literarne osebe so zelo na tleh, tako kol sem sam. Zanimajo me predvsem medčloveški odnosi, pa ne tisti zlizani klišeji, temveč odnosi meti osebami, ki so zavezane sebi in predi sem svojemu hrepenenju. Tako prav sedaj pišem novelo o »tuširki« v kemični čistilnici, ki sc zaljubi v moškega, ki ji nosi na čiščenje vojaško uniformo, misleč. da jc on tisti častnik A razplet je čisto drugačen in v tem je mik kratke proze.
Kot urednik in recenzent morate brati in ocenjevati dela drugih avtorjev. Je to težko delo in kakšna so vaša kritiška merila?
je dobro in kaj sc v tekstu lotili, j ziji ne maram narejenosti in paI; prav tako ne solzavosti, v prozij zgodbenih konstruktov. llmetM ra odsevati človeka in vrtinec ži'j ne pa biti zgolj namenjena saniai
Kako vidite odnose med slon mi pesniki in pisatelji? So ntol generacijsko ali kako drug«ct deljeni?
Pisatelji in pesniki smo takšni I ljudje. Tudi med nami so razprli^1 ali manj tiha nesoglasja, »strank°“ krogi okoli revij ali založb. Kol Prl društvih. Seveda sc »delimo« tu<l| racijsko, a to še nc pomeni. ,;ivtpr ne bi mogel'sedeli zaistaB . sta.rejšim kolegom in biti z nji111' Jaz. hvala bogu, ne pripadam h stranki niti nobenemu krogu«,T to kratkomalo ne zanima.
Kaj pa kulturno in pisatelji gajanje v Prekmurju?Je tudi v lem pogledu tako zapon no kot v gospodarskem?
Ne, ni. Literarni ustvarjalci, tukaj, objavljamo v vseh litcriKJ vijah. knjige, ki izhajajo pri edi"1 murski založbi Franc - Franc, n'<| siljene na rob zanimanja. Seveda laps pomurskega gospodarstvu Pl no vpliva tudi na literarno usb'1 Bojim se. da ostaja v splošni g0« ski agoniji, ki jo narekuje tudi p°; bik liberalnega kapitalizma, časa in sredstev za kulturo. । l|i:l prestolnici, čeprav sc nam od 'I da tam tečeta v kulturi sam mleko.
Kaj pa Milan Vincetič kol kaj ima rad. česa ne mara.
vi na lem svetu?
' ' lil
Menim, da sc niti na zunaj"« tranjosti nc razlikujem od veči1'1 Nisem noben »nadčlovek«. n|tM družbeno bilje, ki skuša kaf11# .	,	... n;|ll
preživeli svoj odmerjeni cas >v stvari, ki me razveseljujejo, l,|1j navdušujem sc nad znanstveni^ ki. šport pa spremljam bolj k(,j
• ' H Ih dvignem glas proti plehkosti । 1 holjvudizaciji sveta.
Pa še neizogibno zadnje i'P j - pomen slovenskega kad j praznika!
Vsako leto dvigne vsaj I1C^,T Delavci so srečni, da imajo P1 J hribolazniki, da ob kakšni š^' J jo Zdravljico, menedžerji ko ■ mirujejo borzni indeksi. To F 7 po šolah spomnijo na bese1 J nike in nas postavijo in raZ-sL ne preveč radovedne glav'tl'|1^ tudi župani delijo priznanja i|a 1 za kulturne dosežke, dan. ki dnjega dne pozabljen. In tako. Vsaka gldnžacija, tudi šema, se ponavadi obrne p1 to se zelo čuti prav na ta da" .
Spraševala je Bea Bab0
WfW! 7. februar 2002
(IZ)BRANO
Župan Prša je razočaran, prpstira,
se pritožuje, zavaja, lobira »Razrešiti bi morali Drnovška«
Kdo bo imel zadnjo besedo: Državni zbor ali Ustavno sodišče?
O
dbor za notranjo politiko je na zadnji seji sklenil, da bo predlagal Državnemu zboru K Slovenije razpustitev Občinskega sveta in razrešitev župana Občine Velika Polana ter razpis predčasnih oz. nadomestnih volitev. Člani omenjenega odbora (razen iz vrst opozicije) so tudi podprli predlog Vlade R Slovenije, naj se imenuje za začasnega upravitelja Občine Velika Polana Štefan Gjerkeš, načelnik UE Lendava.
Na seji omenjenega odbora so sodelovali tudi župan Prša in člani velikopolanskega občinskega sveta. Vsi so pojasnjevali razloge za nastalo situacijo in tudi tokrat se je pokazalo, da je vsaka stran prepričana v svoj prav. Župan Prša je takoj naslednji dan (minuli četrtek) po seji v Ljubljani sklical tiskovno konferenco in približno eno uro govoril, kaj vse je delal, oziroma navajal razloge in argumente, ki naj bi potrjevali, da krivda ni na njegovi strani.
»Moram reči, da sem razočaran predvsem nad člani občinskega sveta, ki si niso prizadevali, da bi občina funkcionirala in da bi zgladili vse tisto, kar bi dejansko lahko zgladili za to mizo, kjer je danes tiskovna konferen-
leto 2001, kot je navedeno v predlogu vlade za začetek postopka za razpustitev OS in razrešitev župana, potem bi moral biti prvi razrešen predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ker je po Prse-vem mnenju kršil 28. člen zakona o financah, »v katerem piše, da mora vlada najkasneje do 1. oktobra predložiti proračun v DZ. Vlada RS pa je to storila šele 15. januarja 2001, ko je dala izhodišče za pripravo proračuna, v državni zbor pa ga je vložila nekje v marcu /.../ Predsednik vlade je kasnil vse roke, DZ ga je sprejel. Tudi naš občinski svet bi lahko to storiL« Glede ustanoviteljskega akta za OŠ Miška Kranjca Velika pa je ponovil že večkrat izrečeno trditev, da odlok imajo, in sicer tistega, ki je bil v
ca...«,
Izrazil je razočaranje tudi nad narodnostno poslanko Mario Po
zsonec, ki da je sicer rekla, da si tega ljudje iz Miškove Povesti o dobrih ljudeh niso zaslužili, vendar pa je potem glasovala za oba
predloga. Prav tako ga je razočaral poslanec Cirii Pucko (LDS), ki da že dve leti ni imel v Veliki Polani poslanske pisarne, ljudje pa so ga po njegovem prepričanju izvolili tudi zato, da se v njegovem okolju ne bi zgodilo z občino to, kot se je. On kot župan pa da je storil vse, kar je bilo v njegovi pristojnosti in moči. Če je krivdni razlog ta, da ni pravočasno pripravil proračuna za
Čez mejo naj bi vodila ilegalce
skoraj enourno zamudo zaradi zamude obtoženega Roberta Štottla, ki se ob napovedanem času ni pojavil na sodišču, zaradi česar so ga morali privesti policisti,
se je na Okrožnem sodišču v Murski Soboti nadaljevala že enkrat preložena glavna obravnava zoper 22-letnega Tomija Makoterja in leto starejšega Roberta Štottla. Obtožnica, ki jo zastopa okrožna državna tožilka Irma Volf, ju bremeni vodenja ilegalcev čez državno mejo.
Priznanja in nagrade ob kulturnem prazniku
O
b letošnjem kulturnem prazniku bodo podelili nagrade in priznanja najbolj zaslužpim v kulturi tudi v nekaterih pomurskih občinah.
Nagrado mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo v kulturi prejme Ernest Lukač, umetniški vodja Big Banda Murska Sobota, plaketo za pomembne dosežke v kulturi višji kustus Janez Balažič, priznanje za uspešno delo v kulturi Klub PAC, priznanje mestne občine mladim ustvarjalcem v kulturi pa bodo letos podelili plesalki in koreografinji Nini Fras. Občina Ljutomer bo podelila štiri priznanja in Miklošičevo nagrado, dobitnik slednje do konca Vestnikove redakcije še ni bil znan, priznanja pa bodo dobili Peter Domiter, dolgoletni pevec v moškem pevskem zboru Društva upokojencev, Janko Žunec, ki že vrsto let deluje pri folklori in v pevski dejavnosti, ter Mirko Heric in Matija Kovačič, dolgoletna člana Pihalnega orkestra Ljutomer.
Izvedeli smo, da v občini Gornja Radgona še nimajo sprejetega nobenega pravilnika o nagrajevanju ob kulturnem prazniku, zato nagrad sedaj ne podeljujejo, v občini Lendava pa so kulturniki večkrat podali na občino pobudo za podeljevanje nagrad ob slovenskem kulturnem prazniku, vendar se na te javne pobude niso odzvali.
A. N. R. R. ■
»Ta kup poleg mene Je žal slika neumnosti, ki se je dogajala v Občini Velika Polana oziroma Poljani, tako kot je pisal Miško Kranjec v Povesti o dobrih ljudeh.« (Foto: J. G.)
zvezi s tem sprejet v prejšnji skupni Občini Črenšovci.
Medtem je Štefan Prša vložil na Ustavno sodišče R Slovenije tudi pobudo za oceno ustavnosti 90. b-člena Zakona o lokalni samoupravi in predlog za zadržanje izvajanja tega člena.
Med drugim navaja, da je »izpostavljena zakonska regulacija« v nasprotju z Ustavo R Slovenije in da je podan tudi razlog, da bi nastala z izvrševanjem 39. člena Zakona o ustavnem sodišču za pobudnika (Štefane Pršo, op. avt.) nepopravljiva posledica, če bi ga razrešili s funkcije župana, ki so mu jo na volitvah zaupali volivci in volivke. Ustavno sodišče naj bi njegovo pobudo obravnavalo prednostno. Pobudi je predložil tudi sklepe Vlade R Slovenije j,dne 28. junija 2001,
Kot je navedeno, naj bi Makoter 23 decembra 1999 v družinski počitniški hiši na Stari Cesti pri Ljutomeru skrival večjo skupino ljudi, ki so pred tem prišli iz sosednje Hrvaške. Naslednji dan naj bi jih nekdo odpeljal v osrednjo Slovenijo in nato’na-prej v Italijo. 24. decembra istega leta pa naj bi Makoter in Štot-tl prevažala po dva državljana Bangladeša. Pri tem kaznivem
v katerih je navedeno, da so sicer podani formalni razlogi iz prvega odstavka 90. b-člena Zakona o lokalni samoupravi za razpustitev Občinskega sveta Občine Velika Polana (takšen predlog je poslal na vlado Š. Prša, op. avt.), vendar na podlagi predložene dokumentacije ni mogoče nedvoumno ugotoviti, kateri organ je povzročil nezakonito stanje v Občini Velika Polana. Zato sta na udaru obe strani - tako občinski svet kot župan.
Če bi sklicali podobno tiskovno konferenco člani občinskega sveta (razen enega), bi bila slika precej drugačna, saj po njihovem mnenju župan Prša v, svojih navedbah marsikaj prikriva oz. zavaja, kar je v njihovem imenu za Vestnik že pojasnil Boris Osterc.
Jože Graji
Tomi Makoter in Robert Stottl na sodišču
Branila sta se z molkom
dejanju ju je v Mariboru ustavila policijska patrulja.
Prav v tej zvezi so tokrat kot priči zaslišali mariborska policista Sebastjana Dolenca in Srečka Kastelica. Ta sta s službenim vozilom zasledovala voznika v avtih Alfa Romeo in Peugeot, v katerih sta obtožena prevažala sumljive osebe. Potrdila sta, da se je Tomi Makoter skušal izogniti takojšnji aretaciji, saj je nenado
ma zapeljal vzvratno in po desni strani naglo naprej, vendar so ga kmalu ustavili.
Oba obtoženca se nista hotela zagovarjati. Senat, ki mu je predsedoval sodnik Milan Forstnerič, je zavrnil zahteve obrambe kot neutemeljene. Razpravo bodo nadaljevali 25. februarja, ko naj bi se na sodišču pojavil tudi brat obtoženega Sašo Makoter.
Milan Jeršei
Zgodilo se je...
Nesreča v križišču
V petek, 25. maja, ob 20.30 se je pripetila v križišču Lendavske, Markišavske in Noršinske ulice v Murski Soboti prometna nesreča, kajti voznica osebnega avta D. R. je pri zavijanju v levo izsilila prednost vozniku osebnega avta N. Š., ki je vozil naravnost. D. R. se je,v trčenju hudo poškodovala (zvin vratne hrbtenice). Škode na avtih je za okrog 500.000 tolarjev.	.
Ugasnilo je življenje
V soboški bolnišnici je 4. februarja umrl občan, ki je v soboto, 2. februarja, skušal narediti samomor s pištolo za ubijanje živali. Poškodbe, ki si jih je naredil, so bile torej smrtonosne.
V ponedeljek pa so v soboški bolnici rešili dve občanki Pomurja, ki sta skušali narediti samomor z zaužitjem prevelikih količin tablet. Ostali sta na zdravljenju, a nobena ni več v življenjski nevarnosti.
Anketa
Narava bo poskrbela, da ne bo nobenih zapor
ričujoča anketa je nastala takoj po Vestnikov! okrogli mizi v Križevcih pri Ljutomeru. Naše vprašanje anketirancem je bilo čisto enostavno: kakšen vtis so odnesli z nje, zvedeli pa smo tudi za izjemni učinek, ki ga lahko ima naša tematika v določenem kraju.
Maksimiljan Sagaj iz Ključa-rovec: »Še enkrat se je pokazalo, da državni organi in vlada praktično skrbijo za svoje okolje okoli centra, podeželje pa vedno izpada. Seveda najcenejše variante izbirajo prav tu, na račun varnosti občanov, opremljenosti cestišč in vseh drugih stvari, ki se tičejo infrastrukture. Saj vemo sami, da smo morali zgraditi v teh naših krajih infrastrukturo - vodovodno, kanalizacijsko, telefonsko in
delno tudi električno - s sredstvi samoprispevka, medtem ko v centrih navadno gradijo vse z državnimi sredstvi. Ne vem, zakaj smo mi potem sploh davkoplačevalci. Rešitev se kaže vsekakor v formiranju regij, nič prej. Predvidevam, da bodo to večje regije - največ štiri ali pet - in takrat bomo morali kot pogovorni partnerji ustanoviti podregije. Drugače se bo spet oblikovala moč centrov,,ki bodo ta regijska sredstva vlekli samo v centre.«
Marjan Špur iz Iljaševec: »Kakega posebnega vtisa s te okrogle mize nisem odnesel, ker še naprej trdim, da se ne bo nič spremenilo. Mi smo se morali sprijazniti s prometom, to je jasno. Nikoli nismo bili proti, vendar smo zahtevali minimalne pogoje za varnost ljudi, ki tu živijo. Rešitve ni, ker je nekdo v Ljubljani podpisal soglasje in s soglasjem bi cesta morala imeti dovoljenje in potrdilo, da je v dobrem stanju. Danes pa vidimo, da
ni razsvetljave, čeprav se je januar že iztekel, nimamo pločnikov, cesta pa ni preplastena. Pa še nekaj: cesta je valovita. Če jo pogledate ponoči, boste videli, da je novi asfalt valovit, in to povzroča dodatne tresljaje in obremenitve na cestišču, predvsem pri starih kamionih, in pa na objektih ob cestišču. Ljudje v teh krajih moramo s temi dejstvi živeti in smo se s tem tudi sprijaznili. Vendar bo narava na relaciji Veržej-Križevci in Lipovci-Dokležovje sama poskrbela, da ne bo potrebnih nobenih zapor, ker bodo spomladanska odjuga, podlaga, ki ni bila dovolj strokovno proučena, in kamioni poskrbeli, da bo cesta razpadla"v zelo hitrem času. Kaj bo pa potem, ve samo višja sila.«
Marjan Topolnik iz Križevec pri Ljutomeru: »Podpiram vse interese in prizadevanja staršev, krajanov in občanov. Pri tem poudarjam predvsem pedagoško plat, kar pomeni vzgojo in pripravo učencev na promet ter vzgojo in razsvetljevanje staršev. Korist s te okrogle mize je v tem, da sem sam dobil konkretnejše informacije, ampak vidim, da je ta okrogla miza bolj zvonjenje po toči. Kaj dosti se več ne bo dalo spremeni
ti. Konkretno za šolo pa vidim, da se bodo stvari uredile -pločniki, križišča ... Tako da kake velike bojazni - govorim v imenu staršev in šole -, da bi prišlo do kake nesreče, ne bo. Skupaj s starši se bomo potrudili in upam, da bo res vse dobro. Kolikor sam vidim, starši tukaj v Križevcih glede prometne zavesti nismo nič boljši in nič slabši kot preostali občani in državljani Slovenije. Vztrajam pri tem, da je povsod v življenju treba dajati otrokom vzgled. V prometu pa tembolj, ker gre za življenje, življenje pa, kot vemo, nima cene.«
Olga Mavrič iz Križevec pri Ljutomeru: »Sem že dolgoletna naročnica Vestnika. Rada ga prebiram od začetka do konca. Za tole okroglo mizo v Križevcih se mi zdi škoda, da ni prišlo še več ljudi, ki bi slišali to, kar se je danes govorilo.
Drugače se na vasi o tem zelo dosti govori, včasih se omenjajo tudi kakšne neutemeljene informacije. Sicer pa imajo ljudje tudi prav. Vendar so imeli danes pri
ložnost in bi lahko vsi prišli sem, da bi slišali informacije iz prve roke. To, kar se bo pozneje dogajalo, bo mogoče kdo tako ali tako drugače povedal. Vem, da je imel Vestnik že prej nekaj okroglih miz, in ideja se mi zdi v redu, ker tako pride med ljudi. Dobro je tudi, da imate že pred okroglo mizo tematike s tega področja. Npr. pri nas je bil Vestnik danes v trgovini zato že zjutraj razprodan.«
Tomo Koles & Nataša Juhnov ■
_____
Uredništvo Vestnika na obisku v Občini Križevci pri Ljutomeru
»Vsi, ki smo odgovorni za uredite) obvoza, smo padli na izpitu!«
Odmevna Vestnikova okrogla miza o reševanju cestnoprometnih problemov
Okrogle mize v Križevcih so se udeležili predstavnikih vseh odgovornih služb.
ema, ki smo si jo izbrali za obisk uredništva na terenu v občini Križevci 31. januarja 2002, je bila vsekakor dovolj aktualna, saj je v šolske prostore privabila številne krajane, ki so aktivno sodelovali v razpravi, vabilu pa so se
odzvali vsi povabljeni gostje. Ustno se je opravičil poslanec Andrej Gerenčer, pisno pa poslanec Feri Horvat, medtem ko je župan Občine Veržej Drago Legen (istočasno so imeli sejo občinskega sveta) poslal kar napisano mnenje.
Za mizo so tako sedeli predstavnik Ministrstva za promet Angel Polajnko, z Direkcije R Slovenije za ceste sta prišla Andrej Vižin, svetovalec vlade, odgovoren za investicije, in Matej Lapajne, pomočnik direktorja, odgovoren za SV Slovenijo, dr. Maja Mik-luš Moran je bila v Križevcih kot predstavnica DARS-a, sicer pa je namestnica direktorja avtocestnega projekta SV Slovenije v Družbi za državne ceste, s Policijske uprave M. Sobota je prišel Marjan Horvat, s Cestnega projekta Maribor Valter Šiling, vodja projekta in odgovorni vodja del obnove ceste, ki je danes obvozna cesta, s Cestnega podjetja M. Sobota, ki je odgovorno za vzdrževanje vseh teh cest, je prišel Franc Matjašec, prav tako pa sta prišla Jože Špindler, poslanec in župan Občine Ljutomer, in župan Občine Radenci Herbert Še-fer
Najprej smo poskušali odgovoriti na vprašanje, zakaj je postala testa Lipovci-Veržej-Križev-ci-Stara Nova vas-Radenci po 14. januarju letos obvozna, čeprav še ni dokončana in primer
V razpravi so aktivno sodelovali tudi domačini.
na za prevzem tako velikega prometa, kakršen je promet 5. mednarodnega prometnega koridorja. In še - kako so projektanti risali projekte in zakaj niso upoštevali zahtev domačinov, zakaj je ostal del ceste skozi Staro Novo vas, Iljaševce in Bučečovce nedograjen in kdo je kriv za zamude. Župan Feliks Mavrič je pojasnil dveletne priprave na obnovo in zaplete, ki so nastali, ker nekateri člani občinskega sveta niso sprejeli županove odločitve, da podpiše šofinancerski sporazum. To je eden od razlogov za zamude in ignoriranje projektanta.V razpravi so sodelovali Mirko Rožman in Boris Holc (...da so pe-tanjski mostovi dotrajani, so vedeli dolgo, zakaj jih je bilo treba zapreti tako naenkrat, preden je cesta dokončana?), ravnatelj Marjan Topolnik (opozoril je na pomen ustrezne prometne vzgoje), Marjan Špur (meni, da so bili domačini izigrani), Herbert Šefer (v novi karti Slovenije se avtocestni križ konča v Mariboru ... obnovljeni in odprti petanjski mostovi ne bodo rešili Radenec), Ignac Žalik (gostom iz Ljubljane
je ponudil prenočišče, da se bodo lahko prepričali, kako nepravilno so postavljeni semaforji v Križevcih) in mag. Pavle Šerc (trdi, da svetniki niso krivi za zamude, ampak so zahtevali le najboljše za občino).
Andrej Vižin je pojasnil, da je v zakonu določeno, kaj je obveza države in kaj lokalnih skupnosti. V dobri veri, da bo občina vendarle podpisala sporazum, so čakali s podpisom pogodbe z izvajalci, ko se je to vleklo v nedogled, pa so na svojo roko podpisali pogodbo z izvajalcem Cestnim podjetjem Maribor. Jeseni so zahtevali, da pospeši z deli, vendar jim jo je zagodlo vreme; če bi bilo še 10 dni lepo, bi dokončali tudi pločnike in potegnili vrhnjo plast. Če pa z obnovo petnajskih mostov ne bi začeli januarja, bi se obnova le-teh zavlekla v leto 2003. Urednik Vestnika Janko Votek je spraševal, ali upoštevajo pri načrtih sanacije tudi dodatne obremenitve na državnih cestah, ki jih povzročajo tovornjaki, ki vozijo material iz Krapja po mostovih pri Veržeju na gradbišče avtoceste (do sedaj za odsek od Mure do Lipovec, v prihodnje pa tudi po prleških cestah). G. Vižin je obljubil, da bodo imele te ceste prednost pri vzdrževanju, po ukinitvi obvoza pa bodo tudi to cesto od Veržeja do Križevec, ki je že po nekaj tednih popolnoma uničena, temeljito obnovili. Valter Šiling pa je pojasnil, da izvajal
ci na terenu ne morejo na svojo roko pri vsaki hiši reševati problemov; izvajalec naredi vse, kar mu naročnik in plačnik naroči in kar zariše projektant v projekte.
V drugem delu smo se lotili gradnje avtoceste v severovzhodni Sloveniji, ki zelo zamuja. Z razpravo je začel Angel Polajnko, ki je najprej povedal: »Reševanje problemov obvoza zaradi gradnje petanjskih mostov je slabo, zdaj to že lahko rečem, vsi skupaj, ki smo odgovorni za ureditev tega obvoza, smo padli na izpitu.«
Naslov naše okrogle mize je bil: Kdaj bo dokončno zagotovljena varnost v cestnem prometu? Odgovor pa, da bo to šele takrat, ko bo zgrajena tudi avtocesta. Vendar pa se nam z novim predlogom rebalansa nacionalnega programa gradnje avtocest ne obeta nič dobrega, kajti prometna obremenjenost, ki naj bi bila v prihodnje pogoj za prednost pri gradnji, je v tem delu manjša kot na Gorenjskem ali Dolenjskem. Kot razlog bi bil lahko sporazum z Madžari, po katerem naj bi se avtocesti že leta 2004 srečali na meji pri Pincah (Madžari svoj del intenzivno pripravljajo), ter da bi avtocesto postavili kot pogoj za razvoj celotne regije. Namigovanja Angela Polajnka, da naj bi ta odsek od Maribora do Lendave gradili s koncesijami ali s sredstvi EU (glede na pomembnost velike regije), so vsekakor privlečena za lase in neumestna, kajti na ta način naj DARS gradi npr. Črni kal in povezavo nemškega prostora s Hrvaško, drži pa, da bodo morali vsi v tej regiji (župani, poslanci in gospodarstveniki) vložiti veliko več skupne sile in energije (več kot doslej), da bodo na Darsu vključili te odseke v rebalans kot prioriteto.
Dr. Maja Mikluš Moran pa je navzoče seznanila, da je vlada 18. januarja potrdila in predvidela denar za dokončanje projektov in parcelacijo na odseku Vučja vas-Cogetinci, to pa je tudi vse za letos, kajti izdelava projektne dokumentacije in investicijskega programa traja kar nekaj časa, kako bo v prihodnje, pa je odvisno od rebalansa. Zaradi zapletov tudi razpisa za gradnjo
etape Vučja vas-Bletinci na prleški strani še ni bilo, zato bodo z gradnjo najverjetneje začeli šele konec leta. Takrat bo končana tudi sanacija petanjskih mostov in takrat se bo lahko promet že preusmeril mimo M. Sobote, kajti končana bo etapa od priključka Lipovci do priključka M. Sobota skupaj z obkanalsko priključno cesto in delom obvoznice M. Sobote.
G. Votek je nato navzoče opozoril, naj ne bodo preveč naivni, kajti drugje avtoceste gradijo, le v Pomurju je problem denar, na primer na eni zadnjih sej je Vlada RS sprejela začasni finančni načrt Darsa za leto 2002 in v njem je predvideno, da se glede na razpoložljivi denar letos gradnja nadaljuje ne le na odseku Vučja vas-Beltinci (kjer je največji strošek most čez Muro), ampak tudi na odsekih AC Zrkovska-priklju-ček Pesnica, Trojane-Blagovica,
Srmin-Socerb, Socerb-Kls? Razdrto-Vipava in Krška'1 Obrežje.
Končali smo z branjeni dof veržejskega župana, ki op<^ na nujnost vzdrževanja in oi" ve zaradi obvoza uničenih zapisal pa je še:
»Zaradi mnogo mnogim logov (predvsem gospoda^ bi apeliral na vse odgovor poslance in ministre dn11 liko več odgovornosti do M okolja pospešijo vse aktiva za gradnjo avtoceste v SV niji vse do Lendave in takol temu delu Slovenije omog^ začetek prizadevanj za nejši regionalni razvoj, gospodarstva in boljši ekO^ ski položaj tudi tega dela sl01 skega naroda. Brez osnovi frastrukture so vse drugod iluzije.«
Bernarda B. Peč{ Foto: NatašaJuhn0
Naj... šopek leta 2001
: ।
Drugi del obiska uredništva Vestnika po dve uri in p0' trajajoči okrogli mizi je minil bolj sproščeno in s petjem. Pf0' gram je vodila Nevenka Emri, direktorica Podjetja za infortOr
ranje Irma Benko in Olga Varga iz Vrtnarstva M. Sobota pa 8 podelili priznanje za naj... šopek leta 2001. Lani je bilo vVc stniku predstavljenih dvanajst šopkov, bralci pa so se odloči da je bil najlepši šopek floristke Verice Jančar.
Nastopile so ljudske pevke iz Bučečovec in Vaški fantje Ključarovec, nato pa nam je zaigrala še harmonikarka Maja.
Pevke iz Bačečovec so nam zapele nekaj ljudskih pesmi.
HH 7- februar 2002
KULTURA
11
Ljubiteljska kultura v Radencih
KUD Bubla in njegove sekcije
Skozi spore pri boju za javni sklad
I ri kulturno-umetniš-kem društvu (KUD) _____I Bubla pravijo, da so začetniki in nosilci ljubiteljske kulture v Radencih. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1995 in je dobilo ime po predelu Radencev, kateremu so ljudje nekoč rekli Bubla zaradi bubljanja (vretja) mineralne vode.
Takoj po ustanovitvi društva so znotraj njega začele delovati različne sekcije: folklorna, likovna, literarna, gledališka in tamburaška skupina, pozneje pa tudi ugankarska sekcija. Te skupine so dve leti delovale v okviru KUD-a Bubla, potem pa se je omenjeno društvo povezalo s KUD-om Sv. Jurij ob Ščavnici in skupaj so ustanovili Zvezo kulturnih organizacij (ZKO) Radenci - Sv. Jurij Ob Ščavnici. S
Recept za pravi uspeh
Gledališka skupina KD I. Kaučiča Ljutomer
I postal po sili, prej je bil vedno igralec. Videti na ie. da ie za i
le
Avtor Vaje zbora Vinko Moderndorfer
““I ansko Linhartovo sre-I Čanje gledaliških sku-I pin je prineslo (ne)pri-čakovano presenečenje -med petimi najboljšimi skupinami sta si razdelili prvo nagrado skupina iz Horjula in ljutomerska predstava Vaja zbora Vinka Moderndorfe-rja v režiji Srečka Centriha.
Takšen uspeh pomeni za vse gotovo veliko veselje, nikakor pa ne pade z neba. Režiser Srečko Centrih in organizacijska voditeljica skupine Mira Rebernik Žižek pravita, da je nasledek dobrega projekta, trdega dela in zdravih odnosov med člani skupine, gotovo pa tudi posebne nadarjenosti režiserja, ki zna ža vsako vlogo izbrati primernega igralca. Ker so vse to vključili, je bil uspeh sicer sluten in pričakovan, a zaradi razmer vendarle niso bili tako zelo trdno prepričani, zato so na podelitvi ostali le trije člani, ki so pa potem po mobitelih nesebično posredovali kolegom ploskanje v dvorani. Za najboljše sta jih priznala tako strokovna žirija kot občinstvo, veliko pa jim pomeni tudi pohvala avtorja Vinka Modendorferja, ki kar ni mogel verjeti, da je ljubiteljska skupina sposobna narediti tako dobro predstavo. Besedilo namreč zahteva profesionalni pristop, od igralcev pa še pevske sposobnosti. Režiser pravi, da ima vedno svoj posebni
Predstavitev knjige Od murskih ravnic do vinskih goric. V ospredju dr. Marija Makarovič -etnologinja in pesnica Svetlana Makarovič.
tem se je začelo obdobje, ko se je o zvezi začelo govoriti in pisati kot o organizaciji, ki se je združila na silo z namenom, zbrati in registrirati čim več društev, vsaj petnajst, s čemer bi lahko pridobili območno izpostavo sklada ljubiteljskih kulturnih dejavnosti. Na ta način bi prišli tudi do prostega delovnega mesta vodje sklada, ki ga financira država, katerega je hotel zasesti te-
z igralci in režiserjem
režijski koncept, skrbno poišče tudi primerno besedilo, svojim igralcem pa da že šest let, kar skupina obstaja, dopoveduje, da so najboljši. Zrasli so namreč iz že obstoječe gledališke skupine, ker so hoteli igrati komedijo in dokazati, da ni manjvredna zvrst. Vajo zbora so šestkrat odigrali v Ljutomeru, gostovali drugod in še vedno dobivajo vabila za nastope. Medtem so naštudirali in predstavili tudi že komedijo Raya Coone- * ya, sicer »hišnega avtorja« skupine, Med dvema ognjema. Trenutno zaradi bolezni v ansamblu obe predstavi žal stojita, nadaljevali bodo spomladi. Na lovorikah torej ne spijo, intenzivno se pripravljajo na naslednjo sezono, ko bodo predvidoma februarja praznovali stoletnico obstoja gledališke dejavnosti v Ljutomeru.
Za to priložnost iščejo komedijo domačega avtorja, morebiti celo domačina, v tednu praznovanja pa bi radi odigrali še nekaj prejšnjih predstav. Zelo radi bi pripravili kakšno opereto, vendar so avtorske pravice zanje predrage. In ob tem se seveda spet vse ustavi ob temnejši plati ljubiteljskega dela - denarju. Dotacija, ki jo dobijo od občine, jim še zdaleč ne zadošča, zato morajo nenehno iskati sporfzorje, kar je doslej opravljal režiser, ki jih je našel kar med prijatelji in znanci, zato je delo zanj kar naporno, skoraj donkihotsko, pravi. Tudi režiser da je
danji tajnik zveze Jože Kocuvan. Kot danes pravi Marija Marič, predsednica KUD Bubla in tedaj tudi predsednica ZKO Radenci - Sv. Jurij ob Ščavnici, ni šlo za iskanje delovnega mesta takratnemu tajniku, ampak so hoteli imeti sklad v svojem kraju, kar bi bilo koristno za ljubiteljsko dejavnost radenskega okoliša, ne glede na to kdo bi bil zaposlen. Kot verjetno veste, se je
igralec. Videti pa je, da je za re-
žiserja rojen, saj je ustvaril homogeno skupino, ki ima rada svoje delo.
Pozitivno je tudi, da so vseh starosti, od 18 do 64, med njimi so tudi trije Severjevi nagrajenci.
Radi igrajo, radi gostujejo, čeprav morajo sami skrbeti za vse, prodajati tudi vstopnice. Radi bi gostovali še več, pravijo, vendar v nekatere kraje, kot sta na primer Lendava in Murska Sobota, kar ne morejo prodreti. Kljub temu je elana in volje še veliko, menita oba, Mira Rebernik Žižek p^t obljublja, da bodo režiserja skušali toliko razbremeniti, da se bo lahko posvetil le svojemu delu. Ob vsem slišanem nam torej ne preostane nič drugega, da jim ob slovenskem kulturnem prazniku še enkrat čestitamo in jim zaželimo še veliko podobnih uspehov.
Bea Baboš Logar ■
Gradnja, ki jim sivi lase
Gradnja kulturnega doma v Lendavi se vleče kot zgodba, ki ji ni videti konca, ljudje pa so mu nadeli v času, ko dograditev »mega« objekta občina kot vroč krompir podaja sopodpisnicama financiranja gradnje, državama Sloveniji in Madžarski, najrazličnejše nazive, npr. nedokončana »grobnica«, zaradi strehe s »krili« Red Buli, zaradi »odrezanih« spremljevalnih prostorov neuporabni spomenik, zaradi »trdnih« obljub s figo v žepu ki so jih dali sopodpisniki sporazuma o financiranju gradnje aprila 1995 - to pa so Ministrstvo za kulturo, Urad za zamejske Madžare Republike Madžarske, občina Lendava in Madžarska samoupravna narodnostna
skupnost občine Lendava.
Za lendavski občinski svet in občino je to nedvomno trpka šola. Za objekt, ki so ga v Lendavi začeli načrtovati že leta 1993, zanj leta 1995 razpisali izbiro najugodnejšega ponudnika gradnje, z razpisno vrednostjo 420 milijonov tolarjev in rokom dokončanja petindvajsetega novembra 1996, še vedno ni znano, kdaj bo zazibal visoko kulturo. Eni pravijo, da bi zgodbo dokončali s tristo milijoni tolarjev, kar povzemajo tudi na kulturnem ministr-
zgodba končala tako, da je dobil javni slad za to območje svoj sedež v Gornji Radgoni, vodja pa je postal Roman Sluga, kar je tudi vplivalo na to, da radenska in svetojurjevs-ka društva z javnim skladom ne sodelujejo tako kot bi lahko, čeprav sedaj spadajo v ta sklad.
Kljub temu pa, čeprav so se nekatere sekcije iz Buble zaradi prej omenjenega kopičenja društev registrirale kot samostojna društva, ima KUD Bubla danes nove sekcije in deluje dalje. Likovna sekcija vsako leto pripravlja likovne delavnice in druge razstave. Med delavnicami so tradicionalne velikonočne, jesenske in adventne likovne delavnice, kjer izdelujejo izdelke, primerne tem časom in praznikom. Zelo dejavna pa je predvsem sekcija za kreativno pisanje. Pri njih so namreč že izdali dve knjigi z življenjepisi Prekmurcev in Prlekov, pripravljajo pa še tretjo knjigo iz serije življenjepisov ljudi ob Muri. Zelo aktivni pa so tudi ljudski pevci, ki sodelujejo na različnih slovesnostih in prireditvah v občini in zunaj nje. Tako so na primer lansko leto opravili več kot dvajset nastopov. S petjem pa sc ukvarja tudi komorni zbor Akord, ki šteje dvajset pevcev in pevk ter pripravlja samostojne koncerte doma in zunaj občine. Dejavni sta še lutkovna in plesna sekcija, ki prav tako popestrita različne prireditve v Radencih. KUD Bubla pa organizira tudi oglede gledaliških predstav v SNG Maribor ter različne kulturne prireditve, na katerih sodelujejo tako njihovi člani kot gostje.
Sicer pa se tudi pri njih, tako kot verjetno pri vseh pomurskih kulturnih društvih, ukvarjajo s finančnimi in prostorskimi problemi. Občina Radenci sicer nameni nekaj denarja za ljubiteljska kulturna društva, toda glede na to, koliko sredstev sc iz proračuna nameni gostovanju različnih profesionalnih skupin in posameznikov, še vedno premalo. Kar se tiče prostorov, imajo pisarno in sobo v Prekmurskem domu v Radencih, kjer pa folklorna in gledališka skupina ne moreta imeti vaj. Tako si morajo vedno znova izposojati prostore v šoli, v vrtcu, v cerkvi itn., čeprav, kot pravi Maričeva, ne ve, kaj je s prostori v gasilskem domu v Radencih, kjer se ne dogaja skoraj nič in bi jih lahko namenili za kulturno dejavnost. Svojčas pa je bilo v Radencih govora trudi o kulturnem domu, vendar iz tega ni bilo nič.
Kljub temu pa, kot dodaja predsednica, nameravajo v društvu še širiti sekcije in članstvo ter v svoji občini skrbeti za ljubiteljsko kulturo.
C. K. ■
stvu, po drugih informacijah pa bi bilo potrebnih petsto milijonov, še posebej, če bodo v veličastno stavbo želeli postaviti primerno in enako prestižno opremo. V vsakem primeru pa bo vrednost naložbe presegla milijardo in dvesto milijonov tolarjev.
Kdo naj bi dal manjkajoči denar? Z Ministrstva za kulturo so nam v odgovoru na to vprašanje zapisali, da v razvojnih programih za leto 2002 in 2003 med investicijami sofinanciranja nimajo
Uresničevanje 30-letnega prizadevanja
Brati ali ne brati - je to sploh vprašanje?
Ali je sedaj pravi čas, da se gradi knjižnica v Murski Soboti, ali ne, je vprašanje, ki ima lahko 26 ali še več odgovorov. Ampak če je ne bi gradili sedaj, je verjetno ne bi imeli nikoli. To je namreč zadnja med knjižnicami, ki se bo kar 50-odstotno financirala iz kulturnega tolarja. Glede nato, da bo imela status regijske, naj bi preostala sredstva zbrale pomurske občine. A kaj, ko o tem, ali bodo pristopili k sofinanciranju, velikokrat odločajo ljudje, ki vzamejo knjigo v roke le redko ali sploh nikoli.
Ko se delajo večji projekti, kar pokrajinska in študijska knjižnica zagotovo je, radi udrihamo čez državo. »Češ da noče prisluhniti našim potrebam in projektom.« Tokrat pa država redno poravnava svoje obveznosti, problem pa tiči doma, v naših občinskih »ogračekih«. Občine so glede na odziv in plačevanje razvrščene v tri ali celo štiri kategorije: tiste, ki so podpisale pogodbo in plačujejo ali še ne; tiste, s katerimi je dogovorjeno, da bodo sofinancirale, pa še niso podpisale pogodbe; in tiste, ki sploh niso pristopile k sofinanciranju. Največji problem pa ni ta, da levi ali desni breg Mure ne želi pristopiti k temu projektu, težava je v največjih občinah. Čeprav sc v Gornji Radgoni mehčajo, tudi občina Ljutomer je že sprejela sklep o sofinanciranju, v Lendavi o tem ne želijo niti slišati, saj imajo svoj veliki nedokončani projekt. Nobenih stikov pa ne morejo vzpostaviti z občinami Hodoš, Sveti Jurij in Velika Polana.
Polovico investicije plača država, četrtino mestna občina Murska Sobota, preostalo četrtino pa druge občine po kriteriju števila prebivalstva. Od 266 milijonov tolarjev, kolikor pride na njih, so nakazale nekaj manj kot 44 milijonov tolarjev. Zaradi neplačanih sofinancerskih deležev so morali lani novembra gradnjo ustaviti. Kljub vsemu je objekt knjižnice v tretji fazi, stavba je v glavnem zaprta, ta teden pa so že začeli z obrtniškimi deli v notranjosti. Ta knjižnica prav gotovo ni še ena nova stavba kar tako, ampak pomembna institucija, ki ima enega obsežnih knjižnih fondov v Sloveniji, bogat fond domoznanskega gradiva, prvih tiskov v prekmurščini in obilo literature, ki je lahko mnogim, ne samo študentom in dijakom, v veliko pomoč.
Nova knjižnica ne bo samo knjižnica s številnimi knjigami, ampak tudi informacijsko središče z računalniki in dostopom do posameznih člankov, različnega gradiva, dokumentov in neskončnim virom informacij. Prav zaradi tega je to tudi stavba, ki mora imeti eminentno vlogo in ustrezno mesto v tem prostoru. »To je moderna stavba, ki sledi času, ampak je časovno neobremenjena,« je o njej povedal arhitekt Iztok Zrinski. Prav take pa so tudi dobre knjige, ki sledijo različnim časovnim obdobjem, a znajo biti vedno aktualne in zanimive. Torej je prav, da se z njimi srečujmo v prijetnih prostorih.
A. Nana Rituper Rodež ■
gradnje doma v Lendavi. Konec leta 1999 jim je župan Jožef Ko-con sicer napisal prošnjo za zagotovitev sredstev za opremo doma v letu 2000, vendar, kot navajajo, brez natančnega programa in projekta, zato do konkretnejših dogovorov tudi ni prišlo. Republika Slovenija, ki se je v sporazumu zavezala, da bo za gradnjo doma zagotovila dve tretjini potrebnih finančnih sredstev, je prispevala v letih od 1996 do 1999 568,4 milijone tolarjev, po poročilu konec oktobra 1999 pa je bila vrednost opravljenih del 918,2 milijona tolarjev. Na ministrstvu tudi ne vedo, koliko so doslej za gradnjo prispevale preostale podpisnice. Znano jim je tudi, da naj bi madžarska vlada novembra sprejela sklep o tem, da bodo za gradnjo kulturnega doma v Lendavi namenili 80 milijonih tolarjev V100 milijonov forintov), vendar uradnega papirja o tem ni, prav tako ga ni dobila lendavska obči
na. Sploh pa so v občinskih službah prepričani, da bo o tem denarju med državama še potekalo dopisovanje.
Občina Lendava je lani, po tem ko sc je moral zaradi prekoračitve proračunskih sredstev za gradnjo doma v letu 1999 pred računskim sodiščem zagovarjati župan Jožef Kocon, in ko so svetniki lani zavrnili prevzem obveznosti občine za gradnjo v znesku do tristo milijonov tolarjev, gradnjo ustavila. V letošnjem proračunu so sicer za kulturni dom predvideli 220 milijonov tolarjev (proračun je pred drugo obravnavo), vendar jih bodo aktivirali le, če bo svoj delež pri investiciji zagotovila tudi Madžarska. To bi morda omehčalo slovensko stran, da bi kljub že sprejetemu proračunu izvrtala še kakšna sredstva. Toliko o gradnji, povsem druga zgodba pa je, kdo bo v dom prinesel vsebino in zanjo ter za vzdrževanje dal denar.
M. H. ■
IZ

7. februar 2002 |®|
Najljubše sanje... VESTNIK0V0
POTOVANJE
Vsak četrtek do 12. aprila 2002 izbirajte svoje najljubše potovanje in se prepustite sreči!
MREŽNI KUPON
Na tedenskem kuponu obkrožite eno od treh možnosti in kupon pošljite najkasneje v torek na naslov: VESTNIK, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota s pripisom POTOVANJE, da ne boste zamudili sredinega žrebanja in možnosti, da se v četrtkovem Vestniku vaše ime znajde med tremi srečneži.
TEDENSKI KUPON
i-------------------
I *
। a) Ogled smučarskih skokov v Planici
, b) izlet v Gardaland
Ta teden so bili izmed vse prispelih tedenskih kuponu izžrebani tisti, ki so jih poslali:
1.	nagrada: Aleksandra ŠPOEAR, Gradišče 49 d. 925 1 TIŠINA, (izbrala si je potovanje v Gardaland )
2.	nagrada: Anica COPOT, Srednja Bistrica 27, 9232 ČRENŠOVCI. prejme kuharsko knjigo Branka Časarja,
3. nagrada: Simon HORVAT, Križevci 8, 9206 KRIŽEVCI V PREKMURJU, prejme kuharsko knjigo Branka Časarja.
Vsi trije bodo o prejemu nagrade obveščeni po pošti!
Naj vas ne skrbi, če vam sreča ni bila naklonjena ta teden. Ponujamo vam še mrežni kupon, ki ga vsak četrtek skrbno nalepite v mrežo, objavljeno v 51. št., ki je izšla 20. decembra 2001. Polna mreža mora prispeli na naš naslov do 1 2. aprila 2002. ko bo finalno žrebanje.
Nagrada bo vabljiva!
Izžrebali bomo šestnajst izpolnjenih mrež in šestnajst vas bo za prvomajske praznike za nekaj dni odpotovalo v toplejše kraje z Vestnikom in Turistično agencijo Klas.
Murska Sobota, Slomškova 42, tel.: (02) 530 16 51,530 16 52, faks: (02) 530 16 55, e-inail: t.a.-klas@sfol.net
ZLATA PRAGA za tiste, ki želijo nekaj posebnega.
22.-23. 3.
Dvodnevni izlet v češko prestolnico z agencijo KLAS
17.600 SIT
i------------1
j JOKER ।
VESTNIK
L _ _ ______J Za zamudnike še enkrat objavljamo mrežo in kupon JOKER, ki lahko nadomesti katerikoli majka-joči del lepljenke.
Mercator
■■____—
wi9IH
Lepe želje, čestitke in pozdravi

7. NOČ PENEČEGA VINA
ZAIIVALJl JEMO SE POKROVITELJEM
Prvo svečko je upihnil drapi Malic Lanjšček iz Kruplivnika. Želimo mu. da hi bil srečen, zdrav in vesel ter še naprej luko razigran kot doslej. / njim se veselimo in vse najboljše mu želimo - bratranec Uroš z domačimi.
Te dni je praznovala šestnajsti rojstni dan ljuba hčerka Jožica. Težak iz Vanetine pri Cerkvenjaku. Želiva ji mnogo zdravja in sreče v ljubezni, a tudi dobrih uspehov v šoli - mama Katica in oče Vlado.
Sanjala sem sladke sanje, da moja prijateljica Arijana Kalamar praznuje svoj osmi rojstni dan. Naj te sreča spremlja vsepovsod, naj se ti izpolnijo vse želje - tvoja prijateljica Kaja. Tretjo svečko bo prižgala Žana iz Mostja 57. Obilo otroškega smeha in veselja ji želita - ali in mama.
Te dni bo praznovala tretji rojstni dan draga vnukinja Žana Pa ič iz Mostja 57. Želimo ji mno-go zdravja, srečno otroštvo in da bi bila še naprej tako pridna - dedi in babica iz Banute.
ZDRAVILIŠČE RADENCI
gotovinski popusti
>restna
120 let	150 tel
I I o I I N Ljutomer: ZAVAROVALNICA SLOVENICA; KOVlNO-STROJ - (.astronom Grosuplje; RADENSKA, d. d . ZAVAROVAL-NICA TRIGLAV Murska Sobota;'LSI: Ljubljana:
MAIS. d. o. o.. Ljubljana: Mizarstvo DRESLER Apače; PA LOM/\ - Sladkogorska; EO IOLIK Celje: Saubcrniaclicr - LETNIK Lenart; \VINTERIIALTER Grosuplje; SLORATIONAL Slovenj Gradec; ALMA-MIN Medvode; MIR Gornja Radgona, Steklarna Rogaška, d. d.;
INIURALARM l enari: LHM). d. o. o. Ljubljana; RADENSKA - IVoss. d. o. o.: Gradbeništvo Gomboe; Gramis Murska Sobota; Mlinopck Murska Sobota; VIGROS Murska Sobota: TONDACII Opekarna Križevci pri Ljutomeru: ZR GRAHKA Gornja Radgona; ARKADA Radenci: Saubermachcr Murska Soboia; AI-RODH A Kozmetika: Pekarna Pečjak; Pego Celje; Pivovarna Laško.
KUPON za brezplačno čestitko v Vestniku
Besedilo:
Naslov pošiljatelja:
brezplačno računalniško
■Vle
brezplačni domu" in montčiža nekim"
programov
Lepe želje, čestitke in pozdravi
■P'
.J

Frančku iz okolice Ljutomera, čestitamo za praznovanje in želimo, da nekoliko odloži vsakdanje, garanje in se poveseli. Življenje je pač prekratko, zato ga je treba uživati - prijatelji.
Trideseti rojstni dan praznuje Vera Šarkezi iz Petišovec. Čestitamo in želimo ji mnogo sreče ter zdravja v nadaljnjem življenju - mama, mož ter hčerki Anita in Petra.
Darji Horvat iz mo ob praznovanju l,e setega rojil nega boljše ter veliko zdrUČ in uspehov v življenji1 muči.
RHK 7. februar 2002
KMETIJSTVO
13
Prejeli smo
Za kmeta vedno slabše
Slovo od starega leta in korak v novo je bil za nekatere sloje prebivalstva Slovenije vesel, za druge zelo težak. Pisalo in govorilo se je o božičnicah, trinajsti plači in visokih mesečnih plačah državne uprave. Na drugi strani so odpusti delavcev in zadnji vzdihljaji kmetov. Torej vse v znamenju demokracije. V tako majhni Sloveniji se iz leta v leto povečuje število zaposlenih v negospodarstvu in državni administraciji, ki odjeda s svojimi-previsokimi plačami velik kos že tako tankega kruha. Izčrpani so že skoraj vsi viri, ki bi polnili to vrečo brez dna. Po drugi strani pa so izčrpani revni fizični delavci in kmetje. Naj se oprem samo na kmeta. Obljubljena Evropa'prihaja in z njo potop kmetij. Kot sem že omenila, na 2 milijona prebivalstva je 150.000 zaposlenih v negospodarstvu. Kaj pa kmet? Nekoč je lahko živel na ■ 3-4 ha zemlje.
Sedaj se mu obeta obstoj na 50-100 ha. Torej, za koliko se mu mora povečati storilnost dela? Kaj pa storilnost birokracije, kije iz leta v leto večja in brez večjih rezultatov dela troši trude delavca in kmeta. V televizijskih oddajah je bilo na koncu leta slišati, naj bi bili tudi zaposleni v negospodarstvu deležni božičnic oziroma trinajstih plač. Zakaj pa ne! Saj vendar za svoje nedelo vedno dobijo 100 odstotkov plače in jih nične prizadene, ne suša, toča, mraz, slab gospodarski položaj itd. Kmet, ki pa si je pokrival z veliko truda v neugodnih vremenskih razmerah komaj 80 odstotkov stroškov, je dobil za novo leto naslednje: bolezen BSE in z njo znižanje cen živine, podražitev reprodukcijskega materiala, zvišanje stroškov odkupa mleka in pokrivanje stroškov analiz mleka, zvišanje veterinarskih storitev, svetovanj, zvišanje sodnih taks za prepis zemlje, drago storitveno klanje itd.
Pa na kratko opišimo cene glavnih kultur. Pšenica: leta 1999 - 23 + 3 država = 26 SIT, leta 2000 - 26,5 SIT, leta 2001 - 26 SIT. Torej tri leta enaka cena z vedno ostrejšimi parametri za kakovost, cene kruha in preostalih izdelkov iz moke pa so se vsako leto zvišale za najmanj 10 odstotkov. Naj obnovim misel izjave gospoda direktorja Mlinopeka, ko je odgovoril na vprašanje novinarja, ali se mu ne zdi, da je kruh predrag glede na ceno pšenice: »Mislim, da ne, ker so se | zvišali stroški energije, prevozov in trgovine.« Potem gredo vendar kmečki traktorji in še vse drugo na vodo?
Cena sladkorne pese se je v treh letih znižala za 5 odstotkov, koruznega zrnja pa za okrog 18 odstotkov v zadnjih dveh letih. Mleko je bilo predmet pogajanj več kot dva meseca. Potem so sprejeli 4,5-odstotno zvišanje za BE in TE. Povedano je bilo javno po RTV, da kmet ne bo plačal stroškov odkupa. Rezultat je tak, da so se povečali stroški odkupa s 3 rta 6 odstotkov in za december je prišlo še dodatno plačilo analize mleka. Pa smo tam, kjer smo bili. Škoda sestankovanja.
Vse te primerjave kažejo lepo sliko stanja kmeta. Skratka veliko dela na nešteto majhnih površinah, tudi do nekaj arov. Ukrep oziroma sklep, ki ga je izdala vlada 23. 11. 2001 v številki 93 Uradnega lista, je spet udaril po kmetu. Namesto da bi pomagala pri povečanju parcel z nakupi ali zložbo, je petkratno zvišala sodne takse za zemljiškoknjižni postopek.
Kje pa sta ministrstvo za kmetijstvo in KGZS, ki smo jo izvolili lansko leto? Kot sem omenila že v začetku, je naša država vreča brez dna. Nekje mora dobiti denar, ki ga potrebuje za velike izdatke za sodne postopke, ki se vlečejo mesece in leta, potem zastarajo, lopovi ostanejo na prostosti, napolnijo si žepe in državo tožijo za odškodnino. Pa še to, za iskanje pravice na sodišču moraš drago plačati, država pa iz proračuna pokriva 250.000 SIT zagovorniku, ki ga ima pravico najeti obtoženec, zato ni čudno, daje naš proračun tak. Vedno je primanjkljaj. Lepo bi se slišalo, če bi tisti, ki so plačani iz proračuna, vsaj enkrat prispevali kakšen odstotek za pokritje luknje v proračunu. Vedno imajo 100-odstotne super plače, stroške njihove nevednosti in neodgovornosti pa pokrivamo vsi iz proračuna. Obratno je pri kmetu ali gospodarstveniku, ki to slabo lastnost občuti na svoji koži. Lepo spričevalo našega režima!
Ana Banfi, Kupšinci 62 ■ ..	■	............ '........:.....-J
Izobraževanje za kmete
z obnovami. Na površinah, ki jih obnavljajo, bo več trt na hektar, sicer pa dajejo v razvoju vinogradništva poudarek predvsem ka-
kovosti. To zagotavljata manjša obremenitev trsov in ustrezna
Zadnji odgovor?
Zadnji - za 300.000 SIT.
Ford, letnik 2001, res se splača.
V Murski Soboti, v hotelu Diana, bo 10. februarja ob 9.00 predavanje: Varstvo vinske trte pred boleznimi in škodljivci.
Od 11. do 13. februarja od 9 00 do 13.30 bo v predavalnici KGZ v Murski Soboti 3- dnevno usposabljanje iz zdravstvenega varstva rastlin za izvajalce FFS - UE Gornja Radgona.
V vaško-gasilskem domu v Radovcih bodo 13- februarja ob 9.00 predavanja: Slovenski kmetijsko okoljski program, Nove možnosti kmetovanja v krajinskem parku treh dežel Raab - Or-seg - Goričko. Istega dne ob 9.00 bodo v Puževcih v dvorani gostilne Siplič predavanja: Pridelovanje oljne ogrščice, Ekonomika pridelave, Pogoji in možnosti odkupa.
V občinski dvorani v Veliki Polani bo 14. februarja ob 9.00 predavanje: Spomladanska oskrba žit, pridelava oljne ogrščice in intervencije v kmetijstvu. Istega dne bo v Ljutomeru v hotelu Jeruzalem ob 10.00 srečanje kmetic Pomurja. V Razkrižju na sadjarski kmetiji Mužinčič bo 14. februarja ob 15.00 praktični prikaz rezi jablan.
•................................ ........ ........... ......
Turnišče: cene pujskov
Zadnji četrtek v januarju so pripeljali rejci na sejem v Turnišče 11 pujskov, starih od 8 do 11 tednov in težkih od 23 do 30 kilogramov. Prodali so jih slabo polovico, saj je lastnike zamenjalo le 5 pujskov. Za par je bilo treba odšteti 23 tisoč tolarjev.
Svečniška trgatev v podjetju Radgonske gorice
Konec lanske in začetek letošnje sezone
Cene krmil in vitaminsko-mineralnih dodatkov v kmetijskih trgovinah
V podjetju stavijo na kakovost, zato nimajo težav s starimi zalogami vina
Na svečniški trgatvi v Radgonskih goricah so potrgali še zadnje grozdje letnika 2001 ter iz 400 kilogramov pridelka iztisnili okoli 120 litrov sladkega mošta z 203 Eoxlejevimi stopinjami sladkorja. Foto: L. K.
540 trsov chardonnaya, obloženih s slastnim grozdjem, je pričakalo letošnjo svečnico v vinogradih podjetja Radgonske gorice na Policah nad Gornjo Radgono. Svečniška trgatev je postala v tem podjetju tradicionalna, saj so jo letos pripravili že petič po vrsti, z njo pa so v bistvu zaokrožili lansko vinogradniško in vinarsko sezono in začeli s pripravami na letošnjo.
Da to drži, je kazal pogled na vinorodne gorice, saj je na parceli, ki so jo namenili za švečniško trgatev, na trsih še viselo grozdje,' na sosednjih parcelah pa je bila rez vinske trte že opravljena. Kakšnih 300 hektarjev vinogradov še obdelujejo zaposleni v Radgonskih goricah, rez pa so doslej opravili na tretjini vseh površin. Po zakonu o denacionalizaciji so nekaj vinogradov vrnili, nekaj jih še bodo, izpad pa želijo nadomestiti
tehnologija, po besedah enologa pa bo prihajala kakovost vina vedno bolj do izraza.
S kakovostjo se v kleteh podjetja Radgonske gorice lahko pohvalijo, saj njihova vina posegajo po najvišjih odličjih na domačih in tujih vinskih ocenjevanjih, po kakovostnih vinih pa vedno bolj povprašujejo tudi potrošniki. Kljub obilnim zadnjim vinskim letnikom v Radgonskih goricah nimajo težav s starimi za-
logami in z novim letom so že dali na trg vina lanskega letnika.
Vino svečniške trgatve, ki ga polnijo v posebne priložnostne steklenice v obliki sveče, je namenjeno predvsem za promocijo podjetja in letošnje bo še posebno kakovostno. Iz štiristo kilogramov grozdja so iztisnili okoli 120 litrov mošta in v njem namerili 203 Eoxlejevih stopinj sladkorja, kar pomeni skoraj 50-odstotno vsebnost sladkorja. To bo vino najvišje kakovosti, saj bo deklarirano kot suhi jagodni izbor, pravi Milko Škrobar, enolog v Radgonskih goricah.
Ludvik Kovač ■
Malonedeljska vinska kraljica
Društvo vinogradnikov Mala Nedelja deluje šele tretje leto, a se lahko pohvali z mnogimi opravljenimi deli in prav tako smelimi načrti. Tako se je zbralo na
prvem letošnjem predavanju veliko vinogradnikov, ki so s svojo navzočnostjo in vprašanji dokazali, da so željni takih srečanj. Magister Tone Vodovnik je predaval o drugem pretoku in pripravi vina za stekleničenje, spregovoril pa je tudi o vinski zakonodaji. Vinogradniki so prinesli s seboj tudi svoje vinske vzorce za pokušino in oceno enologa. Na srečanju se je predstavila tudi nova vinska kraljica vinogradniškega društva Mala Nedelja Martina druga Vida Štuhec, absolventka iz Boleh-nečic, in z aktivnim sodelovanjem dokazala, da je vredna častnega naslova. Naslednje srečanje bo že v četrtek, 7. februarja, ob 15. uri, ko bo Ro-jnan Štabuc, dipl, inž. agr., kmetijski svetovalec za vinogradništvo, prikazal praktičen rez vinske trte. Vinogradniki, vabljeni!
Breda Žunič, foto: Marija Tivadar
SKZ Črenšovci Tovarniško ime	Pakiranje MPC v SIT/kg	
pu-predstarter	10/1	100,30
pu-starter	10/1	88,00
pu starter	40/1	83,20
s-doj	40/1	57,20
bek 1	40/1	56,80
bek 2	40/1	54,80
super bek 35	10/1	100,90
super bek 35	40/1	95,60
tl-štarter	10/1	72,10
tl-štarter	40/1	67,70
tl-pit 1	40/1	48,20
tl-pit 2	40/1	44,30
bro-štarter	10/1	85,20
bro-štarter	25/1	79,70
bro-finišer	25/1	77,80
ns-k. (za nesnice)	10/1	72,20
ns-k (za nesnice)	40/1	67,50
krmilo za kunce	10/1	72,30
pšenični otrobi	30/1	19,00
vitaredin	2/1	289,40
kostomin	2/1	207,30
kravimin 3 bio Zn	5/1	263,90
pravimin 1	5/1	222,70
KZ Radgona, Prodajni center Radenci Tovarniško ime	Pakiranje MFC v SIT/kg		
pu-predstarter	10/1	170,70
pu-starter	10/1	88,to
pu starter	40/1	82,83
s-doj	40/1	56,38
bek 1	40/1	56,48
bek 2	40/1	54,15
super bek 35	10/1	101,00
super bek 35	40/1	95,93
tl-štarter	10/1	72,20
tl-štarter	40/1	67,00
super-u-3	40/1	65,95
bro-starter	10/1	86,70
bro-starter	25/1	83,00
bro finišer	25/1	81,42
ns-k (za nesnice)	10/1	72,00
ns-k (za nesnice)	40/1	64,88
krmilo za kunce	10/1	72,10
krmilna moka	35/1	25,14
sončične tropine	40/1	55,20
sojine tropine	40/1	94,69
pšenični otrobi	40/1	18,95
koruza	40/1	33,76
pesni rezanci	35/1	34,11
živinska sol	50/1	31,94
vitaredin	2/1	279,50
kostovit	2/1	385,25
min.vit.dod. za pl.svinje 2391	10/1	235,00
min.vit.dod. za pujske 2191	10/1	322,83
min.vit.dod. za govedo 1613	5/1	171,92
min.vit.dod. za nesnice 3413	5/1	171,50
min.vit.dod. za prašiče 2611	10/1	235,00
min.vit.meš. za prašiče 2291	30/1	233,00
min.vit.dod. za prašiče 2611	5/1	242,40
min.vit.dod. za prašiče 2291	10/1	239,96
min.vit.dod. za govedo 1613	30/1	152,91
mvb konc. za krave molznice 156125/1		118,72
mvb konc. za pl.svinje 2361	25/1	119,86
mvb koncentrat za pujske 2161	25/1	138,92
mvb konc. za prašiče pitance 226125/1		130,78
R 18	25/1	152,56
Mlečni nadomeslki		
fokamel - za teleta	25/1	303,00
fokamel - za teleta	10/1	323,20
mleko v prahu Inntaler K1E25/1		320,58
14
IZ NAŠIH KRAJEV
7. februar 2002 Wg
Borovi gostuvanji v Križevcih in Kruplivniku
Imri in Mejca, Andraš in Kata
Več tisoč ljudi n^gostuvanjih
N
e v Križevcih v Prekmurju ne v Kruplivniku pri Gradu se »v etomfašenskom cojti, šteri je namenjeni za mlade dekline pa pojbe, ka bi se ženili, nej najšo niti eden
par za ton.« Ker torej ni bilo porok, so pripravili borovi gostiivanji.
V Kruplivniku sta za ton velko stvar privolila mladoženec Borov Imri in sneja Gabrova Mejca, v Križevcih pa sta sc odločila poročili Borovnjakov Andraš in Ščukova Kata. Vaščani obeh vasi so kar nekaj sobot in nedelj vabili m gostiivanji, zato je prišlo v oba kraja oziroma gozdiča, kjer so ženinu našli nadomestno nevesto - bor, nekaj tisoč ljudi
gostitelji so častili s pecivom, lačni in želji pa so se lahko okrepčali ob gozdnih šdnkih; pozneje pa še v gasilskih domovih. Seveda ni manjkalo tudi policajev. Nekateri so bili oblečeni v
ni mo kak del z lesenega voza, ki je varovan čakal na prevoz bora. Ko pa je ta končno padel, so se fantje in možje iz sosednjih krajev zapodili k vršičku, da bi ga utrgali in s tem naredili sra-
od blizu in daleč. Prireditelji pa so imeli tudi srečo z vremenom, kajti minula nedelja je bila suha in sončna, zato je zaspanec kar vabila v naravo.
Prireditvi sta potekali po običajnem »scenariju«. Bilo je veliko našemljenih, igrali so domači godci,
nekdanje miličarje, drugi pa v uniforme sedanjih policistov in v rokah so nosili pendreke. Prav nič niso bili prizanesljivi do listih, ki so skušali kaj ukrasti, de-
moto prireditelju, a so jih prehiteli policaji. Je pa res, da je bila prava bitka. Potem je sledil ekumenski oklic, vlečenje bora v vas, potem pa šaljiva poroka že-
nina z borovo nevesto. Človeku pač ni dobro biti sam.
Borovi 'gostiivanji v Kruplivniku in Križevcih sta uspeli. V nedeljo, 10. februarja, bo taka prireditev še v Predano-
vcih. Dva dni pozneje bo že pust111 dan, ko sc bomo lahko še zadnjih v sredo pa je že pepelnica - zače^ po pustnem veseljačenju. Škoda! ■ Štefan & N^1
Kuharice v samostanu
Nedeljska slovesnost v Veliki Polani
V samostanski kuhinji pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je bil kuharski tečaj, ki ga je pripravilo s kmetijsko svetovalno službo Lenart in njeno svetovalko Cvetko Bogdan Društvo kmečkih žena in deklet (DKŽD) Sv. Trojica. Tečaja, ki ga je vodila priznana kuharska učiteljica Ida Mir iz Radenec, se je udeležilo dvajset gospodinj, ki so spoznavale sodoben način priprave zdrave hrane, zlasti jedi iz kaš: prosene in ajdove kaše ter iz pire (preprosta, manj rodna pšenica). Pripravljali so tudi druge jedi za vsakdanji jedilnik. Na koncu je bila seveda pokušina, na katero so povabile tudi župnika patra Lavrencija in patra Jureta ter se jima na tak način zahvalile za gostoljubnost in prostore. Predsednica DKŽD Fanika Družovec je povedala, da je bil zadnji tečaj že šesti, ki so ga imeli v samostanu. - Foto: L, Kramberger
Razstava likovnih del učencev z motnjami v duševnem razvoju
O
snovno šolo dr. Janka Šlebinge-rja obiskujejo učenci, ki se težje učijo, kot pravijo sami zase, oziroma imajo zaradi bolezni ali drugih
okoliščinah motnje v razvoju.
Na šoli imajo polegrazredov, v katerih poteka prilagojen program za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju, tudi tri oddelke za vzgojo in izobraževanje, v katere so vključeni učenci s težjo motnjo v dusc\ nem razvoju.
No in ravno učenci teh treh oddelkov razstavljajo v mesecu januarju in februarju sv oje likovne izdelke v prostorih Trend
caffeja v Gornji Radgoni. Kot pravi profesorica likovne umetnosti in njihova mentorica Sandra Sep, med deli prevladuje tehnika slikanja s tempero, ki jo ponekod dopolni še doslikava s konturo.
Iz razstavljenih slik veje otroška posebnost, ki naredi z jasnostjo in enostavnostjo likovnih rešitev razstavljene izdelke barvite, živahne in nasmejane. Razstava, ki bo na ogled vse do 15. februarja, je že imela kar lep odziv. Nekateri obiskovalci so določena dela celo hoteli odkupiti, vendar niso naprodaj.
C. K. ■
Deset let župnijske Karitas
Na obletnici tudi škof dr. Franc Kramberger
I red desetimi leti so ustanovili v Veliki Polani župnijsko človekoljubno organizacijo Karitas, katere voditelj je bil župnik Franc Kodila, ______I člani pa Marija Čeh (tajnica), Elizabeta Prša (namestnica), Cvetka Jaklin (blagajničarka), Štefan Kelenc, Marta Cvetko in Ana Petek.
Jubilej so zaznamovali z izdajo biltena in slovesnostjo, združeno s st elo mašo, ki jo je vodil (in tudi pridigal) mariborski škod dr. Franc Kramberger, sicer pa tudi predsednik slovenske Karitas. Slovesnosti so sc udeležili številni predstavniki župnijskih Karitas (ŽK) z območja Pomurja. Pozneje je bila skromna pogostitev v dvorani doma krajanov.
V biltenu so orisane aktivnosti Karitas v posameznih letih. Delovnih področij je veliko: skrb za bolne, onemogle in invalide ter socialno ogrožene večje družine, praznovanje materinskega dne. priprava daril za obdarovanje otrok za Miklavža, pletenje adventnih venčkov z izkupičkom za dobre namene, organizacija in izvedba srečanj starejših, pomoč na domu ... Lani pa so imeli tudi župnijski oratorij oziroma nekajdnevno vodeno druženje otrok. Poromali so tudi po Halaso-vi poti, ki vodi iz rojstnih Crenšovec prek Hotize Lendave v Veliko Polano, kjer je la svetniški kandidat pokopan. V ŽK so podprli pobudo, da vsakemu mlademu paru, ki se poroči v
če sc znaš žrtvovali za driifM zastonj prejemali in želiš zaštl| ti. Ko to zmoreš, sebe notrairl in bližnjega neizmerno osreči pisala Janja Magdič, ki sc I«’1! voditeljica ŽK skupaj skupi|1<j močno angažira(jo) na čin'j nem področju. Da. (udi na'1

Desetletnico župnijske Karitas v Veliki Polani je s svojim obiskom in sveto škof dr, Franc Kramberger in pohvalil skrb za dobro bližnjega. - Foto: Š. S-
župnijski cerkvi, podarijo lesen križ -simbol vere, upanja in ljubezni. Prva sta ga dobila mladoporočenca Lidija in Boštjan. Življenje postane bogatejše,
lanskem.območju so pomoči. Mnogim pa seve«* j , menijo obisk, stisk roke. It-P ' i
Najljubše sanje VESTNIKOVO ROTOVA^
USTiR 7 februar 2002
IZ NAŠIH KRAJEV
15
| Stari običaji - stari prijatelji
rikaz starih običajev na Vinotoču Smodiš v Otovcih je bil v resnici podoben srečanju starih prijateljev. Vsak je vedel, kakšno je njegovo delo, veseli so bili, da so se spet srečali in poveselili. Družina Smodiš je že uigrana ekipa - gospodinja Vera z leti pridobiva vedno več izkušenj, mladi Vlado je mojster kuhanja žganja, študentka Vladka v prostem času z veseljem pomaga doma, pa seveda gospodar Vlado, ki ga je povsod veliko.
Vsi so že dolgoletni prijatelji Porabcev in tudi to soboto, 26. januarja, so bili gostje iz slovenskih vasi na Madžarskem deležni vse pozornosti. V prvem prostoru so bili na mizi kupi bučnega
Helena Balažič iz Moščanec je prava mojstrica v izdelovanju rož iz papirja, z veseljem uči tudi dijakinje Srednje kme-
tijske šole iz Rakičana.
Na Kratko
Cankova
V letošnjem letu pripravljajo v jankovski občini pester program najrazličnejših prireditev. Nosilec je turistično in kulturno-umet-niško društvo Avgusta Pavla s Cankove. Ob bližajočem se kulturnem prazniku bodo organizirali proslavo, marca pa pripravljajo Jožefove dneve s prikazom domače obrti in kulinarike. V spomladanskem času bo čistilna akcija Velika metla, poleti pa že dokaj odmev na etnološko-kulturna prireditev Žetev in mlačev. M. J.
Beltinci
. V tej občini sc lahko že nekaj časa pohvalijo z uspešnim delo-vanjem kar štirih skupin za sa-Inopomoč in kakovostno starost. A' Beltincih sta sc uveljavili zdravstvena skupina Orhideja in skupina ljudskih pevk, v Lipovcih deluje skupina Marija, v Lipi pa Lipov cvet, kjer izdelujejo rože iz krep papirja. M. J.
Gornji Petrovci
Famkajšnji gasilski dom je po oceni občinske komisije najlepši med gasilskimi domovi, zgrajcni-|mi do leta 1970. Laskavo' oceno so dobili tudi na državni ravni, saj je gornjepetrovski gasilski dom po oceni republiške komisije zaradi lege, ohranitve stare podobe in urejenosti v svoji kategoriji celo najlepši v Sloveniji. Posebno priznanje Turistične zveze Slovenije je prejel predsednik PGD Gornji Petrovci Aleksander Bagar. M. J.
Žižki
Vaščani dela Žižkov, ki je dobil ime po gostinskem lokalu Žabjek, so imeli očitno prav, ko so opozarjali, da s kanalizacijskim vodom, ki poteka skozi ta del, nekaj ni v redu. Komisija za prevzem je namreč res ugotovila nepravilnosti, ki jih mora izvajalec na lastne stroške odpraviti. (J. G.)
semena, ki so kar potegnili goste, da so sc takoj usedli in segli po njih. Dve Micki iz Gornjega Senika (Ropošova in Lazarjeva) sta pletli zanimive izdelke iz koruznega ličja, ne le cekarje in
Železniška postaja Ljutomer mesto je bila njen dom
Lepi spomini, danes pa...
isalo se je leto 1951, ko je »mestno« železniško postajo v Ljutomeru »prevzel« Franc Belinger s Hodoša oz. Šalovec, kjer je do tedaj delal na tamkajšnji železniški postaji. Z njim sta se preselili v Prlekijo tudi žena Terezija in triletna hčerka Cvetka. Tam je preživela najlepša leta svoje mladosti.
Pred nedavnim jo je obiskala njena razredničarka na osnovni šoli v Ljutomeru Ira Kolenko. Brskali sta po spominih, obujali lepa doživetja ... Bili sta srečni, da sta po štiridesetih letih spet skupaj. Proti večeru sta sc skupaj odpeljali v Ljutomer, pridružil pa sc jima je tudi Cvetki n oče Franc, kajti obema sc je stožilo po nekdanjem doftni v prostorih železniške postaje Ljutomer mesto. Želela sta videli, kako je tam danes.
»Žal mame ni več, da bi sc tudi ona lahko peljala z nami v njen Lolmerk. na nekoč prijetno in toplo majhno postajo, tja, kamor so radi prihajali številni Ljutomerčani, posedli na klopci ob očetovi pisarni, poklepetali ter občudovali red in čistočo, vinsko trto in drevje, ki ga je zasadil oče, še zlasti pa pisano mamino cvetje in njen prelepi vrl. V spominu še vedno vidim vse to. čutim vonj cvetja, slišim vrišč bratov in sester, vidim mamo in očeta z veliko ljubezni v njunih očeh. Sedaj, ko smo si ogledovali »našo« železniško postajo, sem opazila. da je oče kar obstal in onemel. V očeh so se mu zalesketale solze. Tudi sama sem ostrmela. Obrnila sem sc proti »tovarišici«
vaaaiiK na INTERNETU:
www.jRnf.si
Patfjafje za Wor»lranl», d. d., Ul. a. No«ke 13, Kuralta SoMin
predpražnike, tudi držalo za zobne krtače in »tepežu ice«. V naslednjem prostoru so izdelovali papirnate rože, pa ne kar take.
Helena Balažič iz Moščanec jc prava umetnica, posnema vedno nove mojstrovine narave, njen mak v vazi ali sončnice in marjetice so take: kot bi jih nabrali v naravi. Učenke Srednje kmetijske šole so se pridno učile. V spodnjih prostorih pa so pletli košare iz šibja in kuhali žganje. Alojz Hanžek je prišel iz Gornjega Se-
Cvetka ne mere in ne more razumeti, zakaj postajna hiša propada, predvsem z dvoriščne strani, zakaj je zanemarjena okolica, zakaj (Foto. J. G.)
Iri in očetu, vendar besede niso hotele na dan. Vsi smo bili ena kih misli, a nismo nič govorili. Le kdo je dovolil, da je postaja tako zanemarjena? Kdo ji jemlje njeno nekdanje bogato življenje? Zidovi stojijo, a molčijo. Postajna hiša počasi razpada, izgublja svoj sijaj. Tudi okolica je zanemarjena. No, še sem opazila očetov španski bezeg, njegovo hruško, brajde..!«
Te dni, ko se je Cvetka še enkrat podala na ogled omenjene
Micki z Gornjega Senika sta navzočim, ki so luščili »tikvino seme«, pokazali, kako pletejo iz koruznega ličja pri njih.
nika, šibje, ki je bilo bolj rdečkasto, je prinesel seveda s sabo; Vinko Bratina iz Vidonec pa je spet zgodba zase; »Marko« s Hotize živi na Goričkem in trdi, da je goričko šibje veliko boljše, bolj žilavo kot tisto ob Muri; njegova »špica« je stara že 150 let, kajti pletenja košar se je naučil od očeta in dedka. Pravzaprav prireditev v Otovcih ni le enourni prikaz starih običajev; to je celodnevno koristno druženje, za katerega si je vredno vzeti čas.
Bernarda B. Peček ■
železniške postaje, se je spomnila tudi, kako je večkrat pomagala očetu pri prodaji vozovnic ali pa je dvigovala in spuščala zapornice. poslušala Mira Steržaja in dru
ge goste, kako so klepetali in včasih tudi zapeli pod brajdami, kako je vsako noč v polsnu ob treh ponoči slišala prvi vlak, ki je peljal mimo, kako prijetno se je bilo sprehajati tudi v bližnjem parku ... To so lepi spomini, ki pa jih greni današnji pogled. Cvetka si srčno želi, da bi mala postaja v Ljutomeru spet dobila prijetnejšo podobo in da bi se vanjo vrnilo življenje. Bo kdo uslišal njeno željo?
Jože Graj ■
Vaški odbori
Za ceste
načrtujejo
oleg osrednje naložbe v KS Bistrica, ki jo izvajajo skupaj z Občino Črenšovci, imajo vaški odbori vseh treh Bistric v načrtu še nekatere druge naloge, ki
bi jih radi uresničili.
Tako želijo na Dolnji Bistrici obnovili vaško kapelo s prizidkom in urediti okolico, vrednost del pa jc ocenjena na okrog 5 milijonov tolarjev. Na Gornji Bistrici so te dni že začeli z obnovo vaške dvorane, za kar bo treba zagotovili okrog 1.8 milijona tolarjev, predvidena pa je tudi obnova »Krampačeve« kapelice (I milijon tolarjev). Vaški odbor Srednje Bistrice pa načrtuje obnovo gasilskega doma in prekritje dela dvorane (vrednost naložbe jc 1,5 milijona tolarjev) ter ureditev parkirišča pri pokopališču (700.000 tolarjev).
J.G.B
Končno je našla mir
Vsi smo ljudje in vsi smo pod kožo krvavi. Naše usode so prepletene z veseljem ali žalostjo. Želja vseh nas pa je, najti v življenju ljubezen. V Domu Lukavci živi Ivanka Luka-večki. Nekoč je imela fanta, ki pa jo je zapustil in odšel v tujino in se ji ni nikoli več oglasil. Kakšna žalost! Ne čudi, da je obupana korakala skozi življenje in trpljenje.
Po nasvetu se je zatekla k Bogu. Začela je hoditi v cerkev k maši. Poromala je v Medju-gorje. Končno je našla v svoji duši mir. Našla pa je tudi prijatelja Lujzeka in lepo ju je videti, kako si drug drugemu podarjata ljubezen. Oba sta zelo poštena in pridna, zato sta med varovanci zelo priljubljena. Dr. L. N.
Ivan Košič je varovanec doma v Lukavcih. V okviru terapije dela zelo lepe slike iz slame in pintovca. Delo ga prevzame in pomiri. Nekoč je bil dober tovarniški v delavec v Slovenski Bistrici. Včasih ga daje veliko domotožje. V domu si je našel družico Alenko in prizadevata si, da bi nanovo zaživela. - dr. L. N.
V
uredništvu nas je obiskal predsednik vaškega odbora Beznovci Bela Flegar in nas opozoril, da je v našem članku iz 4. številke napačno zapisano, »da so
iz Bezjiovec v bistvu prosili za izjemno odstopanje od sporazuma 50 : 50« v zvezi s sofinanciranjem dveh odsekov javnih poti.
»Mi smo ravno prosili za sofinanciranje v višini 50 odstotkov, čeprav naj bi bil za javne poti kriterij 70 (vas) proti 30 (občina) odstotkov. Ne bi radi, da bi na podlagi vašega zapisa kdo mislil, da smo prosili še več kot 50 odstotkov,« je dejal Flegar. Kakorkoli že, to ne spremeni končnega sklepa, ki smo ga zapisali, namreč, da jc bila prošnja za sofinanciranje občine v višini 50 odstotkov Beznovccm odobrena.
T. K. ■
16
REPORTAŽA
7. februar 2002 ®||
V vsaki maski tudi delček Vestnika
Maske se ne da narediti čez noč
tistih časih, ko sem hodila v osnovno šolo, kasneje pa tudi na srednji, se pustu ni dajalo kakšnega pomena. Potem pa me je pred desetimi leti nekaj prijelo in odločila sem se, da bom aktivno sodelovala v preganjanju zime. Aka-
demski slikar Vladimir Potočnik mi je pokazal tehniko izdelovanja mask in me tako navdušil, da sem še sama poskusila, je povedala Mira Vaupotič, profesorica nemškega jezika na Srednji zdravstveni šoli Murska Sobota.
In res je nastala miška Mini. Posrečila se ji je. kar ji je dalo
volje tudi za naprej. Svoje znanje pa prenaša tudi na učence šole, kjer je zaposlena. Poleg znanja, materialov in nekaj občutka za obliko pa moraš imeti pri izdelovanju take maske predvsem veliko, veliko potrpljenja, Samo za glavo maske se namreč potrebuje najmanj 50 ur vztrajnega dela.
Najprej se napihne močnejši balon, na katerega se postopoma nanašata časopisni papir in lepilo za les. Priznati je treba, da je v začetku kar težko umiriti ta želatinasti balon, ki ne obstane kar tako na mestu. Nanesti je potrebno še kakšnih 15 plasti časopisa. Boj s to lepljivo zmesjo pa lahko traja več dni ali celo tednov, saj se morajo plasti primerno posušiti, strditi, da nastane večja trda krogla. Obline in vdolbine, kot so lica, smrček, brada, nos, pa je lažje oblikovati iz mehkejših papirna-tih*brisač, Čeznje se potem prelepi nova plast časopisnega papirja in lepila. Prvo navdušenje nastane, ko začne dobivati ta okrogla
Pustne maske prinesejo v deželo optimizem, veselje, norčavost in seveda prvi vonj po pomladi.
gmota prve obrise podobe, ko nastajajo lička, oči... In potem je navdušenje vsak dan večje.
»Moja prva maska je tehtala kakšnih sedem, osem kilogramov, saj je bila vsa iz časopisnega papirja in lepila. Ugotovili smo, da je veliko lažje, če si pomagamo s peno, in maska je tako pol lažja,« pripoveduje prof. Vaupotiče-va. Tako jo je tudi enostavneje d-
Profesorica Vaupotioeva ter Andreja in Jasmina pri zaključevanju dela.
Ije časa nositi na glavi, sicer ti' lahko kaj hitro poide vsa kondicija. Posledice pa se čutijo še kakšen dan po tem. Kostume, ki spadajo zraven, pa ponavadi zašijejo kar mame ali pa učenke sama. »Trenutno so najbolj aktualne čebelice, sicer pa smo se v teh letih lotili mačka Silvestra in piščančka Tweetyja, Miki in Mini miške. Jerryja in še koga. Sama pa je naredila še pingvina in različne Di-sneyeve junake, prav tako pa je Vaupotičev! v veliko veselje, ko se odpravi po trgovinah, tudi v tujini, da najde ustrezno blago in druge dodatke.
Z veseljem pa pomaga tudi prijateljem in sodelavcem, da rea
lizirajo kakšno svojo idejo. Včasih je potreben le kakšen nasvet, včasih pa kaj več pomoči. Nikakor pa se stvari ne dajo narediti čez noč. In marsikoga zavede številka, da se lahko maska naredi v 50 urah, ampak to ni dva dni in dve noči. Pri tem moraš imeti veliko potrpljenja, masa se mora posušiti, strditi ... Na to, kaj boš oblekel na pusta, pa je treba misliti že novembra, ko tudi Mira in njena ekipa začneta z delom. Letos sta bili najbolj pridni Jasmina Škrobar in Andreja Konkolič, ki že končujeta maske.
Kamor koli pridejo njene maske, vedno vzbudijo veliko pozornosti in so prava atrakcija. Tako je bilo tudi lani na Festivalu vzgoje in izobraževanja v Celju, kjer je bilo veliko povpraševanja in želje, da bi se naučili izdelovati take maske. Mnogi pa so bili najbolj presenečeni nad tem, da profesorica Vaupotičeva poučuje nemški jezik in ne likovnega pouka.
A. Nana Rituper Rodež ■
Krivi za vse: (od leve proti desni) Drago Svetina, Zdenko Uzelac. Milan Remih in Stanko Kolar
Murski val res
kmalu tudi na
105,7 Mhz
e kar nekaj' časa se - če poslušate Murski val na 94,6 Mhz in imate radijski sprejemnik z RDS-tehniko - na radijskem zaslončku prikazuje napis: »Kmalu tudi na 105,7
MhZ.« Od prejšnjega tedna je radio temu cilju že čisto blizu.
Bo pa drugi oddajnik bplj od
daljen kot prvi, ki oddaja iz Peča-rovcev, Pravzaprav bo celo zunaj Pomurja. In sicer v občini Duplek, kjer stoji najvišji vrh Slo
venskih goric - Grmada. Ta ima trenutno 460 metrov nadmorske višine, ko bo tam stal stolp Murskega vala, pa bo hrib višji za 32 metrov.
Največji problem, ki ga radij-ci in Feri Horvat, šef tehnike na Murskem valu, ne bi mogli rešiti
Še na parkirišču pod Grmado
in ‘zemeljska enota’ že na vrhu
Ogrodje še v zraku, stolp, ki ga vidite, ni naui ampak stari vojaški stolp.
brez pomoči Slovenske vojske in njihovega helikopterja, je bil, kako na Grmado, kamor se z avtomobilom ne da pripeljati, spraviti bivalno enoto.
Bivalnik, v katerem bo oddajnik, so zato po kosih dobesedno znosili. Ampak ne peš, pač pa s helikopterjem. Ideja je zrasla verjetno kje pod samimi oblaki, saj šef tehnike Feri Horvat rad leta z balonom in poleg neba pozna tudi čisto prava pilota, Zdenka Uzelca in Draga Svetino, zaposlena v Slovenski vojski.
Sicer ne vozita helikopterja, sta pa pomagala pri uresničitvi in osvojitvi slovenskogoriškega
vrha. Brez papirjev seveda ne
gre, zato je direktorica Podjetja za informiranje, Irma Benko, na Ministrstvo za obrambo naslovila prošnjo za'pomoč. Kolikokrat so - vse od decembra - fantje prileteli na Štajersko prav zaradi bivalnika in oddajnika Murskega vala je, če se pošalimo - Vojna tajna.
Kot nalašč je namreč vedno nagajalo vreme in Grmada je dolgo ostala neosvojljiva. A se je le
vdala - pilotu Milanu R^ kopilotu Stanku Kolarjih varno in hitro spravila 81 tri dele bivalnika. Za ktffl je ostalo ogrodje, težkŠI tono, ki ga je prav na vrlW kot v centrifugi, a sta gM umiriti in odložiti.,
Po besedah Ferija HčA treba zdaj potrpeti šariq dni, da se zemlja malo n trenutno pa imajo glavM v podjetju Kovinar iz. 1.^
Naslednji teden bo^ vljali stolp, nato manjka5' antenski sistem pa bol dodatno frekvenco Muf|
slišen. Pokrili naj bi nain1 lise v Pomurju, predvsc^ ričkem, in se razširili|l1 štajerskimi poslušalci, 1
Vida Toš, foto|
V oosamezno masko ie vloženega veliko prostega časa in potrpežljivega dela.
7. februar 2002
KRONIKA
17
Štefan Šlankovič na zatožni klopi
Obtožen umora očeta In požiga
Ne spomni se dogajanja
red senatom okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki ga je vodil sodnik Branko Palatin, se je začela konec minulega tedna glavna obravnava zoper 52-letnega Štefana Šlankoviča iz Ženavelj, ki je obtožen umora očeta in požiga.
Do tragičnega dogodka je prišlo prvega oktobra lani po 17. uri, ko je obtoženi vinjen prišel domov. Po prepiru z očetom, 79-letnim Štefanom Šlankovičem starejšim, je le-tega polil z bencinom in zažgal. Zagorelo pa je tudi gospodarsko poslopje, na katerem je v celoti zgorelo ostrešje. Uničeno pa je bilo tudi nekaj orodja in opreme. Gasilci so preprečili, da bi zgorel še stanovanjski del zgradbe, povezan z gospodarskim poslopjem. Kljub temu je znašala gmotna škoda okrog 3,5 milijona tolarjev.
Obtoženi Štefan Šlankovič na soboškem okrožnem sodišču. Foto: N. J.
»Ne spomnim se dogajanja. Vem pa, da me je oče začel maltretirati in mi grozil, kar me je močno prizadelo. Ne spomnim se, če sem se na poti iz službe domov kje ustavil.« Obtoženi je
Pustni karneval, krofi, testne vožnje in pustno širokoustni,
do 400.000 SIT.
do 400.000 SIT* ugodnejši Leon ter več kot 200.000 SIT* ugodnejša Ibiza.
Da ne boste imeli oči na pecljih, obiščite vašega trgovca z vozili SEAT in. se pustite presenetiti radodarnemu pustu. Morda nagrada za najboljšo masko čaka prav vas.
‘Velja za vozila letnika 2001.
auto emocion
Avto Ori
Obrtna ulica 32 9000 Murska Sobota
V torek, 12. februarja 2002.
bil prek javnih del zaposlen kot komunalni delavec na Občini Gornji Petrovci. »Z očetom se nisva dosti prepirala, ker je bil oblasten. Pri požaru \em bil tudi ožgan po levi roki,« je še dodal
Štefan Šlankovič, ki je vidno obžaloval svoje početje.
Na vprašanje o razmerah v družini je obtoženi povedal, da je moral kot najstarejši med osmimi otroki največ delati. Po osnovni
šoli ni mogel nadaljevati šolanja, ker ni bilo dovolj denarja, »zato sem nekaj let delal sezonsko v Avstriji, denar pa je .pokasiral’ oče. Poročil sem se leta 1975, vendar mi je žena zaradi raka umrla leta 1990. Imela sva enega otroka, ki sva ga dala v rejništvo, saj ga stara starša nista mogla imeti v varstvu«, zvemo od obtoženega.
Kot rečeno, je usodnega dne očeta v njegovi sobi polil z bencinom in zažgal. Ta je takoj pritekel iz hiše, se povaljal po tleh, da je ogenj ugasnil, navzlic temu pa je bil hudo opečen. Pomoč je poiskal pri bližnjih sosedih, ki so poklicali reševalce, policijo in gasilce. Štefana Šlankoviča starejšega so zaradi izredno hudih opeklin iz murskosoboške bolnišnice takoj odpeljali v mariborsko, kjer je po tednu dni umrl.
Na tokratnem zaslišanju je najprej podal nevropsihiatrično mnenje dr. Jožef Magdič. Potrdil je, da je šlo v primeru obtoženega za težko alkoholiziranost, saj so ugotovili po štirih urah od storjenega zločina v krvi Štefana Šlankoviča mlajšega 1,89 promila alkohola. Tako bi imel v času kaznivega dejanja v krvi kar 2,57 do 2,85 promila alkohola. To naj bi povzročilo slabo koncentracijo obtoženega, ki je bil dalj časa v stanju težke nevroze in depresije. »Alkoholizem je povzročil težke poškodbe možganov in slabo kontrolo preiskovančevih čustev. Gre za tipičen primer možganske atrofije, ko se možgani začnejo sušiti,« je med drugim povedal nevropsihiatrični izvedenec.
V nadaljevanju je Gizela Časar kot priča potrdila, da je Štefan Šlankovič starejši prišel k njej in ji povedal, da ga je sin polil z bencinom. Takoj je poklicala rešilca, obtoženi pa naj bi skušal izvleči na varno traktor. Pokojnemu očetu naj bi še zabrusil, da je »modrijaš«. Zdelo se ji je, da je obtoženi, ki je po pripovedovanju drugih večkrat prihajal domov pijan, v času zločina normalno tekel, drugi priči Valentinu Časarju pa se je zdelo, da je obtoženi izgubljal ravnotežje.
Brat obtoženega Ludvik Šlankovič je dejal, da ga je obtoženi po dogodku poklical. Mislil je, da gre za potegavščino, toda ko je prišel, očeta ni bilo več doma. O odnosu med pokojnim očetom in obtoženim bratom pa ni mogel povedati nič slabega, saj je bilo med njegovim bivanjem v Ženavljah, že 25 let pa je bil v Nemčiji, vse v redu.
Po tehtanju stališč obrambe (.zagovornik je bil odvetnik Igor Vinčec) in tožilca Žarka Be-jeka je senat odločil, da za nedoločen čas preloži razpravo. Dotlej pa bodo skušali pridobiti še izvedensko mnenje požarne stroke. Sodišče želi namreč odpraviti dvom glede ožganih vrat zaklenjene kuhinje, kjer se je zadrževal pokojni in kjer naj bi ga sin polil z bencinom. Obtoženemu grozi kazen do 15 let zapora.
Milan Jer šel
SKUPAJ PROTI
| KRI | Ml fNALUl
©080-1200
POKLIČITE I OSTALI BOSTE ANONIMNI
Morilec Ervin Trost znova pred sodiščem
Streljanje in grožnja policistu
Čakajo na nevropsihiatrično mnenje
etindvajsetletni Ervin Trost iz Drobtinec pri Apačah, ki je bil lanske-
ga septembra zaradi umora 19-letnega nečaka, policista
Primoža Trosta, obsojen na obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v Psihiatrični bolnišnici Ormož, se je znovji znašel na zatožni klopi. Tokrat mu tožilstvo očita neu
pravičeno posest strelnega orožja, streljanje v javnosti in grožnje uradni osebi.
Obtožnica mu očita, da je 5. januarja 2001 v večernih urah prišel v gostilno v Apačah in na mizo položil pištolo in nekaj nabojev. Ker je kasneje zunaj tudi streljal, so Trosta prijeli in odpeljali na policijsko postajo v Gornji Radgoni. Tam naj bi policistu Franju Poz-dercu grozil, da ga bo ustrelil v glavo, »da bo kri špricala«.
V zagovoru pred senatom Okrožnega sodišča v Murski Soboti, ki mu je predsedoval sodnik Milan Forstnerič, obtoženi Ervin Trost ni zanikal nošenja in razkazovanja orožja ter streljanja. Dejal jc, da je streljal le proti gozdu v Apačah. Glede dogodka na radgonski policijski postaji pa dopušča možnost, da je zagrozil policistu, ki naj bi ga udaril, vendar se tega ne spominja.
Zaslišani sta bili tudi priči. Tako lastnica gostinskega lokala Kristina Fifold kot Zvonko Novina sta Zatrdila, da se ni dogajalo nič posebnega in da jc bil Ervin Trost dobre volje in ni nikomur grozil. Senat soboškega okrožnega sodišča se je odločil, da na naslednjo obravnavo povabijo izvedenca nevropsihiatrične stroke.
Milan Jerše ■
Branko Bedekovič dobil tožbo
O
Po osmih letih pravica
krajno sodišče v Murski Soboti je izreklo sodbo v imenu ljudstva, s
katero so sklenili primer napada na takratnega policista Branka Bedekoviča s Šafar-skega (zdajšnjega rokometnega reprezentanta, op. avt.) pred skoraj osmimi leti na nogometni tekmi v murskosoboški Fazeneriji.
Prvega maja 1994 je vrgel Boris Drvarič iz Murske Sobote, med nogometno tekmo NK Mura debel kamen, s katerim je zadel v obraz policista Branka Bedekoviča.
Z udarnino na levi strani spodnje čeljusti se je zdravil v murskosoboški bolnišnici. Zaradi fizičnih bolečin, plačila materialnih stroškov, zdravljenja in zamude časa je zahteval odškodnino. Sodišče je odločilo, da mora Boris Drvarič plačati 210.000 tolarjev z zamudnimi obrestmi.
Milan Jerše ■
18
ŠPORT
7. februar 2002
Šport od tod in tam
Odbojka
Košarka - Košarkarji ekipe Miar-te Lindau iz Lendave so premagali v tekmovanju tretje lige vzhod Pragersko s 74 : 51 (Cbr 21, Hozjan 14, Feher 11, Ismajlovič 10) ter izgubili s Koroško s 95 : 96 (Dor 27, Zrna 20, Feher 16, Hozjan 12) (F. B.)
« Badminton - V 6. kolu prvenstva v prvi državni ligi je igrala lendavska Mladost v Trebnjem s TOM Mirno nedoločeno 4 : 4. Zmagali so: D. Pešehonov, D. Pešehonov -J. Novak, N. Pešehonov - S. Kon-cut in N. Pešehonov - B. Sekereš. V 6. kolu druge državne lige vzhod je druga ekipa lendavske Mladosti premagala Kungoto s 6 : 0. Zmagali so: Šomen, Utroša in N. Kon-cutova med posamezniki ter Torok - Kuprivec, Kdncut - Lukač in Torok - Lukač. (F. B.)
Badminton - Na drugem pozivnem turnirju mladih igralcev in igralk do 15 let v Ljubljani se je od Lendavčanov izkazal Iztok Utroša, saj je zmagal med posamezniki ter v moških dvojicah skupaj z Rokom Činčem, ki je bil med posamezniki četrti. Četrto mesto je zasedla tudi dvojica Kutnjak - Kezele. (F. B.)
Namizni tenis - Na prvenstvu ŠZ Ljutomer je zmagal med 25 tekmovalci Dani Šterman (SIP) pred Darkom Fijavžem (Broker). Pri dvojicah sta bila najboljša Dani Šterman in Miha Sovič pred Kristjanom Mlinaričem in Andrejem Onišakom (vsi SIP Cven).
V medobčinski ligi Ljutomer so odigrali 9. kolo. Rezultati - 1. liga: Kamenščak : Broker 1 : 6. Vodita SIP in Broker s po 12 točkami: 2. liga: Loko II : Partizan IV 6 : 0, Mon. Lešnik : Branoslavci 6 : 0: 3. liga: SIP IV : Ten 6 : 0 in Friz. Tea : Segrap III 6 : 3. (N. Š. )
Namizni tenis - Na Ptuju je bilo tekmovanje slepih in slabovidnih v namiznem tenisu. Izkazali sta se članici MDSS Murska Sobota S. Mlinarič, ki je zasedla tretje mesto, in M. Pomgradič s četrtim mestom. (T. K.)
Karate - V tretjem kolu osnovnošolske karate lige v Slovenski Bistrici so se lepo odrezali mladi tekmovalci KK Rofix iz Murske Sobote, saj so zasedli tri prva mesta. V svojih kategorijah so zmagali v katah: Jan Berden, Živa Trajbarič in Mateja Gabor. Druga sta bila Martina Gabor v katah in Mirko Ljuboja v borbah. Tretja mesta pa so zasedli: Jasmina Hajdinjak v katah in borbah ter Suzana Zeko-vič in Matega Gabor v borbah. (F. M.)
Golbal - V prvem kolu državnega prvenstva slepih in slabovidnih v golbalu so bili Najboljši Sobočani, ki so premagali ZDSS s 7 : 0, Zavod z 11 : 1, Ljubljano s 14 : 7 in Zmaje ter igrali neodločeno z Mladinci 7 : 7. Vodi Murska Sobota. (T. K.)
Pohod - V Sotini pripravljajo tradicionalni Valentinov pohod na najvišji vrh Goričkega Kuglo. Na pohod, ki se bo začel v soboto, 9. februarja, ob 10. uri pri gostilni Valeč na Sotini, vabijo vse ljudi dobre volje. Prišli bodo tudi ptujski kurenti. Pohod bodo sklenili ob bograču, glasbi in plesu. (F. M.) ,
Sobočani in Ljutomerčanke brez točke
V štirinajstem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je gostovalo Pomurje Galex pri Stavbarju v Mariboru. Sobočani so uspeli v drugem nizu rezultat izenačiti na 1 : 1, vendar jim je za kaj več zmanjkalo moči in zbranosti, tako da so ostali brez točke. Maribor je zmagal z rezultatom 3 : 1 (25:20,20:25,25: 18,25:20). Pomurje Galex: Flisar, Tot, Čeh. Marič, Novitovič, Horvat, TOpovšek, Ko-vačec, A. in B. Grut. Štirinajsto kolo v prvi državni ligi so odigrale tudi ženske. Zavarovalnica Maribor je v Ljutomeru gostila državne prvakinje Novo KBM Branik, ki pa so bile premočan nasprotnik. Mariborčan-
ke so zmagale z rezultatom 3 : O (25 : 12, 25 : 16, 25 : 17). Zavarovalnica Maribor Ljutomer: Šoštarič, Tre-tinjak, Kodila, Vrbančič, Praprotnik, Vrbnjak, Pirher, Drevenšek, Jureš, Moreč. (N. Š., F. M.)
Pomurki derbi dobil Sonimex
Odbojkarice v tretji državni ligi vzhod so odigrale petnajsto kolo. V Puconcih je bil na spor.edu pomurski derbi med domačo Kemo in So-nimexom iz Radenec. V dokaj izenačeni igri je zmagal Sonimex z rezultatom 3 : 2 (25 : 16, 18 : 25, 23 : 25, 25 : 18, 15 : 13). Kerna Puconci: Čarni, Mencigar, Andr. Horvat,
Crnkovič, Jozelj, Rogan, Potočnik, Zorkovič, Draškovič Sonimex Radenci: Ješovnik, Drvarič, Hojnik, Tmušič, Vrbančič, Strmšek, Čuš, Šavel, Kološa, Klememnčič. V petnajstem kolu prvenstva v tretji državni moški odbojkarski ligi vzhod je druga ekipa Fužinarja v Beltincih nepričakovano premagala domačo ekipo s 3 : 1 (20 : 25, 27 : 25, 25 : 21, 26 : 24). Beltinci: Škafar, Koštrc, Čenar, Janža, Časar, Novak, Gider, Mesarič, Balažič. Vodeča Mežica je po pričakovanju premagala Ljutomer s 3 : 1 (25 : 21, 21 : 25, 25 :. 15, 25 . 22). Ljutomer: Šmauc, Pirher, Kaurin, Belec, Onišak, Zidar, D. in G. Kodila. (N. Š., F. M.)
Košarka
Prepričljiva zmaga Sobočanov
V devetnajstem kolu prvenstva v državni moški košarkarski 1. B-ligi je Radenska Creativ v Murski Soboti gostija ekipo Masterpointa Bežigrad in prepričljivo zmagala z rezultatom 103 : 81 (71 : 54, 49 : 36, 24 : 18). Sobočani so bili ves čas tekme boljši nasprotnik, tako da zmaga ni bila vprašljiva. Radenska Creativ: Ritonja 30, Meško 20, Gladovič 13, Besedič 8, Dominko 8, T. Novak 8, A. Novak 7, Maje 6, Pok 2 in Vorbš 1. (F. M.)
Pomurje Skiny za 7. do 10. mesto
V zadnjem kolu rednega dela prvenstva v prvi državni ženski
SKL - 1. B moški
Jurij PL Radenska Crea. Krško Unika Post. Rudar Maribor Bežigrad Hrastnik
1914 1912 19 12
19 11 1911
19 10 1910
19 10
5
7
7
8
8
9
9
9
1523:1417 1605:1482 1673:1650 1596:1481 1727:1617 1652:1583 1565:1574
1644:1697
U. Olimpija ml.19
Nova Gorica Fragmat Banex Ilirija Radovljica
19
19
19
19
19
9 10 1594:1587
9 10 1632:1653
33
31
31
30
30
29
29
29
28
28
8 11 1483:1540 27
6 13 1657:1773
6 13 1551:1672
5 14 1372:1548
1. SKL ženske
Lek Ježica K. Jesenice RC Maribor BTC Legrand Odeja P. Skiny Slov. Konjice
12 12
12 9
12 9
12 5
12 5
0
3
3
7
7
12 1 11
12 1 11
1145:596
821:796
982:787
857:899
870:936
723:1019
726:1106
Namizni tenis
25
25
24
24
21
21
17
17
13
13
košarkarski ligi je bil v Slovenskih Konjicah derbi zadnjih dveh ekip Slovenskih Konjic in Pomurja Ski-ny. Zmagale so gostiteljice z rezultatom 85 : 77 (65 : 65, 44 : 48, 17 : 23). Pomurje Skiny: Horvat 21, Svetina 20, Pušenjak 17, M. Or-ban 12, Kerec 4, Moravec 2 in Kokol 1. V končnici državnega prvenstva bodo igrale prve štiri ekipe skupaj s Celjem in Ilirijo za naslov prvaka, zadnje štiri ekipe, med njimi tudi ekipa Pomurja Ski-ny iz Murske Sobote, pa za razvrstitev od 7. do 10. mesta. (F. M.)
Sobočanke na pragu reprezentance
Prihodnjo nedeljo bo v Mariboru Dan slovenske ženske košarke. Na revialnih tekmah se bo predstavilo po 24 najboljših članic v Sloveniji, tekmo pa bodo odigrale tudi kandidatke za kadetsko in mladinsko reprezentanco Slovenije. Med njimi bodo v največjem številu doslej sodelovale-tudi Sobočanke. V elitni konkurenci članic bo nastopila Anita Horvat, rezerva je Mira Svetina. Posebej je razveseljivo, da je med 25 najboljšimi slovenskimi kadetinjami kar pet igralk Pomurja Ski-ny, ki kandidirajo za kadetsko reprezentanco, ki bo igrala kvalifikacije za evropsko prvenstvo. To so: Simona Kuzma, Katja Ternar, Nuša Gorčan, Jasmsina Ficko in Tadeja Tanacek (vse so državne pionirske podprvakinje). V klubu so ponosni
na tako širok izbor njihovih igralk kar je vsekakor lepo priznanje zanje in za trenerja Borisa in Leno Gabor. Narejen je tudi izbor štirih regijskih pionirskih reprezentanc, med kandidatkami so tudi štiri igralke Pomurja Skiny. Dokončna selekcija bo po končanem tekmovanju. (F. M.)
1. SOL člani					
Kamnik	14 13		1	40:10	38
Salonit	1410		4	33.19	31
Fužinar	1411		3	35:20	29
Bled	14	9	5	29:19	26
Maribor	14	7	7	25:27	21
Pomurje Galex	14	6	8	24:30	17
Granit	14	5	9	21:31	17
Šoštanj Top.	14	4 10		18:31	13
Olimpija	14	3 11		16:35	9
Žužemberk	14	2 12		18:37	9
1. SOL ženske					
Branik	14 13		1	41:4	40
Nova Gorica	14 12		2	38:15	34
Ljubljana	1412		2	37:15	33
Miklavž	14	6	8	26:27	22
Novo mesto	14	7	7	24:28	20
Koper	14	6	8	27:26	20
ZM Ljutomer	14	5	9	21:32	17
Kamp P. jama 14		5	9	21:34	13
Solkan	14	2 12		11:39	6
Šempeter	14	2 12		14:40	5
3. SOL moški					
Mežica	1312		1	38:9	36
Poljčane	11 10		1	32:15	26
Nigrad	11	7	4	28:14	24
Beltinci	12	8	4	28:19	22
Šoštanj T. II	13	6	7	26:24	21
Turbina	13	6	7	24:25	19
Ljutomer	13	4	9	18:34	11
Fram	12	4	8	13:38	11
Fužinar II	13	3 10		12:32	10
Granit II	13	2 11		14:33	6
3. SOL ženske					
Črna	1311		2	37:12	32
Dravograd	11	9	2	29:12	26
Celje	13	8	5	31:23	24
Sonimex Radenci 13		8	5	28:21	24
Prevalje	13	7	6	28:22	23
Kerna Puconci	13	7	6	27:26	20
Ruše	12	5	7	21:24	15
Venus	12	5	7	19:25	15
Kajuh Šoštanj 12		2 10		10:31	7
Galeja Vega	12	0 12		2:36	0
Kegljanje
Radenska četrta
V dvanajstem kolu prvenstva v državni moški kegljaški 1. Q-ligi je gostovala Radenska na Jesenicah in premagala domače moštvo z rezultatom 6 : 2 (5290 : 5236). Radenska: Harc, 900, Kovačič, 888, Borovič 883, Kuzma, 880, Šebja-nič, 860, Steržaj, 488, in Kos, 391 podrtih kegljev. S to zmago se je radenska prebila na četrto mesto. Rudar pa je premagal Nafto z visokim rezultatom 8 : O (5418 : 5130). Nafta: Žalik, 911, Radako-vič, 878, Matko, 860, Matjašič, 841, Horvat, 834, in Kerman, 806 podrtih kegljev.
V šestem kolu prvenstva v mariborski OKS je druga ekipa Radenske visoko premagala drugo ekipo Lokomotive z rezultatom 8 : 0 (4999 : 4749). Radenska: Šalamun, 881, Pirc, 850, Emeršič, 834, Lesjak, 830, Marinič, 814, Bojnec,
398, in Iskra, 392 podrtih kegljev. Prevalje pa je premagalo drugo ekipo Nafte z rezultatom 6 : 2 4974 : 4883). Ja Nafto sta zmagala Mihajlovič, 862, in Š. Horvat, 827 podrtih kegljev. (M. Ž., F. M.)
SKL -
Ljubelj Sinet Gorica
1. B moški
Radenska Hidro Rudar Jesenice Nalta Korotan . Adria
12
12
12
12
12
• 12
12
12
12
12
9
9
8
7
7
6
4
2
1
1
2 0
1
2
1
1
0
2
2
1
3
3
3
4
5
8
8
9
1 10
Dvoranski hokej
NTK Kerna Puconci
Stabilen prvoligaš, načrtno delo z mladimi
Namiznoteniški klub Kerna iz Puconec, ki obstaja šele peto leto, se je v tem kratkem času iz malega kluba (prvak v tretji in dvakrat prvak v drugi državni ligi) prebil v najkvalitetnejše tekmovanje - prvo državno ligo, kjer uspešno tekmuje drugo leto in je postal stabilen prvoligaš. Ekipi Kerne (Mirko Unger, Bojan Pavič, Borut Benko, Andrej Sapač in Robert Smodiš) je prvo leto tekmovanja v prvi državni ligi za las ušlo četrto mesto v rednem
MT Sobota mladinski ‘državni prvak
V finalu ekipnega državnega mladinskega prvenstva v namiznem tenisu v Ljubljani je sodelovala med osmimi najboljšimi ekipami tudi ekipa Moravskih Toplic Sobote in se zopet odrezala. Sobočani so v predtekmovanju premagali Merkur (Kranj), Ilirijo (Ljubljana) in Edigs (Mengeš) s po 4 : 0. V finali skupini so premagali Ptuj s 4 : 2, v
vaka pa ljubljansko Olimpijo prav tako s 4 : 2. Ob odlični igri vseh je B. Ropoša dvakrat zmagal, Ocepek in Roudi pa po enkrat. Igrala sta tudi Tim Fridrih in Tonček Ropoša. Ocepek in B. Ropoša sta bila drugi in tretji najboljši igralec na turnirju. To je že tretji ekipni mladinski državni naslov Sobočanov v samostojni Sloveniji pod vodstvom frnnnrio Mirana Mnruna M i |
delu tekmovanja, na koncu pa je zasedla šesto mesto. Pucončani so tudi z isto ekipo trenutno na šestem mestu tekmovanja v prvi državni ligi. Dvakrat doslej pa so se preizkušali tudi v tekmovanju Interpoka-la. Poleg članske ekipe uspešno tekmuje ttidi mlada ekipe Kerne (Jure Zavec, Vasja Gorčan, Gorazd Brumec in Primož Gider) v tretji državni ligi. V prejšnji sezoni je zasedla četrto mesto, v letošnjem prvenstvu pa prepričljivo brez poraza vodi. Igralci Kerne so dosegli nekaj odmevnih uvrstitev tudi v tekmovanju posameznikov na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Sicer pa v klubu namenjajo posebno skrb delu z mladimi, kjer so rezultati že vidni. Dobro sodelujejo tudi s starši otrok.
NTK Kerna iz Puconec se je uveljavil tudi kot dober organizator najzahtevnejših prireditev. Tako je med drugimi organiziral tekmo evropske lige med reprezentancama Slovenije in Madžarske, članski TOP-12 ter druga državna in mednarodna tekmovanja. Za dosežene uspehe, na katere so v Puconcih ponosni, so poleg igralcev zaslužni trener Mirko Unger ter neutrudna športna delavca Ernest Nemec, predsednik kluba, in Robert Smodiš, ki
je gonilna sila vseh aktivnosti. Pri tem pa seveda ne bi smeli pozabiti na sponzorje in donatorje, krajevno skupnost in občino, ki po svojih močeh tudi finančno podpirajo prizadevanja v klubu.
V letu, ki se je začelo, nameravajo nadaljevati z začrtanim delom, ki temelji na vzgoji mladih igralcev. Zelo zadovoljni bi bili, če bi člansko moštvo izboljšalo uvrstitev od šestega mesta v državi, v posamični konkurenci pa ponovili dosedanje uspehe. Ker je mlada ekipa Kerne pred osvojitvijo naslova prvaka v tretji ligi, bo potrebna odločitev, kaj storili ob uvrstitvi ekipe v drugo državno ligo, saj je večina članov na študiju v Ljubljani, in se postavlja vprašanje obiska treningov. Sicer pa bo NTK Kerna Puconci tudi letos organiziral več tekmovanj na različnih ravneh in v vseh kategorijah. Že kmalu jih čaka organizacija največjega tekmovanja, ko bodo gostitelj najboljših slovenskih igralcev namiznega tenisa, to je 2. TOP-12. Razmišljajo pa tudi o organizaciji reprezentančne tekme. Zaradi uspešnega vodenja kluba so na občnem zboru ponovno izvolili za predsednika Ernesta Nemca in za tajnika Robija Smodiša.
Feri Maučec
67:29 20
65:31 18
57:39 17
49:41 16
51:45 15
54:42 13
41:53
32:64
29:67
27:69
8
6
4
3
Lek in Svoboda v finalu
S četrtim turnirjem v dvoranskem hokeju v M. Soboti so bila končana predtekmovanja. V članski konkurenci je Lek iz Lipovec premagal M. Toplice z rezultatom 8 : 1 in se tako po točkah izenačil z ljubljansko Svobodo. V mladinski konkurenci je Lek premagal M. Toplice z rezultatom 4 : 3 in brez poraza zasedel prvo mesto. Drugi rezultati - dečki: Triglav (ž.): Triglav O : 2. M. Toplice (ž.): Lek 0:5, M. Toplice (ž.): Triglav 0:5, Triglav (ž.): M. Toplice 0:2, M Toplice : M. Toplice (ž.) 3:1, Triglav : Lek 3:3, Lek : M. Toplice 4:0, M. Toplice (ž.): Triglav (ž.) 0:0, Triglav (ž.): Lek 2 : 6 in Triglav : M. Toplice 4:0. Ml. dečki: Puconci. M. Toplice 1:0, Triglav : Puconci 6:0 in M. Toplice : Triglav 0:3. V petek, 8. februarja, bosta igrala v finalu za naslov prvaka v članski konkurenci Lek in Svoboda, za tretje mesto pa Triglav in M. Toplice. Finalna srečanja bodo tudi v preostalih kategorijah.
Člani
Svoboda Lek Triglav M. Toplice M. Sobota
Mladinci
Lek
Triglav M. Toplice Svoboda
8
8
8
8
8
6
6
6
6
7
7
3
2
0
0 0
1
1
0
1
1
4-
5
8
64:20 21
63:22 21
35:39 10
19:47 7
9:62 0
6
3 3
0
0. 0
0
0
0
3
3
6
22:10 18
24:14 9
16:13 9
9:34 0
Nogomet in jnalNogomel
Pred odhodom na 10-* priprave v Crikvenico so odig® gometaši Mure prijateljsko tek tretjeligašem Odranci in zmaj rezultatom 5 : 0. Strelci: JuM zold. Reljič, Džafič, Ciger. (F.*
Na pripravah v CrikveniciH la Mura v prvi tekmi neodločert 2 s tretjeligašem HalubjanOM ca za Muro sta bila S. Dvors Gabor. Tudi druga tekma n* vaškim drugoligašem Nova Muro se je končala neodloč® 1. Zadetek za Muro je doset Dvoršak. (F. M.)
V Murski Soboti je bilo mednarodno odprto prvensl* venije v malem nogometu za nike in zobozdravnike. Sod® je 13 moštev iz Slovenije, Hi1 in Madžarske. Zmagal je 2 pred Celjem in Mursko Sobot bočani so premagali Celje z ter izgubili z Zagrebom zO Makarsko z 0 : 3. (F. M.) j
ŠD Radenci in KMN Sv® bila organizator 6. tradiciona turnirja v malem nogometu za ce nad 30 let. Med 12 ekip zmagala ekipa Slikopleska Nedog, ki je v finalu premaga po Željko + Compani z 2 • tretje mesto je premagal Bat Zopa-Atex s 4 : 3. Za najbb igralca so izbrali Željka 0® (Željko + Co), za najboljšo? tarja Silvestra Komika (Slik ’ in za najboljšega strelca 1 Emeršiča (Slik. Nedog). (F-*’
V prvenstveni tekmi dj žavne lige v malem nogo®1® ■ hod so Križevci v gosteh p(q Lovrec Slovenske gorice ž tatom 5 : 4 (Žajdela 2, Kolbl’) tič, Hajdič). (N. Š.)
V Ivancu na Hrvaškem j®i čan mednarodni turnir za d®' 12. Med 20 moštvi so zrn® gometaši Mure iz M. Sobdl v finalu premagali HrvašW govoljca z 2 : 1. Vratar Mb' Gačevski je bil proglašen za šega vratarja na turnirju.
V zimski ligi malega n®! občine Beltinci so odigral' srečanja. Zmagalo je mošt* Ižakovci, ki je za prvo m®5 magalo KMN Beltinci z 8 tretje mesto je NK Beltinci premagal NK Beltinci (mla^f : 7. Za'najboljšega igralca-glasili Ljuba Antolina (La(j ci), za najboljšega vratarja® Pozderca (KMN Beltinci). strelec pa je bil Damjan $r Beltinci - mladina), ki je golov. (F. M.)
V občinski zimski H0' malem nogometu Križev?! grali 10. kolo. Še vedno poraza Petrol llijaševci s 2 -mi pred Župari 22 in MS I®1 21, Zetorjem Vučja vas 16 točk. (F. M.)
Tenis
1. PŠZTL
Fein
Trinajst M TK M. Sobota Forming Radio Viva Pomurka Kekec
5
5
5
5
5
5
M
6
2. PŠZTL - rdeča sk«^
Geotim Mir Radgona Electrum Sortima ABC Pomurka Pomurska DZU TK Radenska Skobra Nepripravljeni ŠD Cven
6
5
6 5 5 5 6
5 6
5
12
1
1
Ranina
2. PŠZTL - modra sk«jP -
Vinogr. Žnuderl
Bintel TK Ljutomer Zav. Triglav ŠD Lo-ko UJV MS Rebel SKP Rdagona TK Štraf MTS Radenci Gama
5 5
6
5
5
5
6
5
6
UK 7 februar 2002
ŠPORT
19
Sah
12. izbor športnikov Športne zveze Lendava
PD Matica Murska Sobota
Meštrovič prvi, T. Gruškovnjak četrti
Marika Kardinar in Miha Horvat športnika leta 2001
Lani na pohodih in akcijah dva tisoč planincev
V M. Črncih je bil drugi letošnji mednarodni šahovski turnir, ki ga prireja ŠD Radenska Pomgrad iz M. Sobote. Med 64 šahisti je zmagal Zvonimir Meštrovič z 8 točkami. Najboljši pomurski šahist je bil Tomislav Gruškovnjak, ki je zasedel četrto mesto pred Denisom Gjura-nom, ki je bil peti, oba sta zbrala po 7 točk. Boris Kovač je bil osmi, Alojz Kos deveti, Lea Števanec deseta, Matija Gabor dvanajsti, vsi so zbrali po 6 točk. Tretji mednarodni turnir bo v nedeljo, 17. februarja, v M. Toplicah. (F. M.)
Končano je bilo odprto prvenstvo Lendave v šahu, ki ga je organiziralo ŠD Lendava. Naslov prvaka je osvojil Jože Gaber s 7 točkami, sledijo Vučko, 5, Žalik, 4,5 (dve neodigrani partiji), in Strbad, 4 točke. (F. B.)
M. Soboti (OŠ lil) je bilo regijsko ekipno prvenstvo osnovnih šol v šahu. Zmagovalci so bili: ml. deklice: OŠ lil MS; ml. dečki: OŠ III MS; st. deklice: OŠ Beltinci; st. dečki: OŠ Beltinci.
Na januarskem hitropoteznem mladinskem turnirju ŠD Radenska Pomgrad iz M. Sobote je sodelovalo 9 šahistov. Zmagal je Aleš Lazar z 8 točkami pred Denisom Gjura-nom, 6,5, in Majo Hočevar, 6 točk.
Na pomurskem mladinskem šahovskem prvenstvu osnovnih šol v M. Soboti za posameznike so bili najboljši: dekleta do 10 let: Andreja Kebler (Negova); do 12 let: Sanja Banfi (Bakovci); do 14 let: Mateja Zver (Bistrica); do 16 let: Tadeja Ternar (Beltinci); dečki do 10 let: Denis Jakiša (OŠ III); do 12 let: Grega Nerat (OŠ III); do 14 let: Frenk
Kolmanič (S. Jurij Videm); do 16 let: Janez Buzeti (OŠ (II).. (I. .^I,)
Strelstvo
SD Janka Jurkoviča druga, Turk četrti
S strelskega tekmovanja v osnovni šoli v Turnišču. Fotografija: N. J.
Strelska družina Štefana Kovača iz Turnišča je bila organizator 5. kola prvenstva v prvi in drugi državni ligi v streljanju z zračno puško in pištolo. V streljanju z zračno puško je sodelovalo 36 strelcev, od tega 18 ali polovica iz Pomurja. Zmagala je Olimpija iz Ljubljane s 1772 krogi, druga je bila SD Janko Jurkovič Videm s 1764, tretja SD Kolomana Flisarja Tišina s 1754, peta SD Štefana Kovača Turnišče s 1746, sedma Pomurka Ml Murska Sobota s 1741, osma Radgona s 1734 in deseta SD Ljutomer s 1732 krogi. Med posamezniki je po pričakovanju zmagal naš najboljši strelec Rajmond Debevc (Olimpija) z odličnim rezultatom 599 krogov, saj je zgrešil en sam krog. Najboljši pomurski strelec je bil Miroslav Turk (Ljutomer), ki je zasedel s 592 krogi četrto mesto. Peti je bil Thomas Lampl (J. Jurkovič) s 590, šesti Branko Bukovec (Tišina) s 588, osmi Ernst Huber (Rdagona) s
Simona Koncut in Miha Horvat najboljša športnika občine Lendava
V hotelu Lipa - Terme Lendava so razglasili najboljše športnike, športnice, športne ekipe, perspektivne športnike in ekipe ter športne delavce - dobitnike plaket za leto 2001 po izboru Športne zveze Lendava za občine Črenšovci, Dobrovnik, Kobilje, Lendava, Odranci, Turnišče in Velika Polana. Po pozdravnem nagovoru predsednika Športne zveze Lendava Vilija Se-kereša so priznanja najboljšim podeljevali Ladislav Solarič, Jože Vidič, Marija Pozsonec in Vili Seke-reš.
Za najboljšega športnika Športne zveze Lendave je bil izbran igralec badmintona Miha Horvat iz Lendave, član Badmintonskega kluba Mladost iz Lendave. Drugo mesto je zasedel strelec Robi Markoja iz Gomilice, član SD Štefana Kovača iz Turnišča. Tretji pa je bil judoist Gorazd Recek iz Lendave, član Judo kluba Lendava.
Za najboljšo športnico so izbrali kegljačico Mariko Kardinar iz Dobrovnika, članico Kegljaškega kluba Miroteks iz Celja. Drugo mesto je zasedla igralka badmintona Simona Koncut iz Lendave, članica Badmintonskega kluba Mladost iz Lendave. Tretje mesto pa je zasedla judoistka Lea Benko, članica Judo kluba Lendava.
Za najboljšo športno ekipo je bil izbran Badmintonski klub Mladost iz Lendave pred Judo klubom Lendava in Strelsko družino Štefana Kovača iz Turnišča (mladinska ekipa).
Med perspektivnimi športniki je zasedel prvo mesto Tadej Časar,
588, deseti Izidor Hreščak (J. Ju- . rkovič) s 587, dvanajsti Gorazd Kocbek (J. Jurkovič) s 587, trinajsta sta bila Dušan Ziško (Tišina) s 586 in -Robi Markoja (Turnišče) s 586, šestnajsti Tomaž Kerčmar (Pomurka) s 583, sedemnajsta Maja Dular (Pomurka) s 583, osemnajsti Denis Lebar (Turnišče) s 581 in dvajseti Rajko Robnik (Ljutomer) s 581 krogi.
V drugi državni ligi v streljanju z zračno puško je zasedla druga ekipa SD Štefana Kovača iz Turnišča s 1714 krogi četrto, druga ekipa SD Kolomana Flisarja Tišina pa s 1634 krogi enajsto mesto. Med posamezniki je zasedel Božidar Draškovič s 574 krogi enajsto, Igor Makari s 571 petnajsto in Gregor Maučec (vsi Turnišče) s 569 krogi sedemnajsto mesto. (F. M.)
Prvo mesto za Coal
V petem kolu prvenstva v drugi državni ligi v streljanju z zračno pištolo v Turnišču so se izkazali
Marika Kardinar (kegljanje) in Miha Horvat (badminton) - najboljša športnika Športne zveze Lendava za leto 2001. (Fotografija
član Judo kluba Lendava, druga je bila Sendi Lešnjak, članica Športnega kluba borilnih veščin Budo šport Lendava, tretji pa Zoran Golubovič, član Teniškega kluba Win-ner Hotiza. Naziv najboljše perspektivne ekipe je pripadel Judo klubu Lendava (starejši dečki) pred Sekcijo hitrostnega rolanja Športnega društva Dokonča Lendava in Ženskim nogometnim klubom Odranci (U-15).
Športna zveza Lendava je podelila tudi plakete za dolgoletno delo v športu devetim športnim delavcem. Žlate plakete so dobili:
Marica Varga (kegljanje), Marjan Dominko (nogomet), Milivoj Ma-
tekmovalci Coala iz Petišovec, saj so zasedli s 1667 krogi prvo mesto. Med posamezniki je bil Miran Miholič s 560 krogi tretji, Aleksander Ciglarič s 556 peti in Jožef Hajdu (vsi Coal) s 551 krogi deveti. (F. M.)
Hreščak in Pajič izpolnila normo
V Munchnu v Nemčiji je bil močan mednarodni turnir v streljanju z zračno puško. Med več kot 600 strelci iz 42 držav so sodelovali tudi štirje pomurski tekmovalci: Izidor Hrešček (Janko Jurkovič) pri članih, Maja Dular (Pomurka) pri članicah ter Valter Pajič (Tišina) in Bojan Babič (Pomurka) pri mladincih. Uspešna sta bila Valter Pajič, ki je dosegel rezultat 583 in 585 krogov, in Izidor Hreščak, ki je dosegel 583 in 591 krogov, oba sta izpolnila normo za evropsko prvenstvo v Grčiji. Maja Dular je dosegla rezultat 386 in 387, Bojan Babič pa 579 in 578 krogov. (F. M.)
: J. Z.)
tičič (nogomet), Koloman Sbvegeš (strelstvo). Srebrne plakete so prejeli: Bojan Sekereš (badminton), Ivan Breznik (judo), Dejan Kulčar (judo) in Strelsko društvo Jezero Dobrovnik. Bronasto plaketo pa je dobil Tomaž Benkovič (strelstvo).
Drugič v samostojni Sloveniji so razglasili tudi najboljše športnike in športnice občine Lendava za leto 2001. Za najboljšega športnika je bil izbran Miha Horvat, član BK Mladost iz Lendave, drugi je bil Gorazd Recek, član Judo kluba Lendava, tretji pa Jože Koren, član
Speedway teama Lendava. Za najboljšo športnico občine Lendava je bila izbrana Simona Koncut, članica BK Mladost iz Lendave, druga je bila Lea Benko, članica Judo kluba Lendava, tretja pa Doris Žunič, člahica Športnega kluba borilnih veščin Budo šport Lendava. (F. M.)
Karate ___________, __________
Številni uspehi Ljutomerčanov
Karate sekcija ljutomerskega Partizana, ki deluje osemnajst let in trenutno vključuje 30 karateistov od najmlajših do starejših, je dosegla v minulem letu največje uspehe doslej. Mladi karateisti so osvojili na 24 tekmovanjih 127 posamičnih in pet ekipnih kolajn. V borbah so. Ljutomerčani ekipni državni prvaki, najvišje naslove pa so osvojili: Katja Filipič (kadeti, nad 55 kg), Aleš Preglej (st. dečki, nad 65 kg), Samo Prelog (st. dečki, do 65 kg), Peter Drobež (ml. dečki, nad 60 kg). Najuspešnejša med
njimi sta bila Samo Prelog (22 kolajn) in Aleš Preglej (13 kolajn). Na mednarodnem pokalu kofukan sta zasedla Tina Mlinarič (do 60 kg) in
Igor Vrbnjak (nad 78 kg) tretji mesti. Tina Mlinarič je nastopila za žensko izbrano vrsto in priborila odločilno točko pri osvojitvi prvega mesta. Enak uspeh sta dosegla z moško reprezentanco Samo Potrč
in Igor Vrbnjak. Ljutomerčani so se izkazali tudi z drugim mestom v osnovnošolski ligi v severovzhodni Sloveniji. Karate sekcija ljutomerskega Partizana je izključno ljubiteljske narave. Nekaj sredstev dobi iz občinskega proračuna. Z razumevanjem jim pomagajo sponzorji, veiike zasluge za dobre rezultate pa gre vsekakor pripisati staršem za prostovoljno delo in brezplačne
Planinsko društvo Matica Murska Sobota, ki vključuje tudi pododbor Beltinci in sekcije na Ekonomski šoli Murska Sobota ter na osnovnih šolah Beltinci, Bakovci, Puconci, Cankova in soboška prva osnbvna šola, uspešno uresničuje svoje naloge in sprejeti program dela. Društvo uspešno vodi predsednik Jože Ružič, v svojih vrstah pa imajo tudi več zelo aktivnih planincev, ki skrbijo za razne akcije, izobraževanje in organizacijo pohodov. Svojo osnovno dejavnost izvaja šestnajst planinskih vodnikov z veljavno licenco za vodenje pohodov, pet mentorjev planinske vzgoje in šest markacistov. Vzdržujejo tudi Pomursko planinsko pot na relaciji Veržej-Velika Polana in Tromejnik-Radenci ter Evropsko pešpot E - 7. Samo lani se je udeležilo njihovih pohodov okrog 2.000 planincev. Zelo bogat program so si zastavili tudi v letu 2002 - mednarodnem letu gora, ko bodo namenili posebno skrb zavarovanim rastlinam na svojem območju (dišeči volčin in logarica) in rastlinstvu v mrtvicah reke Mure.
V letošnjem letu namerava organizirati PD Matica Murska Sobota 39 pohodov. Januarja so že organizirali novoletni pohod na Kum, pohod po poteh Pohorskega bataljona in Vincekov pohod. V februarju bodo izvedli pohod na Ser-diški breg (štirje letni časi) in Valentinov pohod, imeli pa bodo tudi občini zbor društva.
Marca predvidevajo pohod po ormoški in pomurski poti, memo-rialni pohod Marije Vild in pohod
Strelstvo
Na strelišču v Lendavi je bil peti turnir regijske lige v streljanju s standardno puško. Med 6 ekipami je zmagala SD Jezero Dobrovnik s 1637 krogi pred SD Črenšovci 1597 in SD Telekom 1596
Ljutomerski karateisti. Stojijo od leve: Filipič, S. Prelog, M. Prelog, Marin, R. Žibrat (trener). Preglej, Moleh, L. Tkalec, Drobež; čepijo: Steržaj. L. Prelog, Bolkovič, S. Žibrat, R. Tkalec. Časar, Slana. Ferenc, Štih. (Fotogratija: D. Topolinjak)
prevoze. Trener Rihard Žibrat, ki je bil tudi pobudnik ustanovitve karate sekcije v Ljutomeru, ima naziv mojstra 3. DAN, hkrati pa ima tudi
Judo_________
Lešnjak in Brda prvaka
Na Ptuju je bilo državno prvenstvo šolskih športnih društev v judu. Med 148 tekmovalci in tekmovalkami iz 28 osnovnih šol so dosegli lep usp^h Lendavčani, saj so zasedli več prvih, drugih in tretjih mest. Najuspešnejša sta bila Sendi Lešnjak (57 kg) in Andrej Brda (55 kg), ki sta zasedla prvi mesti in postala državna prvaka. Drugi je bil Tadej Časar (50 kg).
na Boč. Aprila bodo na sporedu pohodi na Serdiški breg, Resevina - Ritnik in Pot štirih slapov. V maju imajo predvidene Pohod treh src, Dimek-Hrovatov memorial in Ko.zje-Sv. Lovrenc. V juniju bodo imeli nočni pohod na Bedenik, pohod v neznano in Kamniška Bistrica.in Korošica. Julija bodo organizirali pohode na Srebrni breg, Za-prikaj-Krnčica-Krn, Watzman-K6-nigsee - Bergchtesgaden in Izvir Mure. V avgustu so predvideni pohodi na Triglav, Kočno, pohod Ko-šuta-Veliki vrh-Kladivo in pohod po vaseh občine Beltinci. V septembru se bodo planinci podali na Vršič - Mojstrano, Stol in Uršljo goro ter proslavili Dan slovenskih planincev.
V oktobru načrtujejo Pohod na Serdiški breg, Gozdnik - Kamnik in.Peca iz Avstrije. V novembru je predviden Martinov pohod Braton-ci - Radenci, Pohorje in Pomurska pot. V decembru pa bodo izvedli Pohod po Pomurski poti ter organizirali Planinski ples in planinsko predavanje. Poleg pohodov bodo izvajali program vzgoje in izobraževanja osnovnošolcev in odraslih, skrbeli za varstvo narave in človekovega okolja ter skrbeli za vzdrževanje in označevanje Pomurske planinske poti in Evropske pešpoti E-7.
Skrbeli bodo za varnost planincev v gorah in drugih naravnih okoljih, zbirali predmete in dokumentarno gradivo društva in planinsko izročilo ter sodelovali z ostalimi planinskimi društvi v Pomurju. (F. M.)
krogov. Med posamezniki je bil najboljši Aleš Horvat (Črenšovci) s 554 krogov'pred Darkom Horvatom (Dobrovnik) 550 in Dominikom Kermanom (Telekom) 549 krogov. (F. B.)
sodniški izpit. Nazive mojstra 1. DAN pa imajo: Blagovič; Potrč, Vrbnjak, Vrabelj, Barber, Filipič in Brezovac. (N. Šoštarič)
Tretja mesta pa so zasedli: Doris Žunič (52 kg), Blaž Mlinarič (60 kg), vsi DOŠ I Lendava, Dominik Dominko (38 kg), OŠ Turnišče, in Sanja Jaklin (nad 63 kg), OŠ Velika Polana. Peta sta bila: Tomi Ozmec (42 kg), OŠ Velika Polana, in Peter Dukič (nad 73 kg), DOŠ I Lendava. DOŠ I Lendava je postala pri dečkih tudi ekipni državni prvak, pri deklicah pa je bila druga. (F. B., F. M.).
7. februar 2002 I»l
TO SMO Ml: 4. D
razred gimnazije
FRANCA MIKLOŠIČA
LJUTOMER
■ aš oddelek ima sedemindvajset prihodnjih intelektualcev, od katerih vsak sestavlja pisano druščino 4. d-razreda gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. Navkljub našim številnim talentom pa gotovo ne bi prilezli do zadnjega letnika, če ne bi bilo našega oboževanega razrednika Franca Čuša. On je naš veliki vodja, »duce«, predvsem pa je človek z veliko potrpljenja, saj ni problema, s katerim se ne bi že srečal.



Ena od naših najznamenitejših lastnosti je veseljaštvo. Naš razred je prvak v prirejanju zabav, brez nas ne mine nobena zabava. Mirne volje lahko rečem, da smo bili mi - 4. d - večkrat pionirji pri uvedbi tematskih zabav v Ljutomeru. Tako se ima mesto za oživitev parka ter vzdrževanje okoliških gostiln zahvaliti predvsem nam. Ker pa si nekateri to naše veseljaštvo razlagajo drugače, s pijačo in drugimi škodljivimi sredstvi, smo imeli posledično z našim razrednikom kar nekaj težkih pogovorov.
Sicer pa smo poleg nenehnega veselja znani tudi po jezikoslovcih, debatorjih, fizikih, kemikih, športnikih, glasbenikih... Tako v naši štiriletni zgodovini ni bilo področja, kjer se ne bi uveljavili. Naše razredne barve so bile zastopane tudi v tujini: na Nizozemskem, Norveškem, Poljskem, Hrvaškem, v Nemčiji. Uspehe med drugim žanjemo tudi na ljubezenskem področju, le da so tam naše trofeje brhka
Vaše pesmi
Zakaj sem se v tebe zaljubila?
Zakaj
sem poleg tebe trpela?
Zakaj
sem mučila sama sebe?
Zakaj
si prizadel ti mene? Sandra B.
Poznam te
Življenje tvoje poznam bolj kot svoje. Misliš, da te ne poznam, a jaz tvoj življenjepis imam. Zame slišati nočeš, brez mene živeti hočeš.
Sendi
m©JA NAPAKA
Lahko bi bila tvoja, lahko, če bi takrat hotela, lahko bi, če bi si takrat želela. Vem, da sem ti bila všeč, veš, da si tudi ti meni bil.
Vem, da sem naredila napako, ko sem rekla ne, in ne veš, upam, da veš, da to ni res.
Za G od M
Bila sva en®
Dal mi je ljubezen sladko, ki trajala je prekratko, odprl mi je vrata do nebes, v meni prižgal je kres, z zvezdami bila sva eno, zdaj pa spustil me je v temo, kjer ni zvezd, ni ljubezni, tu ni njegovih pesmi, s katerimi zmedel je moje srce. Ostali le praznina in tišina sta, ki ušesa parata, tu žalost se rojeva in bolečina, ki razjeda.
Sonja
dekleta oz. fantje, ki se nam kasneje pregovorno vračajo.
Na koncu naj omenim še solidarnost in povezanost znotraj oddelka. Štiri leta smo morali prenašati drug drugega, skupaj smo se smejali našim cvetkam in se jezili na ocene, še bolj pa na profesorje, ki so neprestano Zahtevali učenje, učenje ... Pa smo skupaj premagali tudi najhujše kontrolke in dolge ponedeljke, če ne drugače, smo si vzeli prosto, in ob kozarcu soka razmišlja-
Vaša čustva
Vlado Kreslin ponovno nastopil na Bujti repi
Ekstaza žura r -	/■ U- \ L. - ■	, z jU :
Menza Litostroja je bila ponovno pretesna za vse obiskovalce Bujte repe. Ob nastopu Vlada Kreslina in Malih bogov se jih je nagnetlo približno 1050.
MIKK-ovi prostori v Murski Soboti so bili pretesni za vse, ki so se želeli udeležiti koncerta alternativne godbe. Nastopila sta dva benda iz Kranja, in sicer Bastards in TNT, poleg njiju pa je koncertirala še skupina Wasserdicht iz Ormoža. Na našem posnetku je še četrti bend (dva člana kažeta hrbet), ki je prišel'iz Hrvaške. Gre za skupino Farevvell Reason iz Čakovca. T. K.
Izkušeni don^ p Klajžar, Donko j so se občinstvo P ।
li med veš J pozneje, ob zac J zabave. So en J jim vedno z j razvneti ma 1 publiko s PraL »jugo« pesa1©
žalostmi dnješolke, ka'©
mogo |iC/ gasilskih
Od višine se ?v’ J čas, Je v Šiški odprtega?, pejneze nazaj . morda res zdUu । / »zlajnane« P®© J so doživljali 5 ob teh pesmin ne le enkrat ■■■
Dober obisk MIKK-ove alternativne godbe
SP©miNI NA NAJU
Rada se spominjam najinih trenutkov. Ne vem, zakaj sva se razšla, ko pa sva se tako ljubila in razumela. Od tega je minilo že kar šest mesecev, ampak jaz si predstavljam, kot bi se vse to zgodilo danes. Ne veš, dragi U, kako sem te tedaj ljubila in kako te še danes ljubim. In vedno te bom ljubila. Ti pa ne veš, kako zelo hudo mi je pri srcu, ko te vsak dan vidim s tvojo punco. Tega tudi ne boš nikoli izvedel. Ko sem se poskušala zaljubiti na novo, da bi te pozabila, tega nisem naredila, ker te preveč ljubim. Tako, da se mi vsak dan sanja o naju, da sva skupaj. Upam, da bova nekoč spet skupaj in se mi bodo sanje uresničile.
Nate pa sem se spomnila tudi za tvoj rojstni dan in ti poklonila majhnega plišastega medvedka, ki si ga bil zelo vesel. Upam, da ga še imaš kje shranjenega, v spomin name. Tudi jaz še vedno hranim tvojo sliko, ki jo vsak dan pogledam. Ljubim te in vedno te bom ljubila!
gimnazija
c -
M
MEog;-.
■p« £3052130« fe®OO£3S3G^ WODL’OU:V; ®oaonTV>. ®0QOB G«‘” X »jd;;,.’"-" sB^aumr^b-
£#««« O £3« O v
Na fotografiji so: Katja Cigan, Andreja Denko, Nina Dekovski, Damjan Fras, Tadeja Gregorinčič, Dejan Gubič, Jernej Jandl, Polonca Kapun, Sara Karti s Mesarič, Mihael Mihalič, Andrej Paušič, Darko Rajtman, Gorazd Režonja, Manica Ružič, Maja Slana, Špela Sraka, Ivana Šafarič, Silvija Šijanec, Matevž j; Boris Voršič, Klemen Vučko, Lidija Vučko, Monika Zajnkovič, Sofija Zver, Martina Žabot, Jožef Žerdin. Razrednik je prof. Franci Čuš.	r
li o naših načrtih za naslednji konec tedna.
Danes so ti načrti usmerjeni v prihodnost, v študij in poklic, Težko dojamemo, da bo ob kon
....I lub prekmurskih študentov prireja v Ljubljani tradicio-I nalno študentsko zabavno prireditev Bujta repa. Štu-_! denti ocenjujejo vsako posamezno Bujto repo izrazito subjektivno.
Za nekatere je boljša letošnja, za druge lanska, za tretje spet predlanska ipd. Pa vendar je bila zadnja Bujta repa specifična, saj je tokrat na njej spet nastopila prekmurska glasbena legenda - Vlado Kreslin s člani skupine Mali bogovi seveda. Za ogrevanje so poskrbeli domači glasbeniki Klajžar, Donko & Ropoša. Kot pika na i pa so s svojo nadarjenostjo in lepoto študente navduševale Vesele Štajerke.
Aleš Cipot ■
Organizatorji so prodali 350 vstopnic, v ceno katerih je bila vklju^ P večerja - bujta repa in prekmurska gibanica. Za večerjo je po5© v preizkušena ekipa, ki ji KPŠ že nekaj let zapored zaupa pripravo ve“
P
cu leta vse zčlo drugače. Ne bo tečnih profesorjev, ki bi nas prigovarjali k učenju, ne bo priljubljene gostilne in ne bo skupnih koncev tednov. Naša prijateljstva
bodo postavljena na preizkušnjo, razpeta med Ljubljano in Mariborom. Se bodo obdržala? Tega ne more zagotoviti nihče od nas, ne vemo tudi, kaj nam bo prineslo
življenje v naslednjih letih' J Vsi si želimo, da bi ‘M dobrega kot slabega, naj prijetno, kot je bilo sre^l -dobje srednje šole.
Č
W€iK 7. februar 2002
MULARIJA

Učenci 1. razreda podružnične OŠ v Serdici so zelo ponosni na izdelke, ki so jih izdelali na pobudo svoje učiteljice s starši v skupni delavnici.
Podružična OŠ Serdica
Spoznali smo se pred približno enim letom; takrat sem imela deset let. Tilen, moj bratec, pa je takrat dopolnil komaj peto leto, enako je bilo z Urško, Blaž pa je imel devet let. Zabavali smo se odlično, saj smo si pošiljali tajna sporočila in še kaj. Če hočete izvedeti še podrobnosti, me spremljajte. Morda vam bom izdala tudi naše ime, a le morda ...
Blaž in Urška sta večkrat prišla k nama s Tilnom. Najprej smo si vedno poiskali kakšno skrivališče v naravi, in to zato, da smo se lahko igrali vse mogoče stvari. Čas nam je tako hitro zmanjkal. Blaža in Urško sta prej ali slej iskala mama Jana ali očka Bojan.
fttčfiMzdicje,
Jaz sem veverička. Pred zimo si znosim v duplo zalogo hrane. Nekaterih sadežev pa ne jem. To so na primer jagode, grozdje in robide. Druge živali pa jim imajo rade. Zime ne prespim, ampak samo dremljem. Meni je pozimi še kar lepo. No, včasih mi zmanjka hrane in postanem lačna. Takrat moram iti iz dupla. Včasih sem zato v nevarnosti. Lahko me dobi podlasica, potem pa ... ojoj! Ne pomagajo mi ne lovec in ne drugi ljudje.
Komaj čakam, da bo pomlad. Potem bo vse zeleno in veselo.
Lara Klanfar, 2. a, OŠ lil Murska Sobota
talili
Prikazali se nismo, dokler nas niso našli. Potem smo poskakali izza dreves, grmov ali drugih skrivališč. Starši so nas vedno ošteli ter nam grozili, da Blaž in Urška ne bosta več prišla. A to se ni nikoli zgodilo. Nekoč smo se pomerili v pljuvanju grozdja. Zmagala sem jaz.
Zdaj vam bom pa končno izdala naše ime. Poimenovali smo se Tolpa zelena roka. Kmalu so za to ime izvedeli vsi, zato zdaj čakam, da prideta Blaž in Urška in ime spremenimo. Pokazala vam bom še tajno pisavo, a vam ne smem izdati, kako jo lahko preberete (Tajno.VGR01510K1).
Veronika Botonjič, 5. raz., OŠ Fokovci
je,
Nekega dne, ko sem se vrnil iz šole, sem legel na kavč. Naenkrat zaslišim škripanje. Ozrem se po sobi, a nič takega ne opazim. Nekaj časa še ležim, potem grem igrat na harmoniko. Zdi se mi, da vmes nekaj slišim. Igram dalje, še bolj na glas, vmes pa poškilim po sobi. In kaj vidim? Miza pleše! To zvečer omenim mami, pa me čudno pogleda. Reče mi, da sem zadremal in vse.to sanjal.
Naslednji dan sem spet vzel v roke harmoniko in igral. Miza ni plesala. Ves čas je stala pri miru. Čudno! Mogoče pa sem res le sanjal!?
Tine Barber, 4. d., OŠ III M. Sobota
Puzt
Pust prihaja prek poljan, da prinesel bi zabaven dan. Otroci šemijo se že, da zimo pregnali bi čez gore. Ko vsi že zbrani so, vriskajo in pojo, da se sneg stopi in zime več ni.
Maja Peternel, 7. a, OŠ Apače
/UltrMlclčfa tufa V-
Ajct&ljMi
Prejšnji teden je potekalo v Ljubljani evropsko mladinsko tekmo
vanje v badmintonu skupine B. To pomeni, da prvih 16 evropskih držav ni nastopilo. Med udeleženkami je bila tudi Slovenija, ki
je na koncu zasedla prvo mesto. Na naši šoli smo aktivni in uspešni v badmintonu, zato se nas je 26 učencev udeležilo tekmovanja kot linijskih sodnikov. Tako smo preverjali svoje zmožnosti ob rednih vrhovnih sodnikih iz vse Evrope, ki so poskrbeli za pravilen potek tekmovanja. Za nas učence so to enkratne priložnosti in izkušnje.
Nino Kutnjak, 8. d, DOŠ I Lendava
&& m
Nekega dne smo se jaz, Mateja in Patrik igrali razne igrice. Igrali smo se poštarje, zdravnike, učence in učitelje ... Najlepša igri
ca mi je bila, ko smo se igrali zdravnike. Uredili smo si ordinacijo in čakalnico. Največkrat sem morala biti bolnik. To mi ni bilo všeč, vendar se z Matejo in Pa-.trikom nisem hotela prepirati, zato pa mi je babica dovolila, da jo zdravim. Babica je priden bolnik, saj me vse uboga.
Doris Letina, 3. raz., OŠ Fokovci
Miša je vedno nasmejana in vselej razigrana.
Ve, koliko je trikrat tri, zato poštevanke se ne uči. Seštevanje je tudi dobro gre, saj prav tako ve, da pet in pet je deset. Tudi če se name krega, me to nič ne bega, saj je moja sestra, ki je vedno nasmejana in vselej razigrana.
Klavdija Banfi, 4. b, Podružnična OŠ Dokležovje
joze.graj@p-inf.si
"Moja ton&a jizifiMzd,ccjz
Šele ko me je Veronika, vso zmečkano in izmučeno, ob pol devetih zvečer vrgla v kot, sem lahko v miru razmislila o moji kruti usodi torbe, ki je last učenke 6. razreda. Naj vam razložim, kako je potekal moj današnji dan.
Zgodba se začne zjutraj ob sedmi uri, ko zelo glasno zazvoni Veronikina budilka. Veronika vstane in se vsa zaspana napoti
Bila je nedelja. S starši in sestrico smo šli na sprehod v gozd. Videli smo različne rastline, drevesa in živali. V gozdu je svež .zrak.
Na sprehodu je bilo zelo lepo. Zvedel sem veliko novega.
Tadej Jug, 1. b, OŠ Cankova
Učenci 5. razreda OŠ Stogovci so bili pred kratkim v zimski šoli v naravi na Pohorju. Da jim je bilo lepo, je poskrbel kolektiv Ribniške koče. Naučili so se osnov alpskega smučanja in smučarskega teka. Popoldneve in večere pa so si popestrili s pohodi v naravo. Ob tem so jim delali družbo tudi učenci OŠ Maksa Durjave iz Maribora. Za vložen trud in znanje so prav vsi dobili medalje.	Srečko Cvetko, OŠ Stogovci
proti kopalnici. Na sredi sobe se spotakne obme, ker sem že od sinoči nemarno vržena na tla. Seveda jo to razjezi, češ kaj delam sredi sobe, in me še enkrat brcne. Čez čas mama oznani, da mora Veronika na kombi. Seveda se začne premetavanje knjig in zvezkov. Pet jih vzame ven in deset stlači noter. Potem me z vso silo potegne na rame in odhiti proti avtobusni postaji. Skozi vrata kombija se prebijeva in kar lepo me položi na prazen sedež zraven sebe. In glej, nenadoma se pred nama pojavi njena prijateljica, ki ji ima nekaj blazno nujnega povedati in seveda moram takoj romati pod sedež, kjer dobim novo družbo. Zraven mene se znajdejo Dejanove teniske, ki so vse prej kot prijetna družba na poti do šole. Med uro glasbene vzgoje lepo poslušam Mozartovo glasbo, medtem ko si Veronika šminka ustnice. Seveda jo učiteljica skoraj zaloti, zato kar odprto šminko stlači med knjige. Tudi jaz dobim svoj madež. Ure je konec in preselimo se v matematično učilnico. Veronika in njeni sošolci pišejo test. Na mojih naram-

Nekega dne sem se znašel sredi gozda. Tam sem zagledal majhno hišo. Ker doma ni bilo nikogar, sem vstopil. Pred sabo sem zagledal 7 stolčkov in na mizi 7 krožnikov. Bil sem že pošteno lačen, zato sem si postregel z obaro, ki se je kuhala. Ko sem se najedel, sem se odpravil naprej. Nedaleč vstran sem zagledal še eno hiško. Ta je bila iz sladkarij. Takoj sem se lotil še ene pojedine. Tedaj pa je prišla iz hiše

nicah se naenkrat znajdejo čudne formule. To so bili Veronikini »plonk listki«, brez katerih bi skoraj dobila štirico. Oddajo vsak svoj test, nato pa se odpravijo v učilnico za biologijo. Moja neusmiljena lastnica z vso silo odpre moj tretji predal na levi in iz njega potegne kuščarja. Že zjutraj sem se spraševala, kaj tako smrdi. Seveda je to smrdečo reč potrebovala pri pouku. Revež je najbrž zapustil ta naš svet pred nekaj dnevi. To pa učiteljice niti malo ne moti. Po končanem pouku se učenci spustijo po stopnicah kot divje živali, ki so ušle iz živalskega vrta. Medtem je neznana roka segla v moj predal in tam pustila nekakšno pisemce. Seveda je to odpiranje in zapiranje zadrge potekalo tiho, da ga Veronika ne bi zaiotila.Veronika je seveda vedela, kaj se dogaja, vendar se je delala, kot da nič ne vidi in nič ne sliši. Po prihodu domov seveda pretrpim še srečanje z Veronikinima bratoma, psom in mačko ter nazadnje pristanem v kotu. Zares težko je biti Veronikina torba.
Veronika Jagar, 7. raz., OŠ Razkrižje
čarovnica. Tako sem se prestrašil, da sem zbežal, kar so me noge nesle, in prišel na polje, kjer so dedek, babica, deček, deklica, pes in mačka ter miška vlekli za velikansko repo. Ker jim ni šlo, sem jim priskočil na pomoč. Skupaj smo jo izvlekli. V zahvalo so mi ponudili bujto repo, vendar sem bil že sit.
Ali veste, kje sem se potepal?
Tomaž Koltai, 3. raz., OŠ Fokovci
UUDKU Jt VKUb I I ...
7. februar 2002 f«
Pomurske lekarne razkrivajo

OVEN ONA: Ne obnašajte se preveč neprizadeto do osebe, ki vas ima rada, saj se lahko ta njen odnos kaj hitro spremeni. Vse je odvisno le od trenutnega stanja, ki pa je sedaj kar Preveč labilno. Raje malo počakajte ...
ON: Polni boste poleta in energije, zato boste po dolgem času spet enkrat naredili dober vtis na vaše sodelavce, še posebej pa na nekoga, do kogar niste povsem ravnodušni. Zagrabite priložnost dokler je še tu - kasneje bo prepozno!
BIK
ONA: Najbolj vas veseli, če vam ni treba ničesar narediti, vendar tako ne boste mogli živeti v nedogled. Ljudje se vas bodo naveličali in si poiskali družbo drugje. Poskrbite, da ne bo tako!
ON: Ne odnehajte, četudi si boste domišljali, daje vaš trud zaman, saj je rešitev vašega problema prav presenetljiva. Prijatelj vam bo samo nakazal možnost, vi pa jo boste realizirali na najboljši možni način.
zdravilne skrivnosti
Zdravilsko zdravljenje nespečnosti
dravila za zdravljenje nespečnosti so praviloma rezervirana za bolnike s prehodno ali kratkotrajno nespečnostjo, izogibamo pa se jih pri starejših ljudeh in otrocih. Uporaba naj ne bi trajala dlje kot štiri tedne. Dajemo jih v najmanjšem še učinkovitem odmerku najkrajši možni čas. Trajna uporaba uspaval je nezaželena in ni priporočljiva, saj se lahko hitro razvije toleranca, pri prekinitvi zdravljenja pa se pokažejo odtegnitveni simptomi.
DVOJČKA
ONA: Ne delajte tako na silo - aparati delujejo bolje, ko so priključeni. Tudi navodila obstajajo, ki jih je treba le prebrati in seveda upoštevati. Le zakaj bi si delali nepotrebne skrbi? ON: Imate pa res srečo. Vse težave boste igraje rešili, nekaterih se sploh ne boste zavedli, pa bodo že rešene. Vse kaže, da bo sedaj zopet eno od tistih obdobij, ko enostavno ne veste, kam bi s svojo srečo. Mogoče pa to ni samo sreča...
RAK
ONA: Nikar se ne podcenjujte, saj drugi vidijo v vas veliko več kot vi sami: Če boste samozavestnejši, boste zlahka' prišli vse do vrha, in to velja tako za poslovne stvari kot tudi za povsem zasebne zadeve.
ON: Nekaj se bo razpletlo v vaš prid in kar naenkrat se boste znašli pred dejstvom, da vam lahko uspe tudi tisto, na kar si niste upali niti pomisliti. Nekdo vam bo sicer zavidal, a vam s tem ne more škodovati.
LEV
ONA: Predstavili vam bodo osebo, s katero se boste še pogosto srečevali, zato naredite kar najboljši vtis. Mogoče se vam bo odprla nova možnost za realizacijo vaših poslovnih načrtov, ki so bili za nekaj časa skoraj pozabljeni.
ON: Zdravje je zelo dragoceno, zato pazite, kako ravnate z njim. Če ne boste spremenili navad, se lahko vse skupaj precej zaplete. S partnerko se bosta odločila za obisk pri prijateljih, ki ga že dolgo načrtujeta.
DEVICA
ONA: Pohitite, da ne zamudite svoje velike priložnosti. Takšne kombinacije se pač ne sreča vsak dan, zato bi si bilo vredno zasukati rokave. Za tisto drugo pa bodo že poskrbeli vaši prijatelji, ki so vam marsikaj dolžni.
ON: Slaba volja bo minila, saj boste sami spoznali, da ste si vse skupaj napačno razlagali. Nekomu ste naredili veliko krivico, zato bi bilo prav, da se mu opravičite. Ne obsojajte drugih za lastne napake!
Pri kronični nespečnosti zdravimo primarno bolezen, hipno-tikov pa ne uporabljamo, oziroma le v krajših prekinjenih obdobjih.
Benzodiazepinski hipno-tiki se uporabljajo kot uspavala, poleg tega pa delujejo tudi ank-siolitično, antikonvulzivno in mišično relaksantno.
(dede na čas delovanja ločimo kratkotrajno, srednje dolgo in dolgo delujoče. Kratkotrajno delujoči odpravljajo težave z uspavanjem, primerni so za starejše bolnike, srednje in dolgo delujoči pa pridejo v poštev pri pogostem nočnem in zgodnjem jutranjem prebujanju, ter če jc anksiolitični učinek zaželen tudi čez dan.
Ker se na benzodiazepinska uspavala dokaj hitro razvije toleranca, se ne smejo uporabljati neprekinjeno skozi daljše obdobje.
Za enak učinek so tedaj potrebni vedno večji odmerki, po določenem času pa tudi ti niso
več učinkoviti. Ukinjati jih je treba postopoma, sicer se lahko pojavi odtegnitveni sindrom. Ta se kaže z glavoboli, nemirom, pre-strašenostjo, napetostjo, strahom, bolečinami v mišicah in spalnimi motnjami, ki so lahko enako hude kot pred zdravljenjem.
Jemljejo sc zvečer pred spanjem.
Nebenzodiazepinski hip notiki so novejša skupina zdravil in so v glavnem že nadomestili benzodiazepinske hipno-tike. Njihova prednost, je selekti-vnejše delovanje in zato bolj izražen uspavalni učinek.'Primerni so za težave z uspavanjem in pri pogostem nočnem prebujanju. Ker se tudi nanje lahko razvije toleranca, dolgotrajno neprekinjeno zdravljenje ni priporočljivo.
Jemljejo se zvečer, zaradi hitrega začetka delovanja, tik pred odhodom v posteljo. Bolnik mora imeti zagotovljenih vsaj 8 ur časa za spanje.
Hkrati z uspavali nc smete uživati alkohola, saj lahko stopnjuje učinek, previdnost pa je potrebna tudi ob jemanju drugih zdravil, posebno še zaviralcev osrednjega živčevja.
Ni idealnega uspavala, ki bi ga lahko uporabljali neomejeno dolgo ob nespremenjenem učinku, zato so uspavala namenjena le kratkotrajni premostitvi težav. Ne obstaja najboljše zdravilo za bolezen, ampak samo za bolnika, zato smete jemati le zdravila, ki so bila predpisana vam. Zdravnikovo spremljanje terapije in vaše upoštevanje navodil pripeljeta do najboljšega zdravilnega izida.
Mateja Kardinar, mag. farm. ■
TEHTNICA
ONA: Bili ste preveč izzivalni. Kdor se igra z ognjem, se lahko tudi opeče. In vi niste pri tem nikakršna izjema, ampak ste v izzivanju resnično pravi mojster, zato bodo tudi posledice zelo neprijetne.
ON: Prijatelji se vam bodo spočetka sicer smejali, kasneje pa jim bo še žal. Obeta se vam dobra poslovna poteza, ki vam bo prinesla tako dobiček kot tudi precej ugleda. To pa vam lahko le koristi.
f pomoč potroš-niiom
ŠKORPIJON
ONA: So trenutki, ko lahko mislite tudi na sebe. Izprezite in si vzemite vsaj en dan počitka. To vam bo izboljšalo tako fizične kot tudi psihične sposobnosti. Vse skupaj pa se bo prav gotovo poznalo tudi v ljubezni.
ON: Kupili si boste tisto, kar ste že dolgo načrtovali. To se vam bo gotovo splačalo, pa tudi premislili ste že dovolj, tako da se ne bojte napačne investicije. Popazite na poteze svoje konkurence!
STRELEC
ONA: Prepozno boste odkrili, da niste ravnali prav. Vse, kar vam ostane, je, da čakate in upate, da posledice ne bodo preve&hude. Naslednjič pa se nikar ne spuščajte v zadeve, ki jih ne obvladate, kajti grdo se boste opekli.
ON: Ljubezenskim problemom se bodo pridružili še ekonomski. Poskusite se malo potuhniti in počakati na lepše čaše, ki vsekakor pridejo. Saj veliko slabše, kot je sedaj, sploh ne more biti, zato se lahko spremeni samo na bolje.
KOZOROG
ONA: Kaže, da ste se končno predali delu in prvi rezultati so že vidni. Ne bodite pohlepni in se zadovoljite s tem, kar ste dosegli do sedaj. Skromnost je lepa čednost, ki pa je v zadnjih časih premalo cenjena.
ON: Stvari se vam dogajajo presenetljivo hitro. Tudi sedaj bo zelo pestro. Pomembno je, da se ne zmedete, saj bi se vam v tem primeru izjalovili tudi tisti načrti, ki so bili že skoraj uresničeni.
VODNAR
ONA: Razmere se ponovno stabilizirajo, od vas pa je odvisno, ali boste to izkoristili. Brez pretiranega optimizma se raje posvetite delu in uspeh ne bo izostal. Le pogumno naprej - ničesar še ni izgubljenega.
ON: Nezaupljivost vas lahko še drago stane! Bodite malo tolerantnejši in se sprijaznite s tem, da ni vedno čisto po vaše. Včasih je treba upoštevati tudi nasvete drugih, če želite realizirati zastavljeni cilj.
RIBI
ONA: Če pri nakupovanjih misliš na ljubljenega človeka, se ti kaj lahko zgodi, da prideš domov s popolnoma prazno denarnico. To se bo zgodilo tudi vam, in to v najslabši možni obliki. Toda vseeno boste zadovoljni.
ON: Že dolgo pričakujete odgovor na neko kočljivo vprašanje, vendar ta žal ne bo takšen, kot ste pričakovali. Je že tako, da v življenju ne gre vse tako, kot načrtujemo, vendar nikar ne obupajte. Bo pa drugič bolje!
rad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov, ki je nosilec številnih projektov, je izdal tudi
brošuro z naslovom Kako in kam se pritožiti. Ta daje potrošnikom osnovne napotke, kje poiskati pomoč pri reševanju težav. Hkrati jih opozarja, na kaj je treba biti pozoren pri sklepanju pogodb.
Za vse tiste, ki se odločajo za nakup avtomobila oziroma drugega tehnično zahtevnejšega blaga, bosta gotovo zanimivi brošuri z naslovoma Kupujete avto, ki vsebuje nasvete za čas pred nakupom, ob nakupu in po njem, in Garancija za izdelek, ki vsebuje predstavitev pravic kupca, vsebino garancijskega lista, obveznosti garanta, rok za obvestilo o napaki in za grajanje napak, pravila o podaljšanju garancijskega roka, pravila o stroških popravila v garancijskem roku in rok za sodno uveljavljanje pravic kupca.
Za tiste, ki nameravajo kupiti gospodinjske aparate, bo dobrodošla zgibanka z naslovom Energijska nalepka, ki seznanja potrošnike s tem, kako varčni so gospodinjski aparati, s katero bodo morali biti le-ti opremljeni do sredine 2002 tudi v Sloveniji.
Brošura z naslovom Dogovor z obrtnikom bo gotovo v pomoč vsem tistim, ki nameravajo skleniti pogodbo z obrtnikom. Velja omeniti še brošuro Potrošnik in telefon. Ker smo potrošniki velikokrat tudi turisti, nam bo pred počitnicami koristila brošura z naslovom Turisti smo potrošniki.
Milan Jerše
www.p-inf
fodHiH tt Mhmlrinl«. I d. Ul. »W»U H J'
u ; i I	y j j u
ot se čevlji ožijo’ ski modi, so čedalj* ozki tudi pri mošK
Nekoč smo jim rekli 'S ki«, danes pa najbrž.še n' imena. Kadar so enobaf'1 videti zelo elegantni. n» kičasti in zelo gizdalinski P dvo- ali večbarvnih kotnbt jah, še posebno črno-beli.’ stih vzorcih ali vzorcih pf| s hieroglifi ali celo roži«
Prti strahu In
ladi, ki so morali poiskati pomoč v ustanovah z9 talno zdravje, so imeli povprečno manj kot pe žinskih obrokov na teden, medtem ko so njihovi vrstniki z družino kosili ali večerjali šestkrat.
Raziskava je zajela 259 mladostnikov, ki živijo s svojimi s™ teh jih je 82 poiskalo zdravniško pomoč. Njihova glavna pw sta bila strah in depresija. V posebni študiji poročajo, da je uživanje obrokov povezujoč obred, ki pospešuje mentalno | odraščajočih«. Zdravi mladostniki so se tudi bolj udeležev« žinskih zabav, izletov in drugih aktivnosti. Obe skupini pa sta no dolgo gledali televizijo. Mladi z načetim mentalnim zdrav svoje družine videli kot slabo delujoče: vsak peti je bil le redK voljen s podporo svojih najbližjih.
Z našega štedilnika
Ponarejeni krofi
Česnova juha z lečo
***
Ocvrti jagnječji medaljon v omaki
Dušena prosena kašaz janežem
teršilj ter zalijemo s perutninsko juho. Zaj mo s soljo, poprom, timijanom in lovorji listom. Dodamo polovico narezanih šamp^ nov. narezano rdečo papriko, polovico sesti ne šunke in narezano zelje. Vse skupaj dus1* .30 minut, nato omako pretlačimo. Pon°| pristavimo ter zakuhamo na drobne kocke rezane šampinjone in preostanek šunke, j
Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana
Česnova juha z lečo
Sestavine: 150 g čebule, 30 g česna, 80 g masla, 150 g leče, 200 g paradižnika, 150 cl perutninske juhe, sol, poper, lovorjev list, 100 g čebule
Priprava: Čebulo narežemo na kocke, česen pa drobno sesekljamo. Maslo v kozici segrejemo, na njem prepražimo čebulo in česen, dodamo lečo in premešamo ter dodamo na kocke narezan paradižnik in zalijemo s perutninsko juho, Začinimo in kuhamo toliko časa, da se leča skuha. Juho pretlačimo, začinimo in ponudimo z ocvrto in na kolobarje narezano čebulo.
Ocvrti jagnječji medaljon v omaki
Sestavine: 600 g jagnječjega stegna, 30 g moke, 2 jajci, 100 g šunke, 120 g drobtin, sol, poper, olje za cvrenje
Sestavine za omako: 60 g masla, 160 g čebule, 30 g peteršilja, sol, poper, timijan, lovorjev list, 40 el perutninske juhe, 80 g svežih šampinjonov, 50 g sveže rdeče paprike, 60 g svežega zelja, 60 g šunke
Priprava: Jagnječje stegno v hladni vodi splahnemo, s krpo osušimo in na deski narežemo 50-gramske medaljone. Rahlo jih potolčemo, solimo in popramo, nato jih povaljamo v moki in razžvrkljanem jajcu, ki smo mu primešali zmle(o šunko, in nazadnje v drobtinah. Tako pripravljene medaljone ocvremo v ne prevročem olju, da dobijo zlato rumeno barvo. Ocvrte polagamo na papirnato servieto, da popivna odvečno maščobo, in ponudimo z omako.
Priprava omake: Maslo v ponvi razpustimo, na njem prepražimo, sesekljano čebulo in pe-
Dušena prosena kaša z janežem
Sestavine: 5 cl olja, 80 g čebule, 150 U neža, 100 g prosene kaše, 50 g rozin, “ skute, 20 cl vode, sol, poper
Priprava: Olje v kozici segrejemo in na Oj prepražimo na drobne kocke narezano če| in janež. Dodamo proseno kašo, malo pl'c!, žimo, dodamo rozine in skuto ter začit’'1' Premešamo in zalijemo z vodo. Pokrijemo! grelni plošči dušimo 20 minut. Odstavit110 ponudimo k mesu.
Ponarejeni krofi
Sestavine: 880 g namenske moke, 2$ koruzne moke, 12 rumenjakov, 80 cl smetane, 50 g sladkorja, 40 g kvasa, 1 mleka, 3 cl ruma, 1 vanilin sladkor,s soli, naribana limonina lupina, cvrenje
Priprava: Kvas, žličko sladkorja in mk‘M stavimo na toplo, da vzhaja. Posebej razž* rJ mo rumenjake, kislo smetano in sladkor stalnim mešanjem segrevamo, da postane j no. Vzhajani kvas, smetansko-jajčno m9' preostale sestavine dodamo namenski i'1,^ ruzni moki. Zamesimo kvašeno testo, m1 | oz. stepamo toliko časa, da se testo loči0 I sode, in nato pokrijemo s kuhinjsko krP^ damo na toplo vzhajat. Vzhajano testo ra^ mo na pomokani deski 2,5 cm debelo. ? ft lom izrežemo krofe, zložimo na pomo*. jft pokrijemo in pustimo, da znova vzhajal dtem si segrejemo olje do primerne tc-n,l*||i't re. Vzhajan krof v roki obrnemo in ga
’	po«®
olje z zgornjo bolj vzhajano stranjo- jb pokrijemo in cvremo. Ko sc krofi <ia strani ocvrejo, jih obrnemo in nepokd11 Js mo do konca. Krofe zložimo na pap’fl
, po s tiček, da popivna odvečno maščobo- \ ™ krofe nadevamo z marmelado. Preden nudimo, jih potresemo s sladkorjem v I
... za zdravje in dobro počutje
7. febi uat 2002
DOBRO JE VEDETI
23
Združenje potrošnikov Pomurja svetuje
Zakaj sploh Imamo težave?
naslednjem prispevku bi vam radi-opisali nekaj najpogostejših napak, ki jih potrošniki naredijo, ko sklepajo najrazličnejše pogodbe, kako ukrepati, če smo bili oškodovani, ter način, kako se zavarovati, da do napak ne bi prišlo. Tu mislimo predvsem na pomembna določila, ki naj jih vsebuje pogodba, zakonske roke za reklamacijo itd.
V zadnjem času smo zabeležili precej pritožb (še posebej Starejših občanov in upokojen-fcev), ki so karkoli kupili oz. naročili na domu, na predstavitvi pri sosedih ali prijateljih ali v 'kakšnem lokalu. Iznajdljivi trgo-Vci želijo potrošnike prepričati, da njihove izdelke zares potrebujejo ter da je njihova ponudba najboljša in najugodnejša. Pošteni ljudje, ki verjamejo na besedo in v prepričanju, da so naredili dobro kupčijo, podpišejo skoraj rse, kar jim prodajalci ponudijo. Eal danes nekateri ne izbirajo načinov in sredstev, kako čim hitreje priti do zaslužka. Ko je treba izdelek prodati, so vsi prijazni in »sladki«, ko pa pride do reklamacij ali pabi želeli izdelek vrniti, pa so arogantni in nesramni ali enostavno izginejo. Precej je bilo primerov, ko so potrošniki naročili in plačali izdelke, vendar jih niso nikoli prejeli ali jc bil izdelek, ki so ga prejeli, daleč precenjen ali je bil zelo slabe kakovosti.
Potrošnikom svetujemo naslednje:
- Pogodbo podpišite šele (a-krat, ko ste jo dobro prebrali in proučili vsa njena določila, še posebej splošne pogoje prodaje (odstop od pogodbe brez plačila pogodbene kazni, reševanje reklamacij ...),
najbolje je, če imate pogodbo doma ter dan ali dva časa, da vse dobro preberete in premislite.
- Ne kupujte izdelkov, ki jih ne potrebujete.
- Povprašajte za ceno enakega ali podobnega izdelka tudi v trgovini.
- Reševanje reklamacij pri na tak način kupljenih izdelkih je veliko težje, saj prodajalcev ne vidimo več, po telefonu so zelo težko dosegljivi ali pa sploh ne, enako velja za podjetja, katerih sedež jc ponavadi v oddaljenih mestih, odgovorne osebe so nedosegljive ali so naslovi samo poštni predali, velikokrat pa dajejo tudi napačne naslove.
Pogodba o prodaji blaga od vrat do vrat mora biti sklenjena v pisni obliki in mora vsebovati firmo podjetja in ime potrošnika, vrsto in ceno blaga ter pravice potrošnika po določbah Zakona o varstvu potrošnikov.
Pri prodaji od vrat do vrat ima potrošnik pravico, da v osmih dneh po prejemu blaga podjetju pisno sporoči, da odstopa od pogodbe.
Če jc potrošnik blago že prejel in od pogodbe odstopi, mora blago nepoškodovano in v nespremenjeni količini odposlati podjetju v petnajstih dneh po sporočilu iz prejšnjega odstavka. Vrnitev prejetega blaga podjetju v osmih dneh po prejemu se šteje za sporočilo o odstopu od pogodbe.
* Storitve so tiste, na katere dobimo največ pritožb, še posebej na gradbene storitve.
Nekaj nasvetov, kako ravnati v primeru pogodbe o storitvi:
1.	Bodite previdni pri izbiri obrtnika ali podjetja, ki bo izvajalo določena dela. Povprašajte prijatelje, znance ali ljudi, ki o tem vedo nekaj več, ali je določen izvajalec cenjen in vreden zaupanja.
2.	Zberite več pisnih predračunov in izberite tistega, za katerega menite, da vam je ponudil najboljše pogoje. Izvajalec se mora držati dogovorjene cene, razen v primerih, ko pride do nepredvidenega povečanja stroškov, vendar mora izvajalec o tenTnemudoma obvestiti naročnika del, sicer izgubi pravico do
Pogostost čiščenja In pregledovanja malih kurilnih naprav (1)
Ki
TOM pri »ms
tu MMMMt ej e*
e.
■ e
BREZPLAČEN KLIC - VSAK DAN OO If DO 20"
Nadaljevanje iz 4. številke.
Tisti, ki pa ne dopusti izvesti meritev dimne in druge emisije snovi v zrak pooblaščenemu izvajalcu (za male kurilne naprave je to dimnikarska služba),'se kaznuje po Zakonu o varstvu okolja (lir. list RS štev. 32/93, 1/96, 56/ 99) s kaznijo do 25.000,00 SIT.
Nadzorstvo nad opravljanjem dimnikarske službe izvršuje Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ko gre za vprašanja požarne varnosti, oz. Inšpektorat RS za okolje in prostor, ko gre za vprašanja kontrole dimne in drugih c^nisij dimnih naprav.
Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter o po-
'S1
priložnosti, recepti za drobno ।
I Vse to najdete v kuharski I knjigi Branka Časarja Boug žegnjaj ki jo lahko naročite: - po elektronski pošli oglasi. vestnik@p-inf. si, \ - po telefonu št. 02 531 19 98 - z naročilnico:
BRANKO ČASAR
'at
kosov knjige BOLJO ŽECNJAJ
NAROČAM
podpis
cena: 4.500 sit + poštnina (plačilo po povzetju)
gojih za njegovo izvajanje (Ur. list RS, štev. 70/96, 71/00, 99/ 01) daje dimnikarski Službi tudi pooblastilo za izvajanje meritev emisij iz malih kurilnih naprav. Opravljenih meritev teh emisij s strani raznih nepooblaščenih monterjev in serviserjev centralnih kurjav in drugih, upbštevajoč določila citiranega pravilnika, ni mogoče šteti kot pravih meritev.
Na podlagi sprememb Pravilnika o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu, emisije snovi v zrak iz ncprcmičnihvi-rov onesnaževanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Ur. list. RS, št. 71/00) so se do pred kratkim občasne meritve na malih kurilnih napravah izvajale: v obdobju treh zaporednih koledarskih let za malo kurilno napravo, če je bilo za njo opravljanje občasnih meritev predpisano (za kurilno napravo na tekoča in plinasta goriva z nazivno vhodno toplotno močjo, ki je večja od 8 kW, za kurilno napravo na trda goriva pa z močjo, večjo od 50 kW), ter za vse druge nepremične vire onesnaževanja, za katere je emisijski monitoring predpisan.
Po sedanjih spremembah tega pravilnika (Ur. list RS štev. 99/01), ki je začel veljati 8. 12. ,2001, sc je med drugim spremenil 1.3. čl., ki za vse vrste kurilnih naprav določa pogostost občasnih meritev emisije snovi v zrak: »Občasne meritve se izvajajo enkrat letno z razmiki, ki ne smejo bili krajši od šestih mesecev.«
To pa je v primerjavi z dosedanjim načinom kar trikrat pogostejši način izvajanja občasnih meritev emisije snovi v zrak iz malih kurilnih naprav.
Za srednje ih velike kurilne naprave veljajo drugačne, strožje določbe o pogostosti čiščenja in pregledovanja le-teh, med tem ko pa veljajo iste določbe za pogostost izvajanja meritev emisije snovi v zrak iz teh naprav.
Venčeslav Smodiš ■
večjega plačila zaradi povečanih stroškov.
3.	V pogodbi naj se zapišeta datum začetka del in datum, do kdaj morajo dela biti končana. Če izvajalec zahteva obvezno predplačilo, plačajte čim manj, ob končanju del pa zahtevajte plačilo obresti na avans po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane nad tri mesece.
4.	Če gre za gradbeno storitev, svetujemo, da imate nadzornega gradbenika, ki sproti kontrolira delo izvajalca ter ga opozarja na napake, ki jih mora sproti tudi odpraviti. Na koncu opravi tudi kvalitetni prevzem del. Iz izkušenj lahko zapišemo, da vam nadzorni lahko privarčuje kar lepo vsoto denarja, kar je v primerjavi s tem, kar vam je za svoje delo zaračunal sam, zanemarljivo malo.
5.	Račun, ki vam ga izstavi izvajalec del, mora biti transparenten. Iz njega morajo biti razvidni vsi stroški od števila delovnih ur, porabe materiala do vseh drugih stroškov, ki so nastali v zvezi s tem delom. Izkazati mora tudi prodajno vrednost blaga oziroma storitve z vključenim DDV-jem ter znesek vračunanega DDV-ja.
6.	Če je mogoče, se dogovorite tudi za pisno garancijo opravljene storitve. Po obligacijskem zakonu je odgovornost izvajalca del za morebitne napake v izdelavi zgradbe, ki zadevajo solidnost, 10 let od izročitve in prevzema del. Če ste odkrili napako, napišite reklamacijo in jo pošljite s povratnico. Če dogovor z izvajalcem ni mogoč, si pridobite mnenje sodnega cenilca in izvedenca gradbene stroke in na podlagi tega zahtevajte odpravo napak. Če izvajalec ne upošteva tudi tega mnenja, vam preostane le še sodna pot.
Uradne ure telefonskega in osebnega svetovanje so v ponedeljek in sredo od 9. do 13. in 15. do 17. ure, v petek od 9. do 13. ure. V torek osebno svetovanje od 9. do 13'. ure ter v četrtek osebno svetovanje za naročene stranke od 9. do 1.3- ure. Tel.: (02) 5349 390, faks: (02) 5349 391, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota.
Andrej Čimer, vodja pisarne I
Cene (SIT) na tržnicah				
Sadje in	Murska	Gornja		
1 zelenjava	Snbota	Radgona	Ljutomer	Maribor
Jabolka			 220 .....		150			 120			 220	|
j Hruške		. 300-550 			560			 400 			450 j
1 Pomaranče		.220-250 			160			 200 			 295	I
Limone			 300 			250			 250 			295
Banane 		. 100-220 			250			 220 			249
Kivi		.450-500 			560			 380 			490
I Solata kristalka ..		 990 			750			 800 			 1.290
Endivija			 600 			510			 450 			590	|
Solata puterica ...		 990 			950.			 800 			99-0
Krompir			60			90			50			90	[
Rdeče zelje 				150			300:			 180			290 1
Zeleno zelje			150			140			 120			190
Orehi, jedrca				 1.200			 990 			 1.390 1
Kumare			 200 			 1.000			 600 			690	|
Korenček..............		 250 			300			 250 			290 1
Paradižnik			 450 			650			 450 			 590	j
Paprika			 650 ....		550			 620 			790 I
| Čebula		.120-150 ....		120			 120			150
I Kislo zelje			 230 ....		260			 200 		............280 |
Kisla repa				 230 ....		260				 200 			280 I
Rdeče kislo zelje				 250 			300	|
Mandarine		.200-350 ....	.... 235-350......		 250 			295	|
Peteršilj			 600 ....		 1.000			 800 				 1.190 |
Cvetača			 300 ....		650			 600 			 650	|
Česen			 400 ....		450			 400 ....		450 5
Suhe slive				850			 800 			 1.390
Zelena		.250-300 ....		330			 400 			450
Por				700			 550 ....		590
Rdeči radič			 300 ....		590			 650 ....	... 790-890 :
Hren		'	 500	....		750			 450 ....		690
Domači med				1.100		830-1.030 ....		 1.100
Ohrovt				250			 250 ....		490
Rdeča pesa					 200 ....		260
Rdepe grozdje			 1.400 ....	-		 700 ...:		690
Belo grozdje		.700-900 ....		950			 700 ....		890
Kitajsko zelje				250		.... 350 ....		285
Klementine		.250-480 ....		235			 230 ....		255
Motovilec			 1.500 ....		 2.500			 1.200 ....		 1.950
Ananas				 500 ....		450			 450 ....		490
Grenivke			.:	 320	....			350			 300 ....			 390
Suhe fige..,				850			 800 ....		790
Suhe marelice				900			 850 ....		790
Šampinjoni 				900			 700 ....		850
J
ot je znano, z maškarami praznujemo konec zime in I skorajšnji prihod pomladi. Gre za edinstven ljudski UL2 običaj. Toda pred bližajočim se najbolj veselim praznikom v letu, to je pustom, se vedno znova zastavlja vprašanje, kakšno masko si nadeti.
Marsikdo enostavno odmahne z roko, češ da gre za nekaj povsem nepomembnega in da jc to le za otroke. Toda v resnici ni vedno tako. Tudi odrasli še lahko primerno našemijo in pokažejo, da jim ni vseeno, kako se bodo vključili v splošno ljudsko rajanje na različnih maškaradah. Za to pa jc potrebno le nekaj dobre volje in domiselnosti, da pustne šeme zaživijo v vsej svoji razsežnosti. Poglejte naokrog in sc vživite v okolje, ki pustnemu rajanju pripisuje velik pomen.
Morda ne bo odveč, da si tudi odrasli nadenejo kako masko, ki je drugače nikoli ne bi nosili,.ampak le ob tej priložnosti. Skratka, gre za takšno masko, v kateri boste neznansko dobre volje.
Včasih je dovolj en sam predmet. Recimo čarobna palica dobre vile ali kaj podobnega. Razmislite in sc prepustile norostim, norčijam in pustu. Ta je vendar le enkrat na leto in takrat ni odveč, če se vsaj pošteno razveselimo.
Energetski nasveti
Termostatski ventili (1)
ama centralna regulacija temperature ne zagotavlja doseganja želenih temperatur v vseh prostorih, še posebej če ogrevalni sistem ni res natančno projektiran in izveden, zato je potrebna lokalna regulacija na ogrevalih.
Regulacija ogrevanja prostorov z ročnimi ventili na ogrevalih je zelo groba in z vidika energijske učinkovitosti slaba. V večini evropskih držav so že sprejeli predpise, ki nalagajo porabnikom obvezno vgradnjo termostatskih ventilov (TV). Investicija v ta ukrep se zelo hitro povrne, saj so doseženi prihranki energije do 15-odstotni.
Na temperaturo zraka v prostoru vplivajo zunanji vplivi (temperatura okolice, veter), toplotna prehodnost obodnih elementov zgradbe in notranji vplivi (notranji viri toplote - ljudje, naprave, sončno sevanje skozi okna, razsvetljava).
Naloga lokalne regulacije je, da prilagaja delovanje naprav za ogrevanje tako, da lahko tudi toploto notranjih virov izkoristimo za ogrevanje prostora. Od nje zahtevamo tudi, da vzdržuje čim bolj enakomerno temperaturo v prostoru. Znano je, da
za 1 °C višja temperatura v prostoru poveča rabo energije za 5 do 7 odstotkov.
TV je sestavljen iz tipala, ki zaznava temperaturo zraka v prostoru, regulatorja in ventila. V temperaturnem tipalu jc snov (plin ali mešanica voskov), ki ob spremembi tc/nperature spremeni prostornino. Sprememba prostornine vpliva naposebni mehanizem, ki ob povišanju temperature ventil zapre, ob padcu temperature pa ga odpre.
Vsak TV ima t. i. proporcionalno regulacijsko območje, ki določa, za koliko sc spremeni temperatura, da dosežemo celotni hod ventilajče je to območje preozko, bo ventil že ob najmanjši motnji reagiral; čepa je preširoko, so odstopanja pri zahtevanih temperaturah prevelika. Termostati so praviloma tovarniško umerjeni na proporcionalno območje 2 °C. Sama vgradnja TV brez ustrezne centralne regulacije ne zagotavlja, da bomo imeli v hiši ustrezne temperature. Centralna regulacija ogrevanja zagotavlja (odvisno otl zunanje temperature) primerno temperaturo vode za ogrevanje, ki bo omogočala enakomerno ogrevanje hiše. Naloga TV pa je, da upoštevajo tudi notranje vire toplote v vsakem prostoru in vzdržujejo enakomerno temperaturo v vsakem prostoru.
(Se nadaljuje) Dodatne (brezplačne) informacije dobite v najbližji ESP ali po tel: 031 511 414.
Jožef Hozjan, u. d. i. s., energetski svetovalec ■
za zdravje in dobro počutje

	7	 - ' 'C.'	., -	- 'IjjP ti O,-'	"								AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK	DODATEK, KI POSPEŠI RAST POLJŠČIN	VPREGA POLARNIH PSOV	FILMSKI VESOLJČEK	VEČJI KOS PAPIRJA	PESNIŠKO IMEZA IRSKO	LISASTA KRAVA	LASTNOST ISTO-SMERNEGA	TOMAŽ TERČEK	ŠVEDSKA IGRALKA (BRITT)	OBLIKA IMENA IVAN				
								SEŽIG TRUPLA			*											
								VOZNICA MOTORNEGA KOLESA											f	til »1 : j" mM			
								ERNST VETTORI			ZELENI DEL RASTLINE				*	LILI NOVY						
																ANGLEŠKI SKLADATELJ (JOHN)						
								ŠTEFAN ERŽEN														
											DUHOVNIK											
/-ITI																						
VESTNIK	DARJA ŠVAJGER	STAREJŠA SLOVENSKA PEVKA	MOŠKI POTOMEC	IVAN GERENČER	BELGIJSKI NOGOMETAŠ (EMILE)							DOLGOREPA PAPIGA	ZAČETNIK DINASTIJE ASENOV					ACO ŠOPOV			NIZOZEMSKI SLIKAR (AERT VAN DER)	19
																		VELIKO AMERIŠKO JEZERO				
					UPORABA								ML.IZDELEK									
ŠVEDSKA KRALJICA (1777-1860)								DEKOR, OLEPŠAVA						RUSKO ŽENSKO IME		A						
								ZRAK (LAT.)						STRUPENA KAČA								
KORISTOLOVEC (KNJIŽ.)											ZVEZDA V ORIONU						MAJHEN REP					
											ZEVSOVA ŽENA											
VESTNIK	ANTON NANUT			POUČNA ŽIVALSKA PRIPOVEDKA						GL.MESTO ZIMBABVEJA							TOVARNA V RIBNICI					- A
	KRAJ PRI LENDAVI									ITAL.PEVKA (RENATA)							PTICA UJEDA					
				KIJ, TOLKAČ																		
KRAJEVNA SKUPNOST			PROPADLI PODJETNIK										DŽONI NOVAK			GOZDARSKO ORODJE						
			AZIJSKA OKRASNA RASTLINA										JEZERO MALAVI									
																KONTAKT						
NOETOVA BARKA					RIMSKA DVOJKA			MATEMATIK (FRAN)						ARISTOFAN. KOMEDIJA				ALEŠ ČEH			STRO- KOVNJAK ZA INDIJSKO KULTURO	
																		REKA V KATALONIJI, ŠPANIJA				
					ANTON KOROŠEC			LATV.ŠAHIST (IZ:SPIS+LIG)						AM.REŽISER (ROBERT)								
PRITOK KAMNIŠKE BISTRICE						GUBA(ZAST.)						ROPARSKA PTICA								IVAN VIDAV		
						RUSKI BIOLOG (IZ: ROP+ANI)														TV NAPRAVA NA STREHI		
												ŠPANSKI PLES										
VRSTA HRASTA				SAMICA KONJA							LJUDJE OB BALTIKU						TRAKTORSKI PRIKLJUČEK					n
				POGONSKI STROJ							ZBOR 9 PEVCEV						MESNA JUHA Z ZELENJAVO					
POKRAJINA V VIETNAMU					IDEALNOST										RUDNINA ALUM.OKSID							
					ŠVICARSKA SMUČARKA (SONJA)																	
															STARORIM- SKA HALJA							
VESTNIK	STAREJŠI MODEL AVTA CITROEN	MESTO V SEV.ITALIJI	G						PLAŠČ, JANIČARSKI KAFTAN							IND.MESTO V ANGLIJI						
		DRHAL (KNJIŽ.)														VRH V ZASAVJU						
									OČE													
NEPRO- FESIONALEC							AM.PEVEC (FRANKIE)						SINJSKA VITEŠKA IGRA					ŠPAN.PISEC, NOBELOVEC (CAMILO J.)	c			
							ZDENKO ISKRA															
													EMA KURENT					GABI NOVAK				
PRISTAŠ MONO-FIZITOV										RUSKI PISATELJ (ILJA)									ORGAN VOHA			
DESNI PRITOK ZAHODNE MORAVE					MEJNA REKA MED POLJSKO IN NEMČIJO					STRUJA				GLAVNO MESTO JORDANIJE					NEKDANJI TURŠKI VELIKAŠ			
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE 24. 1.2002:
TELEPATIJA, OLEDENITEV, AIS, TIRANA, VLASTA, ALARM, JESENIČNIK, ODPLAKA, SAT, PANIK, IZSELITEV, SMALTA, SL, KAČJAK, UVALA, TAROK, ODA, MERVAR, LET, ELEVATOR, ŽRTEV, ALABAMA, NIKE, ITAKA, EROS, PLANER, OKAN, ČELIK, Pl, ALE, ETNA, ZA, KAMP, BARAKUDA, AKA, ARMANI, GORIČAN, PELE, NS, PO-LOŠKO, TLA, IMOBILIJE, LAČEN, ISKAČ, SKIRO, ALOD, STATISTKA, AREAL, LA-NIKA; DINAMltAR, RENTA, ALDRIN
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:	s
Stane Rakuša, Satahovci 20 b, 9000 Murska Sobota Z ’=
CM
CM
CM
Med reševalce bomo razdelili:
1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo žegnjaj in 3. - 7. nagrado praktična nagrada.
2. NAGRADA - knjiga BOUG ŽEGNJAJ:
Dejan Rudolf, Sp. Kamenščak 24, 9240 Ljutomer
• E
3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Franc Lutar, Kobilje 69, 9227 Kobilje
■ Jaka Maučec, Kratka 5, 9224 Turnišče
Marjan Slavič, Orehovski vrh 40, 9250 G. Radgona
Stanko Šlihthuber, Tropovci, Kolesarska 6, 9251 Tišina
Ruža Tot, Dolina 4 d, 9220 Lendava '
IS o >u
E 09
<u
CD ■a ra i— o ra E
ra N


Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, ; Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota,	(
( s pripisom »nagradna križanka« do petka, 1. februarja 2^
RADIO MURSKI VAL
LKV 946 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 6411 KHD
PETEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.20 Zamurjenci - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 13.20 Predstavljamo vam - 14.00 Poročila - 14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60 - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 MV-dur - 19.00 Poročila -19.15 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Ugasni televizor! - 24.00 - SNOP
SOBOTA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 08.30 Mali oglasi -10.00 Poročila -10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte se z nami -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila 13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.15 Evropa v enem tednu - 14.45 Domača plošča -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Sobotni popoldan z glasbo -19.00 Poročila -19.10 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 20.00 Sračje gnezdo - 21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
NEDELJA: 05.00 Vedro v dobro jutro - 07.30 Panonski odmevi -08.00 Misel in čas - 8.30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna -09.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) - 19.00 Poročila -19.15 Oddaja tedna -20.00 Fordjanek -21.00 Poročila - 24.00 - SNOP
PONEDELJEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.10 Menjalniški tečaji agencij - 10.30 Mali oglasi -
11.00 Poročila - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje - 18.00 Ali boom -19.00 Poročila - 19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik -11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila- 13.15 1. oseba ednine - 13.30 3xCountry- 14.00 Poročila -14.15 Vaš sosed znanstvenik ali veterinar svetuje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Na narodni farmi - 20.00 Jukebox - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.05 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV nagrajuje -18.00 Biba buba baja -19.00 Poročila -19.15 Intervju - 20.00 Mur-sko-morski val - 21.00 Poročila - 24.00 SNOP
ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.00 poročila -11.15 Mali oglasi -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio -19.00 Poročila -19.15 Glasba našega srca - 20.00 Geza se zeza -21.00 Poročila - 24.00 SNOP
Brat Džouž
Ci zdaj po ednon dobroti mejsci poglednemo pdli obvoznico za šlepere na šlajerskon kraji, lejkof /F zememo, ka ježe dosta zdržala. kak je slabo na. Tej par šleperof, kaše je po njoj pelalo; je ndp'“ že eno par taksi znamenj na loj ‘rekonstruiralTV l ka se genali vijdi, ka jo je nikdk napravo bole l mazanje kak pa za obvoz. Te grape ali lujknje -^1 ešče male, pa nega ji dosta, liki so tak napravic^' hitro skotijo nonve pa lepše, pravi bela, šteri tali dobro razmi na ceste, kajije n n tildi negl^A delo. Tildi tisto cesto bratstva in jebimstvd ■ 11 šlajerskon kraji kre Mitreje pa ešče bole ‘čvrsld ■ J gda napravila pomurska regija, bi la cesta lejko’ vita vezna cesta v ton našon smaškon konci. l-sije bela od radosti popejvo:	'
Gremo mi Štajersko gledat kaj delajo, gledat kak vozijo šleperji zdaj.
Cesta popravljena se je ovinkasta, toda ovinka sta zdaj samo dva.
Levi in desni le celo polp-eže se, drugi ovinki zravnani so že.
Mesecev bo le devet teke! tako promet, hntloi umil h/i ^nhnln ehvt
r e
Ur
Petek, 8. 2.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro,-Slovenija
8.30 Poročila
8.35 Duhovni utrip
8.55 Risanka
9	.05 Nina in Ivo, nan.
9.20	Fračji dol, lutkovna nan.
9.45	Zaplešimo, franc, ser.
10	.00 Enajsta šola. odd. za radovedneže
10.40 Dosežki
11	.05 Dokumentarna odd.
11.35 Odd. o narodopisju
12	.05 Dr. Ouinnova, am. nan.
13	.00 Poročila, šport, vreme
13	.15 Dobro jutro. Slovenija
15	.05 Prvi in drugi
15.55 Mostovi
16	.30 Poročila, šport, vreme
16	.40 Vaš tolar
17	.00 National Geographic, am. ser.
17	.50 Marko, mavrična ribica
18.05 Iz popotne torbe: Štiri žabe
18.40 Deteljica
18.50 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.20 Vreme
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Odprto dan in noč. nan.
20.35 Praksa, am. nan.
21.30 Cikcak
22.00 Poročila, šport, vreme
22.20 Polnočni klub
23.30 National Geographic. am. ser.
0.25 Rad imam Lucy, am. nan.
0.50 Julija Pomerleau, kan. nad.
2.15 Ta dolgi izlet, ang. film (č.-b.)
3.35 Praksa/am. nan.
4.20 Šport
6.00 Vsakdanjik in praznik
6.50 Glasbena odd.
TV SLOVENIJA 2
15.05 Hladna vojna, am. ser.
15.50 Rad imam Lucy. am. nan.
16.20 Julija Pomerleau, kan. nad.
17,00 Julija Pomerleau. nad., zadnji del
17.55 Zimske olimpijske igre 2002
19.25 Videospotnice
20.00 Predolimpijska odd.
21.00 Skrivni vrh v Sahari, franc, odd.
21.50 Kratke zgodbe, am. film
1	.00 Big Band RTV Slovenija
1.35 Glasbena odd.
2.50 Slovesnost ob začetku 01, prenos
5.00 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Raztresena Ally, nan. - 14.05 Dragon Bali, risanka - 14.30 Dogodivščine malih junakov, risana ser. -15.30 Diagnoza: Umor. nan. - 16,25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad.
O NAS ZA NAS
Vsak dan
ob 1830 in 2000:
GNES-inform. odd.
- 19.15 24 ur - 20.00 Podli fantje, film - 22.10 Privid zločina, nan. - 23.00 JAG. nan. - 23.50 M. A. S. H., nan. - 0.20 24 ur
KANAL A
10.40 Felicity. nan. - 12.00 Melrose Plače - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nan. - 16.00 Ricki Lake, pogovorna odd. - 16.50 Feiicity. nan. - 17.40 Fant zre v svet. nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom: nan. - 19.10 Meteor, vreme -19.15 Šov J. Springerja - 20.00 Nogometna arena - 21.30 Čarovnice.nan. - 22.20 Izganjalka vampirjev. nan. - 23.10 Šov J. Springerja - 0.00 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes. inf. odd., pon.. 09 45 Vitalis, zdravstvena odd., pon.. 10.15 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Elektrotehnika, pon.. 10 15 Četrtkov klepet, pon, 11.00 Zakoj pa nej. mlad, odd, 12.00 Videostrani. 15.45 Vitalis, zdravstvena odd, pon, 16.30 Četrtkov klepet, pon, 17.15 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Elektrotehnika, pon, 18.00 Gnes. inf. odd, 18.15 Miš maš. otroška odd, iz produkcije ZLTV. 18.55 Zakoj pa nej. mlad, odd, pon, 19.30 Izdelano-po meri, dokumentarna odd, 20.00 Gnes. inf. odd, pon, 20.15 I feel good. zabavna odd. s Činčem. 21.15 Glasbeni spoti. 21.30 Vredno je stopiti noter, odd. iz produkcije ZLTV. 22.15 TV dražba z Mariom, prodaja slik. 1. del oddaje v živo. 22.30 Gnes. inf. odd, 22.45 TV dražba z Mariom, prodaja slik, 1. del oddaje v živo. 23.30 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke -12.00 Poročila opoldne -12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Film - 15.00 Poročila -15.05 Tečaj francoščine - 15.20 Carstvo divjine: Lignji - 15.45 Iz jezikovne zakladnice - 16.15 Televizija o televiziji - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Izobraževalna odd. - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Županja 2002. svečana otvoritev - 21.00 Svet začimb, film - 22.35 Odmevi dneva - 22.55 Šport danes - 23.05 Zamenjava, film - 0.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.55 Poslovni klub - 9.25 Sodnica Amy. nan. -10,10 Zabavni program - 12.10 Znanost - 13.10 Politični magazin - 14.00 Željka Ogresta in gosti -15.05 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18,30 Kolo sreče - 19.05 Tretji kamen od sonca, nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Begunec, nan. - 20.55 Polni krog - 21.10 Mesečina - 21.55 Svet zabave - 22.25 Cafe Cinema - 23.05 Pravi čas
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 12.00 Tenis: Hrvaška-Nemčija, prenos Davisovega pokala iz Zagreba - 18.40 Stil novega plemena: Nogomet, dok. ser. - 19.30 Glasbeni program - 20,10 Pred ZDI 2002. - 21.40 Normal, Ohio (5/12) - 22.05 Veronikine skrivnosti III (17/22) -22.30 Na zdravje (69/100) - 22.55 Nenadoma Su-san (9/22) - 23.15 Čas je za jazz: Julian Joseph AH Star Big Band - 1.00 Košarka: NBA-akcija - 1.30 Košarka NBA: Washington - Sacramento. prenos (do 4.00)
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli ■ 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Aktualno danes -11.05 Za večne čase. nad. port, -12.00 Poročila - 13.00 Odd. regionalnih študijev - 14.00 Sto železnic, ser. -15.05 Odd. za upokojence - 15.30 Nepričakovano potovanje. kan. nad. - 16.20 Sto slik iz XX. stoletja -17.05 Izvir - 17.30 Tega ne bodo videli niti naši vnuki - 18.00 Poročila-18.15 Risanka - 18.30 Okno - 19.30 Dnevnik, šport. vremS - 20.05 Očka. am.
komedija - 22.10 Aktualno - 22.30 Poročila - 22.40
Thema - 23.00 Zgubljena nedolžnost, angl, film .
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja-se dan - 8.40 Mirijam Roth. dok.-9 10 Ura duha -9.50 Hiša arhitektov pri jezeru Vittrask • 10.20 Malo jaz, malo ti, madž. film - 11.50 Poročila -12.10 Zakaj? - 13.10 Zaljubljeni zemljepis - 13.45 Šaman 20. stoletja -14.40 Morski volkovi admirala Donitza, am. dok. ser,-15.40 Jezero sv. Puškarja, dok. -16.25 Znanstvena zakladnica - 17.00 Koledar - 18.00 Poročila - 18.30 Risanka - 19.00 Hiša in dvorišče - 19.30 Svet prihodnosti, znan. ser. -20.00 Palermo-Milano, enkratno potovanje, film-21.45 Poročila, šport - 22.00 Madžarski ples -22 50 Zapravljivi.oče, madž. film
TV AVSTRIJA 1
7.15 Otroški program - 10.15 Robin Hood - 11.00 Alarm za Kobro 11 - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.50 Močna družina - 15.15 Melrose Plače -16.00 Olympia live. prenos - 16.30 Denar ali zlato, olimpijska dokumentacija - 18.00 Smučarski skoki K 90. prenos kvalifikacij - 20.15 Milijonski šov - 21.15 Resnične laži, akcijski film - 23.30 Drive. akc. film
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Zlata dekleta - 10.15 Ples v operi 2002 - 12.00 Poročila -12.05 Vera - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Žarišče: Brazilski'karneval - 22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi -23.10 V imenu zakona - 0.00 Čas v sliki
Sobota, 9. 2.
TV SLOVENIJA 1
7.50 Olimpijska kronika
8.00 Zgodbe iz školjke
8.30 Radovedni Taček: Letalo
8.45 Pod klobukom
9.25 Enajsta šola, odd. za radovedneže
10.10 Asterix med Britanci, animirani film
11.25 Lingo, tv-igrica
11.55 Tednik ■
13.00 Poročila, šport, vreme
13.20 Mostovi
14.20 Film
16.00 Grdi raček Tine, risana nan.
16.30 Poročila, šport, vreme
16.50 Slovenski magazin
17.20 Ozare
17.25 Na vrtu
17,50 Z vseh koncev sveta, ang. ser.
18.20 Medena druščina, risanka
18.45 Risanka
19.00 Novice
19.05 Utrip
19.20 Vreme
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20	.00 Povabilo na ples
21	.00 TV Poper
21.30 Trend, odd. o modi
21.50 Oceani strahu, južnoafriška odd.
22.30 Poročila, šport, vreme
23.05 Oz, am. nad,
0.00 Nedotakljivi, am. film
1.55 Z vseh koncev sveta, ang. ser.
2.20 Slovenski magazin
2.50 Napol raj, ang. film (č.-b.)
4.40 Šport
5.50 TV Poper
6.20 Mario, nedeljski večer
TV SLOVENIJA 2
9.15 Raymonda imajo vsi radi, nan.
9.35 Frasier, am. nan,-
10	.00 Zimske olimpijske igre 2002. posnetki
14	.00 Jasno in glasno, kontaktna odd.
14.55 Jezni, kratki film
15.15 Videospotnice
16.00 Zimske olimpijske igre 2002
17.55 Liga prvakinj v rokometu
19.30 Zimske olimpijske igre 2002
22.00 Klemperer, nem. nad.
22.50 Sobotna noč
0.50 Videospotnice
POP TV
8.20 Oliver Twist, risana ser. - 8.45' Princesa Sis-si - 9.10 Dragon Bali - 9.35 Power Rangers -10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Gla-vca, nan. - 11.30 Otroci ne lažejo - 12.00 Šolska košarkarska liga - 13,00 Preverjeno - 13.45 Vedno na begu, film - 15.40 Naša sodnica, nan. -16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blažen med ženami, nan. - 17.30 Bitka za dojenčka, film - 19.15 24 ur - 20.00 Hitrost, film - 22.00 Dih ljubezni, film - 0.10 24 ur
KANAL A
10.50-14.55 Obala ljubezni, pon. 225.-229. dela ameriške nadaljevanke - 15.00 Nogometna arena - 16.30 Mesto greha, nan. - 17.20 Liga Goodyear v košarki - 19.30 Domače kraljestvo, nan. - 20.00 Sladki strup, film - 21.40 Ledeno hladni, nan. -22.30 Windsorski protokol, film - 0.15 Punce z in-ternetar. erot. odd.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - 10.20 Kulturno-razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) -10.25 Intervju: Zdenka Ščančar - 10.35 Anketa -10.40 Trio Suton, posnetek koncerta - 10.50 Veterinar svetuje - 11.00 Pregled dogodkov tedna -12.15 Borovo gostovanje v Križevcih na Goričkem
TV AS
09.30 Gnes. inf. odd., pon.. 09.45 I feel good, zabavna odd., pon.. 10.45 Miš maš, otroška odd.. 11.45 Videostrani. 17.25 Moto šport, športna odd.. 18.00 Gnes, inf. odd.. 18.15 I feel good, zabavna odd., pon.. 19.15 Kako biti zdrav in zmagovati? odd. Rudija Klariča. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon.. 20.15 Dream Caffe, kontaktna odd, v živo, 21.00 Plesna revija v Rogaški Slatini, posnetek prireditve. 22.30 Gnes. inf. odd., pon.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.55 Poročila - 8.00 Za otroke in mlade - 10.00 Poročila - 10.05 Govorilnica - 11.10 Šola-za življenje, otroška ser. - 12.00 Poročila opoldne -12.30 Dokumentarna odd. - 13.00 Prizma, mednarodni magazin - 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.35 Oprah Show - 15.25 Kuharski dvoboj -16.00 Poročila - 16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National Geographic, ser. - 17.35 Turbo Limach Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Zaljubljen, film - 21.55 Svetlikanje, nad. - 22.45 Poročila - 22.55 TV dvoboj - 23.20 Daiziel in Pa-scoe. nan. - 0.55 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
11.55 Mildred Pierce, film - 13.40 Koncert Zagrebške filharmonije - 15.00 Hišni ljubljenci -15.45 Šola za življenje, otroška ser. - 16.35 Bever-ly Hills. nad. - 17.25 Briljantina - 18.20 Sodobna dekleta, ser. - 19.05 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Boj za preživetje, ser. - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Glamour Cafe - 23.05 Moške svinje, nan. - 23.35 Docteur Bowie in Mister Jones, posnetek koncerta
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške -10.05 Top DJ Mag - 11.05 Košarka NBA, posnetek - 13.00 Tenis: Hrvaška - Nemčija, prenos iz Zagreba - 17.45 ZDI 2002. - 18.00 Posnetek otvoritve - 20.00 Smučarski skoki - 90 m (kvalifikacije), posnetek - 20.45 Kros (ž.) - 15 km. posnetek - 21.20 Nordijska kombinacija - skoki,
POP TV
9.10 JAG. nan. - 10.00 Vsiljivka. nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Preverjeno -14.05 Dragon Bali - 14.30 Power Ran-gers - 15.30 Diagnoza:'Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad, - 17.20 Tri sestre, nad. - 18.15 Vsiljivka. nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Nadomestna mati, film - 21.45 Tretja izmena, nan. - 22.40 JAG. nan. - 23.30 M.A.S.H.. nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
10.40 Felicity - 12.00 Dannyjeve zvezde - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Felici-ty. nan. - 17.40 Fant zre v svet. nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. -19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov J. Springerja -20.00 Ekstra magazin - 20.45 Na kraju zločina, nan. - 21.40 Veronikine skušnjave, nan. - 22.10 Cybill, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Šov J.
Springerja - 0.00 Rdeče petke, erot. ser:
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobrojutro. Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV. pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Iz našega studia - 15,50 Izobraževanje, odd. iz serije Ljudje Evrope - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV. regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Svečniška trgatev, reportaža -18.40 Utrinki s turističnega sejma Alpe - Adria v Ljubljani - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09;30 Gnes. inf. odd., pon.. 09.45 Turistični utrip' Pomurja, turistična odd., pon.. 10.00 Viva Turisti-ca. turistična odd., pon.. 10.30 Kako biti zdrav in zmagovati? odd. Rudija Klariča. 11.00 Dediščina, dokumentarna odd. 11.30 Videostrani. 15.45 Dediščina. dokumentarna odd.. 16.15 Nogometni studio Naj N. odd. o nogometu. 17.15 Turistični utrip Pomurja, turistična odd., pon.. 17.30 Viva Turisti-ca. turistična odd., pon.. 18.00 Gnes, inf. odd.. 18.15 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Strojništvo, predstavitvena odd. v živo. 19.00 Moji mali prijatelji, odd. o živalih. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon.. 20.15 Moj dom. odd. v živo. 20.45 Glasbena skrinja, glasbena odd. v živo. 21.30 Odprta tema, kontaktna odd. v živo. 22.30 Gnes. inf. odd., pon.. 22.45 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobrojutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.35 Aguarela do Brazil, nad. - 13.20 Ljubezen v tujini, film - 15.00 Poročila - 15.05 Človeško telo. ser. -16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Dokumentarna (odd. - 19.06 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Dokumentarna odd. - 20.40 Pol ure kulture -21.10 Trenutek spoznanja - 21.45 Misli 21. stoletja - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes -23.15 Evromagazin - 23,45 Penzion Biser, film -1.10 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 Magazin M - 10.35 Črno belo v barvah -13.20 Forum - 14.20 Moderato cantabile -15.05 Za otroke in mlade -16.40 Hugo -17.10 Aguarela do Brazil. nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Simpsonovi - 19.30 Umetnine sve-, tovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. -20.10 Gilmorjeva dekleta, nan. - 20.55 Polni kpog -21.15 Nikita. nan. - 22.00 Dokumentarni film -22.50 Seinfeld, nan. - 23.15 Zmešnjave, nan -23.45 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16 00> - 16.30.ZOI 2002. - 17.05 Umetnostno dr sanje - kratki program, posnetek - 17.50 Nogomet: Hrvaška - Bolgarija, prenos prijateljske tekme - 19.50 Kros - 15 km, posnetek - 20.20 SKI kombinacija - smuk, posnetek - 21.00 SKI kombi-■acija - slalom, prenos prve vožnje - 22.10 Skoki
- 120 m. posnetek - 23.00 SKI kombinacija - slalom. prenos druge vožnje - 23,40 Košarkarska Evroliga: Gibona - AEK, posnetek
TV MADŽARSKA 1
5 42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke -9.05 Zimska olimpiada -11.05 Za večne čase, port. nad. -12.00 Poročila -13.00 Hrvatska kronika - 13.30 Ecranul nostru -14.00 Policist s Petelinjega brega, jug. nad. -15.30 Zimska olimpiada -16.30 Smernica - 17.00 Capitaly. kom. - 17.30 Zimska olimpiada, skoki -18.00 Poročila - 18 15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20 05 Capitaly. madž. nad. - 20.30 Zimska olimpiada - 22 00 Aktualno, poročila - 22.25 Thema -22 50 Zimska olimpiada
TV DUNA
5 10 Odd. vatikanskega radia - 5 30 Začenja se dan - 8 40 Za kmetovalce - 9.10 Eguator klub -9 40 Portret igralca Istvana Bubika - 10.25 Sožitje - 11.50 Poročila - 12.10 Živa cerkev, verska poročila - 12.40 Heureka! - 13 10 Revija madž. filmov - 14.55 Brez katedre - 16.00Z ognjem in mečem, poljski film -17 00 Koledar - 18.00 Poročila. šport - 18.30 Risanka - 19.00 Strani neba -19.30 Najlepši vrtovi Evrope - 20.00 Rumeni šal. poljski film - 21.00 Komet, madž. film - 21.45 Poročila. šport - 22.00 Zaradi logike sistema -22.40 klub.dunatv.hu - 23.10 Mi trije, družina in jazz, dokumentarec
TV AVSTRIJA 1
6.00 Olimpijski magazin - 8.20 Močna družina -8.45 Komisar Rex - 9.30 Melrose Plače - 10.15 Vrnitev mušketirjev, pustolovski film - 11.50 Konfeti - 14.50 Močna družina - 15.15 Melrose Plače - 16.00 Olympia live - 16.20 ZDI 2002. - 17.00 Olympia live - 22.00 ZOI 2002. - 22.30 Olympia live - 23.45 ZOI 2002. - 23.55 Olympia live
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.35 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.20 Grof Bobby. strah divjega Zahoda, filmska komedija - 12.00 Poročila - 12.05 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.35 Praznični večer - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Glas srca. TV-film - 21.45 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evropska panorama - 23.15 Žarišče - 0.00 Čas v sliki
Četrtek, 14. 2.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35	Dobro jutro. Slovenija
8.30 Poročila
8.40 Mostovi
9.10	Male sive celice, kviz
10	.00 Zgodbe iz školjke
10,35 Risanka
10.40 Slovenski magazin
11.10 Mario, nedeljski večer
13.00 Poročila, šport, vreme
13,15 Dobrojutro
15.00 Svetovni izzivi
15.30 Odd. o filmu
16.00 Slovenski utrinki
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17.00 Dosežki
17.20 Resnična resničnost
17.50 Na liniji, odd. za mlade
18.25 Zaplešimo, franc, ser.
18.40 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19:20 Vreme
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Tednik
21.00 Prvi in drugi
21.25 Osmi dan
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Zgodbe o knjigah
23.10 Aliča, evropski dokumentarni film
23.35 Resnična resničnost
0.05 Osmi dan
0.35 Tednik
1.	30 Človek ni ptica, srbski film (č.-b.)
2.45 Gledališka predstava
4.40 Šport
TV SLOVENIJA 2
10.00 Zimske olimpijske igre, posnetki
15.15 Videospotnice
16.00 Zimske olimpijske igre, prenos
20.25 Evroliga v košarki
22.15 Zimske olimpijske igre, prenos
1.40 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG. nan. - 10.00 Vsiljivka. nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Tretja izmena, nan, - 14.05 Dragon Bali - 14.30 Power Rangers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. -16.25 Esmeralda, nad. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Seks v mestu, nan. - 20.30 Valentinov večer z Janom Plestenjakom. koncert - 21.30 Bolnišnica upanja, nan. - 22.20 JAG. nan. - 23.10 M.A.S.H.. nan. -23.40 24 ur
KANAL A
10.40 Felicity -12.00 Melrose Plače - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. - 15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity. nan. - 17.40 Fant zre v svet. nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. -19.10 Vreme - 19.15 Šov J. Springerja - 20.00 Columbo: Nemirne vode, film - 21.45 Veronikine skušnjave, nan. - 22.15 Cybill, nan. - 22.45 Noro zaljubljena, nan. - 23.15 Šov J. Springerja.- 0.00 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro, Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV, pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Svečniška trgatev, reportaža - 15.40 Utrinki s turističnega sejma Alpe - Adria v Ljubljani - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV. regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Kulturno- razvedrilno: Navigator (film, kultura, prosti čas) - 18.25 Intervju: Cveto Žalik - 18.35 Anketa - 18.40 Noč penečega vina, reportaža - 19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Gnes. inf. odd., pon.. 09.45 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Strojništvo, pon.. 10.30 Moj dom, pon. oddaje. 11.00 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon.. 11.45 Kako biti zdrav in zmagovati? odd. Rudija Klariča. 12.15 Videostrani. 16.00 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Strojništvo, pon.. 16.45 Moji mali prijatelji. odd. o živalih, pon.. 17.15 Moj dom. pon. oddaje. 18.00 Gnes, inf. odd.. 18.15 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Tekstilna konfekcija. predstavitvena odd. v živo. 19.00 Zakoj pa nej, mlad. odd.. 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa. 20.00 Gnes. inf. odd., pon.. 20.15 Četrtkov klepet, inf. odd. v živo. 21.00 Vitalis, zdravstvena odd.. 21.30 Naj viža. odd. iz produkcije ZLTV. 22.45 Gnes. inf. odd., pon.. 23.00 Videostrani
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni.program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila - 12.40 Aguarela do Brazil. nad. - 13.25 Nori Konj, film -15.00 Poročila - 15.05 Človeško telo. ser. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes -17.00 Vsakdanjik - 18.30 Kulturna dediščina -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Politični magazin - 21.00 Željka Ogresta in gosti -
22.10 Poslovni klub - 22.40 Odmevi dneva -23.00 Šport danes - 23.15 O znanosti - 0.20 Onkraj zvezd, film - 1.50 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
10.15 Gilmorjeva dekleta, nan. - 11.00 Nikita, nan. - 11.45 Govorimo o zdravju - 12.15 Trenutek spoznanja - 12.45 Dokumentarna odd. - 13.15 Misli 21. stoletja - 14.05 Evromagazin - 14.35 Pol ure kulture - 15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Na zdravje!, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Sodnica Amy, nan. - 21.00 Polni krog - 21.10 Moč. film - 22.45 Seinfeld. nan. - 23.10 Zmešnjave, nan. - 23.40 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 16.20 ZOI 2002. - 16.25 Hokej: Slovaška -Avstrija, posnetek - 17.25 Biatlon - 10 km. sprint, posnetek - 18.00 SKI kombinacija - smuk (ž.). prenos - 19.05 Pregled ZOI 2002. - 19.30 Hokej: Švica - Belorusija, posnetek - 20.55 SKI kombinacija ■ slalom (ž.). prenos prve vožnje - 21.35 Kros -10 km, cl. posnetek - 22.00 Kros - 10 km. purs, posnetek - 22.25 Nordijska kombinacija - skoki K 90 - 23.00 SKI kombinacija - slalom (ž.), prenos druge vožnje - 23.25 Biatlon (ž.) 7.5 km sprint, posnetek - 23.45 Svet mode - 0.10 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Zimska olimpiada -11.05 Za večne čase. port. nad. -12 00 Poročila -13.00 Porabski utrinki - 13.30 Skupaj - 14.05 Moloney. am. nad. -15.00 O seksarškem vinu -15.30 Zimska olimpiada - 16.30 Pomoč - 17.00 Gala, ekološki mag. - 18 00 Poročila - 18.15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, am. nan,-19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Zimska olimpiada -22.00 Poročila - 22.10 Volitve 2002 - 23.00 Thema - 23.20 Zimska olimpiada
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Smeri neba - 9.10 Dr. Zoltan Szabo, srčni kirurg - 10.00 lqbal, it. film - 11.50 Poročila - 12.10 V božjih rokah, verski mag. - 12.40 Gospodična predsednica, madž. film - 14.10 Heureka! -15,10 Brez katedre - 15.50 Fabule -16 00 Z ognjem in mečem, pol. nad, -17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka - 19.30 Halo. halo. ang. nan. - 20.00 Peruti goloba, ang. film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Zakaj?, vprašanja javnega življenja -23.00 Madžarska mešanica, dok. film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Olimpijski magazin - 8.25 Močna družina -8.45 Komisar Rex - 9.35 Melrose Plače - 10.20 V kraljestvu srebrnega leva, pustolovski film - 11.50 Risanke - 14.50 Močna družina - 15.15 Melrose Plače - 16.00 Olympia live - 16.20 ZOI 2002. -16.45 Olympia live - 22.00 ZOI 2002. - 22.30 Olym-pia live - 0.30 ZOI 2002. - 0.45 0lympia live
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.35 Bogati in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.20 Naš šef je dama, kriminalna komedija -12.00 Poročila - 12.05 Brez pošte, šov - 12.30 Alpe - Donava - Jadran - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen - 14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum: Mrtvo morje - 21.05 Vera - 22.00 Čas v sliki - 22.30
posnetek - 21,50 Kros - 30 km, posnetek - 22.40 Šport danes - 22.55 Ekran 2000:.Vera Robič Ška-rica - 23.40 Venus,Peter, britanski film
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce, izbor - 6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 8.00 Zlati dim - 9.50 Zanzibar, odd. za mlade - 11.00 Indaba.-fran. nad. - 12.00 Poročila - 12 10 Bravo tv - 13.05 Trema, kviz - 14.00 Popotnica- 14.45 Naše stoletje - 15.10 Mreža, dok,- 15.40 Zimska olimpiada -18.00 Šampion - 18.35 Luxor Loto Show - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Muhasti letni časi, zabavna odd. -21.06 Franc, komedija (Depardieu) - 22.50 V nebeških vratah. nem. film
TV DUNA
5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9 00 Pravorečje - 9.25 Avla -9 55 klub.dunatv.hu - 10.55 Zemlja in kri. franc, nad. - 11.50 Poročila - 12.40 V božjih rokah -13.10 Avtonomija -13.40 Pričujoče-spominske hiše - 14 15 Smer je Luna!, am. dok. film - 15.05 Angleške katedrale - 15.35 Zgodovina ZDA -15 40 Smetje prihodnost! avstr, ser. - 16.30 Klub equator -17.00 Začaranost, it. nad. .- 18.00 Po: ročila - 18.30 Risanka - 19.00 Tom, Dick es Har-riet, ang. nad. - 20.00 Špioni v lokalu, fran. film - 21.45 Poročila, šport - 22.00 Cena skoka čez plot-, nem. film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Olimpijski magazin - 8.00 Olimpijska otvoritev. posnetek - 10.15 Konfeti - 12.10 Šaljivec Carey - 12.30 Čisto mimo, čisto v življenju - 13.15 Življenje in jaz - 13.35 Simpsonovi - 14.00 Dvojček redko pride sem - 14.25 03 Austria Top 40 - 15.15 Roswell - 16.00 Olympia live - 16.20 ZOI 2002. - 16.45 Olympia live - 22.00 ZOI 2002. - 23.00 Olympia live - 0.30 ZOI 2002.
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.35 Prekletstvo rožnatega panterja. fii-mska komedija - 11.20 Po divjem Kurdistanu. pustolovski film - 13.00 Čas v sliki - 13.10 Maska v modrem, film -14.40 V črnih rožicah, film -16.15 Podobe Avstrije - 16.25 Alpe - Donava - Jadran -16.55 Religije sveta - 17.00 Poročila - 17.05 Pogled v deželo - 17.45 Ljudski odvetnik - 18.20 Bingo - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -20.15 Milijonski šov - 22.25 Čas v sliki - 22.35 Skoraj popolni skok čez plot, filmska komedija -0.15 BHgar Wallace - Žabec z masko, kriminalka
Nedelja, 10. 2.
TV SLOVENIJA 1
7.50 Olimpijska kronika
8	.00 Telebajski
8.25 Palček David; risana nan.
9	.00 Bisergora, otroška odd.
9.55 Promenadni koncert
10.25 Pomagajmo si
10.55 Afrika - pogled s tal, ang. ser.
11.25 Ozare
11.30 Obzorja duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila, šport, vreme
13.55 Povabilo na ples
14.55 Strogo zaupno, am. film
16.30 Poročila, šport, vreme
16.45 Regionalna kronika
17.15 Vsakdanjik in praznik
18.05 Razgledi slovenskih vrhov
18.40 Žrebanje lota
18.45 Risanka
19.00 Novice
19	.05 Zrcalo tedna
19.20	Vreme
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20	.00 Mario, nedeljski večer v živo
21.45 Intervju: Bojan Križaj
22.40 Poročila, šport, vreme
23.15 Humanistika
23.45 Nedolžnost brez zaščite, film.
1.15 Razgledi slovenskih vrhov
1,45 Vrnitev v Berlin, nem. odd.
2.35 Frasier, am, nan.
3.00 Obzorja duha
3.30 Vsakdanjik in praznik
4.20 Šport
TV SLOVENIJA 2
9.10 Komisar Rex, avstrijska nan.
10.00 Zimske olimpijske igre, posnetki
13.30 Zborovska in folklorna glasba
15.15 Videospotnice
16	.00 Zimske olimpijske igre, prenos
21	.45 Turistična odd.
22.05 Frasier, am. nan.
22.25 Resna glasba
23.55 Videospotnice
POP TV
8.20 Oliver Twist - 8.45 Princesa Sissi - 9.10 Dra-gon Bali - 9.35 Power Rangers - 10.00 Možje v črnem - 10.30 Godzila - 11.00 Glavca, nan. -11.30 Otroci ne lažejo -12.00 Šolska košarkarska liga, pon. - 13.00 Genska terapija, dok. odd. -13.30 Pee Wee v cirkusu, film - 15.00 Afera v malem kraju, film - 16.30 Dragi John, nan. - 17.00 Blaženi med ženami, nan. - 17.30 Zgodba o Jessi-ci Savitch. film - 19.15 24 ur - 20.00 Na morju, film - 22.00 Športna scena - 22.45 Mesto v prahu, film - 0.30 24 ur, pon.
KANAL A
1	0.30-14.35 Mladi in nemirni, pon. 91.-95. dela ameriške nadaljevanke - 14.40 Medvedki in jaz, film - 16.15 Kraljevina v Seattlu, dok. odd. - 17.15 Jack in Jill, nan, - 18.10 Beverly Hills, nad. -19.05 Melrose Plače, nad. - 20.00 Mogočni racmani. film - 21.50 Dosjeji X, nan. - 22.40 Goodyear liga v košarki, pon.
IDEA TV - KANAL 10
8	.00 Pomurski inf. kažipot - 10.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Šport - 1.0.15 Naj športniki občine Puconci - 10.30 Iz našega studia: O pedagoški praksi prvih diplomantov'predšolske vzgoje z ljutomerske gimnazije - 10.50 Širitev, odd. iz serije Ljudje Evrope - 11.00 Otvoritev baze AMZS v Lenartu - 11.10 Hodil po zemlji sem naši, turistična odd. - 11.30 Prikaz starih običajev, reportaža iz Otovec - 11.50 Tedenski komentar - 11.55 Pregled dogodkov tedna
TV AS
09.30 Teden ob Muri. inf. odd.. 10.30 Na domači grudi, kmetijska odd., 11.30 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Elektrotehnika, pon.. 12.15 Vitalis. zdravstvena odd., pon.. 12.45 Glasbena skrinja, glasbena odd., pon.. 13.30 AS intervju. informativno-predstavitvena odd., pon.. 14.00 Turistični utrip Pomurja, turistična odd., pon.. 14.15 Viva Turistica, turistična odd., pon.. 14.45 Četrtkov klepet, pon.. 15.30 Dream Caffe, kontaktna odd., pon.. 16.15 I feel good. zabavna odd., pon.. 17.15 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Elektrotehnika, pon.. 18.00 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
8.00 Poročila - 8,15 Neverjetne pandine pustolo-. vščine, film - 9.35 Otroška ser. - 10.30 Dvigalo -
12.00 Poročila opoldne - 12.30 Kmetijska odd. -13.20 Mir in dobrota - 14.00 V nedeljo ob dveh -15.00 Poročila - 15.10 Kuharski dvoboj - 15.45 Duka Begovič. dramska ser. - 16.40 Hrana, film -18.25 Klemperer. nad. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Alma Mahler, drama, 2. del - 21.20 Pogled na umor, film - 23.35 Poročila - 23.50 Ljubezenski zaplet., film - 1.45 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.15 Biblija - 9.30 Pater Cvek - 10.00 Verski program - 11.00 Nedeljska maša, prenos iz Dubrovnika - 12.30 Reški karneval, prenos - 14.30 Risanka - 14.45 Dalziel in Pascoe. nan. - 16.20 Kse-na, nan. - 17,05 Turistični magazin - 17.35 Šam
pioni narave, ser. - 18.05 Opera Box - 18.35 Povabilo. odd. o kulturi - 19.25 Risanka - 19.30 Iz hrvaških muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Festa 2002 - 21.55 Poročila - 22.00 Šest od šestih milijard, dokumentarni film - 22.30 Triler
TV HRVAŠKA 3
7.45 Od aretacije do sojenja, dok.-igrana ser. -10.05 Moja usoda si ti, ser. - 13.25 ZOI 2002. -13.30 Pregled ZOI - 14.00 Tenis: Hrvaška - Nemčija. prenos iz Zagreba - 18.00 Smuk, prenos -19.00 Skoki K 90. posnetek - 20.25 Nogomet: Roma - Juventus, prenos iz Rima (v polčasu posnetki iz ZOI) - 22.20 Nordijska kombinacija - tek na 15 km, posnetek - 22.30 Šport danes - 22.40 Umetnostno drsanje - pari, kratki program -23.00 Košarka NBA: Ali Star
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Odd. za kmetovalce -6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.40 Za otroke - 8.05 Nedeljski otok - 9.40 Vaška hiša -10.00 Zimska olimpiada -12.00 Poročila -12.10 Delta -12.40 Madž, narodna glasba - 13.20 V mreži pravosodja, am. nan. - 14.10 Tekači na dolge proge, dok,- 15.05 Radostna novica, odd. evang. cerkve - 15.35 Zimska olimpiada - 17.10 Andromeda -17.55 Neznani znanci - 18.30 Poročila, šport -19 00 Tednik - 19.50 Zimzelene melodije - 21 15 Ciganska ljubezen, opereta -23.45 Posebne zgodbe, franc.-it. film
TV DUNA
5.30 Za kmetovalce - 5.55 Koledar - 6.55 Poročila - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 8.50 Izredna ura zgodovine - 9.30 Živa cerkev - 10.55 Poirot. ang. nan, -11.50 Poročila - 12,40 Gospodična predsednica, madž. film - 14.10 Izginili so -iščemo jih! - 14.50 Po sledeh Kristusa- 16.00 Dobre želje brez meja - 17.00 Klicali ste me, Mylord?, nan. - 18.00 Tednik - 19.15 Risanka -20.00 Spomini, pokriti z zvezdnim prahom, am. fim - 21.30 Dunašport - 22.00 Tišina, švedski film ■ 23,30 Franc Liszt: Sonata v H-molu
TV AVSTRIJA 1
6.00 Olimpijski magazin - 8.25 Risanke - 11.45 Šport - 12.15 Avto-moto šport - 12.45 Nedokončana zgodba, film - 14.20 Vrnitev mušketirjev, pustolovski film - 16.00 OlympiaHive - 16.10 ZOI 2002. - 16.25 Olympia live - 22.00 ZOI 2002. -23.00 Olympia live -2.20 ZOI 2002. - 2.30 Olym-pia live
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Schlemmerjevo potovanje: Avstrija-Madžarska-Švica - 9.40 Resnica o Avstriji - 10.40 Teden kulture - 11.00 Poročila -11.05 Novinarska ura -12.00 Visoka hiša -12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik -13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Univerzum - 15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Grof Bobby, strah divjega Zahoda, filmska komedija - 17.05 Lepo življenje -18.00 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času -18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Noro dobro - 21.45 Poročila - 22.00 Skoraj popolna ločitev - 23.45 Ka-rajan v Osaki 1984, koncert
T^onedeljek, 11.2.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila '
6.35 Dobro jutro. Slovenija
8.30 Poročila
8.35 Utrip
8.55 Zrcalo tedna
9.10 Bisergora, otroška odd.
9.25 Iz popotne torbe: Štiri žabe
9.45 Marko, mavrična ribica
9.55 Humanistika
10.25 National G^ographic, am. ser.
11.15 Na vrtu
11.40 Z vseh koncev sveta, ang. ser.
12	.05 Afrika - pogled s tal. ang. ser.
12.35 Trend, odd. o modi
13	.00 Poročila, šport, vreme
13.15 Dobro jutro
15.05 Ljudje in zemlja
15.55 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17.00 Recept za zdravo življenje
17.50 Telebajski
18.15 Radovedni Taček: Maska
18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.40 Risanka
19.00 Novice
19	.05 Vaš kraj
19.20	Vreme
19.30	Dnevnik, šport, vreme
20	.00 Julija, avstrijska nan.
20.55 Svetovni izzivi
21.25 Odd. o filmu
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Dosežki
23.20 Branja
23.25 Recept za zdravo življenje
0.15 Odd. o filmu
0.40 Svetovni izzivi
1	.05 Trend, odd. o modi
1.25	Turistična odd.
1.45	Ta veseli dan ali Matiček se ženi, predstava SNG
4.00 Gore in ljudje
4.55 Šport
TV SLOVENIJA 2
10.00 Zimske olimpijske igre, posnetki
13.10 Sobotna noč
15.15 Videospotnice
16.00 Zimske olimpijske igre, prenos
23,30 Brane Rončel izza odra
0.55 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, nan, - 10.00 Vsiljivka. nad, - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Športna scena - 14.05 Dragon Bali, risanka - 14.30 Power Rangers - 15.30 Diagnoza: Umor, nan. - 16.25 Esmeralda, nad. -17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Sedma nebesa, nan. -20.55 Urgenca, nan. - 21.50 Providence. nan. - 22.40 JAG. nan. - 23.30 M.A.S.H. - 0.00 24 ur
KANAL A
10.40 Felicity, nan. - 12.00 Dannyjeve zvezde -13.00 Ricki Lake - 14.20 Obala ljubezni, nad. -15.10 Mladi in nemirni, nad. - 16.00 Ricki Lake -16.50 Felicity - 17.40 Fant zre v svet, nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. - 18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov J. Sprin-gerja - 20.00 Prijateljici, film - 21.40 Veronikine skušnjave, nan. - 22.10 Cybill, nan. - 22.40 Noro zaljubljena, nan. - 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. - 0.00 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV. regionalni program - Borovo gostovanje v Križevcih na Goričkem - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV. regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva -18.20 Kronika -18.25 Športni ponedeljek v živo z odprtimi telefoni - Pregled športnih dogodkov -
ide a tv
POMURSKA
REGIONALNA televizija
Iruri /v
O JpL JB
18 A5 V alentinov pohod	dobre vo\je. reportaža a \
Sotine - 19.00 Aktualno, pon. -19.15 Kanal A
TV AS
09.30 Teden ob Muri, inf. odd., pon.. 10.30 Na domači grudi, kmetijska odd., pon.. 11.30 Videostrani. 15.30 Teden ob Muri, inf. odd.. 16.30 Na domači grudi, kmetijska odd., pon.. 17.30 Iskanje, dokumentarna odd.. 18.00 Gnes, inf. odd.. 18.15 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Gradbeništvo in lesarstvo, predstavitvena odd. v živo. 19.00 Dream Caffe, kontaktna odd., pon.. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes. inf. odd., pon.. 20.15 Šport plus, športna odd. v živo. 20.45 Tudi prašiče obešajo, film. 22.35 Gnes, inf. odd., pon.. 22.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in.sojenje. nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade - 12.00 Poročila opoldne - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Morski ljudje. film - 15.00 Poročila - 15.05 Človeško telo, ser. - 16.00 Izobraževalni program - 16,45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 S.O.S., potrebujejo nas - 19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Dokumentarna odd. - 20.45 Latinica: Strah - 22.20 Odmevi dneva - 22.40 Šport danes -22.55 Bele noči, film - 0.20 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
8.55 Prizma, mednarodni magazin - 9.50 Svet zabave - 10.20 Mir in dobrota - 10.50 Klemperer, nad. -11.40 Vabilo - 12.10 Cafe Cinema - 12,50 Mesečina - 13.35 Kuharski dvoboj - 14.05 Glamour Cafe -15.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.05 Nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Vedno znova, nad. - 20.55 Polni krog - 21.15 Becker, nan. - 21.40 Letalonosilka, dokumentarni film -22.10 Seinfeld, nan. - 22.35 Zmešnjave, nam -23.05 Življenje na severu, nan,
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 16.00) - 17.10 Avtomagazin - 17.50 ZDI 2002. -18.00 Smuk (ž.), prenos - 19.00 Pregled ZOI 2002. - 20.00 TV-izložba - 20.10 Petica - 21.20 ZOI 2002: Biatlon (ž.) - 15 km, posnetek - 21.50 Zvonijo zvonovi, am. film - 23.55 Črno-belo v barvah: Din-don - iz arhiva HTV-ja. Verdi - na ploščah Edisona Bella Penkale, Pred 30 leti. Donna Lee Saksophone Duartet - 0.40 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8.30 Manekenke - 9.05 Zimska olimpiada -11.00 Za večne čase, port. nad. -12.00 Poročila -13.00 Romski magazin - 13.30 Slovaški magazin - 14.00 Policist s Ptelinjega hriba, jug. nad. -15.30 Zimska olimpiada - 16.30 Religije na razvalinah starega veka - 17.00 Zimska olimpiada -18.00 Poročila - 18.15 Risanka - 18.35 Bolnišnica upanja, nan. - 19.30 Dnevnik, šport, vreme -20.05 Modra luč - 20.45 KKK - Kje? Kaj? Za koliko? - 21.15 Strogo zaupno - 22.00 Aktualno, poročila - 22.25 Thema. dokumentarci - 22.45 Govorilna ura - 23.15 Šola žensk, televizijska igra
TV DUNA
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Tedenska poročila - 9.35 Po pozabljenih pokrajinah - 10.05 Velike zgodbe malega Pujsa, dok. -10.45 Jezero sv. Puškarja -11.50 Poročila -12.10 Hiša in dvor -13.00 Talentum -13.30 Portreti iz madž. zgodovine -14.05 Med Voguli -14.55 Brez katedre - 16.00 Z ognjem in mečem, pol. film -17.00 Koledar - 18.00 Poročila, šport -18 30 Risanka - 19.00 Nad mejami - 19.30 Najlepši vrtovi Evrope - 20.00 Kamera Hungaria - 21.10 Anatomija nekega dvorca - 21.45 Poročila, šport -22.00 Revija madž. filmov - 22.40 »...brez kršenja zakona...«, dok.
TV AVSTRIJA 1
6.00 Olimpijski magazin - 8.20 Močna družina -
8.45 Melrose Plače - 9.25 Čiti čiti beng beng, fil
mska komedija - H.56 Konfeti - 14.56 Uotna \ družina - 15.15 Melrose Plače - 16.00 Olympia live - 16.15 ZOI 2002. - 16.30 Olympia live -20.15 ZOI 2B02. - 21.15 Olympia live - 23.45 ZOI 2002. - 0.00 Olympia live
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.35 Bogati.in lepi - 9.55 Zlata dekleta -10.20 Noro dobro - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila -12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13 40 Tri dame z žara - 14.05 Skupaj in narazen -14.50 Deželni zdravnik - 15.35 Bogati in lepi -16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Grajski hotel Orth - 21.05 Tema - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Odd. o kulturi -0.00 Čas v sliki - 0.30 Palookaville, filmska komedija
Torek, 12. 2.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro, Slovenija
8.30 Poročila
8.40 Mostovi
9,10 Radovedni Taček: Maska
9.20 Čarobni šolski avtobus
9.45 Odd. za otroke
10.35 Recept za zdravo življenje
11.25 Obzorja duha
11.55 Julija, avstrijska nan.
13.00 Poročila, šport, vreme
13,15 Dobro jutro
15.00 Intervju: Bojan Križaj
15.55 Prisluhnimo tišini
16.30 Poročila, šport, vreme
16,40 Vaš tolar
17.00 Evro, avstrijska ser.
17.15 Podjetništvo v Sloveniji
17.45 Zlatko Zakladko
18.00 Čarovnikova hiša
18.30 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.20 Vreme
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Dosje
20.55 Aktualno
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Mali John, danska drama
23,45 Prišlek, norveška drama
0.30 Evro, avstrijska ser..
0.45 Podjetništvo v Sloveniji
1.15 Dosje
2.05 Aktualno
3,00 Mali John, danska drama
3,45 Prišlek, norveška drama
4.35 Šport
TV SLOVENIJA 2
10.00 Zimske olimpijske igre, posnetki
15.15 Videospotnice
16.00 Zimske olimpijske igre, prenos
22.00 Pazi se, ljubim te, franc, film
23.45 Tišina pred nevihto, kratki film
0,00 Videospotnice
POP TV
9.10 JAG, nan. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Tri sestre, nad. - 11.50 Esmeralda, nad. - 13.10 Sedma nebesa, nan. - 14.05 Dragon Bali - 14.30 PowwRangers - 15.30 Diagnoza: Umor. nan. -16.25 Esmeralda, had. - 17.20 Tri sestre, nad. -18.15 Vsiljivka. nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Seme prevare, film - 22.30 JAG. nan. - 23.30 M.A.S.H., nan. - 0.00 24 ur
KANAL A
8.45 Prijateljska nogometna tekma Slovenija : Honduras, prenos iz Hongkonga - 10.40 Felicity. nan. -12.00 Beverly Hills - 13.00 Ricki Lake - 14.20 Oba
la \\ubcm, aarl. - 15A6 wwrwvk, aaft. - 1 16.00 Ricki Lake - 16.50 Felicity. nan. - MAOTani zre v svet. nan. - 18.10 Filmske zvezde, nan. -18.40 Korak za korakom, nan. - 19.10 Meteor, vreme - 19.15 Šov J. Springerja’ - 20.00 Posnetek prijateljske nogometne tekme Slovenija: Honduras - 22.00 Veronikine skušnjave, nan. - 22.30 Cybill. nan. - 23.00 Noro zaljubljena, nan. - 23.30 Šov J. Springerja - 0.15 Rdeče petke, erot. ser.
IDEA TV - KANAL 10
8.00 Dobro jutro. Pomurje - 9.00 Pomurski inf. kažipot - 15.00 ŽIVA-IDEA TV. pon. regionalnega programa - Aktualno - Dogodek dneva - 15.20 Kronika - 15.25 Športni ponedeljek v živo s telefonskimi klici - Pregled športnih dogodkov - 15.45 Valentinov pohod ljudi dobre volje - 16.00 Kanal A - 18.00 ŽIVA-IDEA TV, regionalni program - Aktualno - Dogodek dneva - 18.20 Iz našega studia -18.50 Izobraževanje, odd. iz serije Ljudje Evrope -19.00 Aktualno, pon. - 19.15 Kanal A-
TV AS
09.30 Gnes, inf. odd., pon.. 09.45 Šport plus, športna odd., pon.. 10.15 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Gradbeništvo in lesarstvo, pon.. 12.00 Iskanje, dokumentarna odd.. 12.30 Videostrani. 16.45 Šport plus, športna odd., pon.. 17.15 SPTŠ - Srednja poklicna in tehniška šola, smer Gradbeništvo in lesarstvo, pon.. 18.00 Gnes. inf. odd.. 18.15 Nogometni studio Naj N, odd. o nogometu. 19.15 Iskanje, dokumentarna odd.. 19.45 Glasbeni spoti. 20.00 Gnes, inf. odd., pon.. 20.15 Iz produkcije ZLTV. izmenjava programa. 20.45 Turistični utrip Pomurja, turistična odd.. 21.00 Viva Turistica. turistična odd.. 21.30 Izdelano po meri, dokumentarna odd.. 22.05 Dedeiščina, dokumentarni film. 22.35 Gnes. inf. odd., pon.. 22.50 Videostrani.
TV HRVAŠKA 1
7.00 Dobro jutro - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -11.00 Za otroke in mlade -12.00 Poročila -12.35 Ti si moja usoda, nad., zadnji del - 13.20 Maks je izginil, film - 15.00 Poročila - 15.05 Človeško telo, ser. -16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdanjik - 18.30 Govorimo o zdravju -19.00 Kviz - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Moderato cantabile - 20.55 Forum - 21.55 Magazin M - 22.40 Odmevi dneva - 23.00 Šport danes -23.15 Skrivnostni srednji vek, dokumentarna ser. -23.45 Oko za oko, film - 1.15 Nočni program
TV HRVAŠKA 2
9.55 Izobraževalna odd. - 10.25 Avto-magazin -11.05 Vedno znova, nad. - 11.50 Hit HTV - 12.35 Letalonosilka, dokumentarni film - 13.05 Kuharski dvoboj - 13,35 Latinica - 16.10 Za otroke in mlade - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad., zadnji del - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nan. - 20.10 Glavno mesto, nan. - 20.65 Polni krog - 21.15 Prijatelji, nan. - 21.50 Pravica za vse. nan. - 22.35 Seinfeld, nan. - 23.00 Zmešnjave, nan. - 23.30 Življenje na severu, nan.
TV HRVAŠKA 3
10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške (do 14.65) - 15.00 Petica - 16.10 ZOI 2002 - 16.20 Biatlon - 20 km, posnetek - 17.30 Skoki - 120 m Q. vključenje v prenos - 18.50 Kros (ž.) - 10 km. posnetek - 19.20 Umetnostno drsanje - pari prosto. posnetek - 20.50 Košarka: NBA magazin -21.20 Film - 23.00 Glasbeni program
TV MADŽARSKA 1
5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 8 30 Manekenke - 9.05 Zimska olimpiada -11.05 Za večne čase, port. nad. -12.00 Poročila -13.00 Srbski ekran - 13.30 Unser Bildschirm -14.00 Policist s Petelinjega hriba, jug. nad. -15.30 Zimska olimpiada -16.30 Za otroke -17.30 Katoliška kronika - 18.00 Poročila - 18.15 Risanka -18.35 Bolnišnica upanja, am. nan. -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Televizijske čestitke - 21.00 Milenijske pravljice - 21.30 Panorama - 22 00 Aktualno, poročila - 22.30 Thema - 22.45 Elan, gospodarski mag. - 23.20 Strast, madž. film
5.10 Odd. vatikanskega radia - 5.30 Začenja se dan - 8.40 Nad mejami, pon. - 9.10 Štirje letri časi na otoku Rib - 10.00 Palermo-Milano enkratno potovanje, it. film 11.50 Poročila - 12.11 Avtonomija - 12.40 Znanstvena.zakladnica -13.11 Gibljive slike - .14.25 Amiši -14.50 Evropa o< blizu -16.00 Z ognjem in mečem, pol. film - 17.0I Koledar -18.00 Poročila - 18.30 Risanka -19.01 Za kmetovalce - 19.45 Nekaj trenutkov z Gyuli Kabos - 20 00 Slast goljufije, madž. film - 21.31 Narodni parki Italije - 21.45 Poročila, šport - 22.0! Talentum - 22.30 Sod za smodnik, film
TV AVSTRIJA 1
6.00 Olimpijski magazin - 8.40 Komisar Rex 9.25 Melrose Plače - 10.10 Skoraj popolni sko čez plot, filmska komedija -11.50 Konfeti - 14.5 Močna družina - 15.15 Melrose Plače - 16.0 Olympia live - 16.20 ZOI 2002. - 16.45 Olympi live - 22.00 ZOI 2002. - 23.00 Olympia live - 0.3 ZOI 2002. - 2.20 Olympia live
TV AVSTRIJA 2
9.00 Poročila - 9.10 Sveže kuhano je napol pr dobljeno - 9.35 Bogati in lepi - 9.55 Zlata del leta - 10.20 V črnih rožicah, film - 12.0 Schonbrunn - beli dragulj ob modrem toku 12.35 Tednik - 13.00 Poročila - 13.15 Svež kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Tri dame žara - 14.05 Pust v Štajerski - 15.35 Bogati i lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Pi rodila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.0 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogl di s strani - 20.15 Pust v Beljaku - 22.20 Čas sliki - 22.45 Skoraj popolna poroka - 0.25 li špektor Fowler
7^ Sreda, 13. 2.
TV SLOVENIJA 1
6.30 Poročila
6.35 Dobro jutro. Slovenija
8.30 Poročila
8.40 Dober dan, Koroška
9.10 Trojčice, risana nan.
9	.35 Grdi raček Tine, risana nan.
10.00 Zlatko Zakladko
10.15 Čarovnikova hiša
10.45 Evro, avstrijska ser.
11.00 Podjetništvo v Sloveniji
11.30 Cikcak
11.55 Dosje
13.00 Poročila, šport, vreme
13.10 Dobro jutro
14.55 Aktualno
15.55 Mostovi
16.30 Poročila, šport, vreme
16.40 Vaš tolar
17.00 Boj' za obstanek, ang. ser.
17.50 Male sive celice, kviz
.18.40 Risanka
19.00 Novice
19.05 Vaš kraj
19.20 Vreme
19.30 Dnevnik, šport, vreme
20.00 Skrivnostna smrt, am. film
22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme
23.00 Obsojena, drama
23.50 Simfoniki RTV predstavljajo
0.50 Boj za obstanek, ang. ser.
1,40 Rooney, ang. film (č.-b.)
3	.05 Koncert skupine Orlek
4	.05 Šport
TV SLOVENIJA 2
10.00 Zimske olimpijske igre, posnetki
14.25 Slovenski ljudski plesi
14.55 Turistična odd.
15.15 Videospotnice
16.00 Zimske olimpijske igre, prenos
23.30 Prvi val, kan. nan.
0.15 Videospotnice
lili 7- februar 2002
OGLASI
27
Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča Murska Sobota, opr. št. St 7/2001-57 z dne 21.1. 2002 objavljamo
JAVNO DRAŽBO
za prodajo premoženja stečajnega dolžnika: ASFALTI Murska Sobota, Podjetje za nizke gradnje, d. o. o. Murska Sobota, Obrtna ulica b. š. - v stečaju, in sicer:
Predmet prodaje:
A)	Poslovna objekta:
objekt a: štiri pisarne, skladišče, garaža, vetrolov, garderoba, sanitarije in stopnišče površine 275,72 m2,
objekt b: pisarni, delavnica, garderoba, stopnišče in sanitarije površine 143,67 m2.
B)	Zemljišče:
parcela št. 3524/2, k. o. Murska Sobota - stavbišče površine 3,27 ara in dvorišče površine 23,19 ara, na kateri stojita objekta.
C)	Oprema v poslovnih prostorih: pisarniška oprema, računalniki, tiskalniki in drugo po seznamu.
Premoženje pod točko I. se proda v kompletu.
Izklicna cena : 29,452.441 SIT.
II.	Osnovna sredstva po seznamu (gradbena mehanizacija, tovorna vozila, varilni aparati, drugo).
Izklicna cena: 7,358.000 SIT.
III.	Drobni inventar po seznamu (razna električna ročna orodja, ročna orodja, prometni znaki, drugo).
Izklicna cena: 852.500 SIT.
B.	Pogoji prodaje:
1.	Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ob pogoju, da plačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun stečajnega dolžnika štev.: 51900-690-11373.
2.	Kupci morajo plačati kupnino najkasneje v 15 dneh od dneva sklenitve pogodbe oziroma zavarovati plačilo kupnine z izročitvijo nepreklicne bančne garancije na prvi poziv, pri čemer rok za plačilo kupnine ne sme biti daljši kot 6 mesecev od dneva sklenitve pogodbe ne glede na to, ali plačuje kupnino naenkrat ali v obrokih.
3.	Izročitev prodane stvari se opravi po popolnem plačilu kupnine.
4.	Vse stroške v zvezi s pogodbo in plačilo davka na dodano vrednost plača kupec.
5.	Prodaja poteka po načelu videno - kupljeno.
Ogled stvari je mogoč v petek, 22. 2. 2002, od 14. do 17. ure terv soboto, 23. 2. 2002, od 9. do 12. ure.
Dodatne informacije je mogoče dobiti po telefonu: (02) 531 13 48. Javna dražba bo v ponedeljek, 25. 2. 2002, ob 13. uri v razpravni dvorani štev. 12 Okrožnega sodišča Murska Sobota, Slomškova 21.
VETERINARSKA AMBULANTA LJUTOMER, d. o. o.
razpisuje delovno mesto DIREKTORJA
Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
-	visokošolska izobrazba, doktor veterinarske medicine,
-	uspešno opravljen strokovni izpit,
-	tri leta delovnih izkušenj. Direktor bo imenovan za dobo štirih let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju v razpisu določenih pogojev naj pošljejo kandidati najpozneje do 15. 2. 2002 na naslov:
Veterinarska ambulanta Ljutomer, d. o. o., Razlagova ulica 7, 9240 LJUTOMER.

motorna vozila
KARAMBOLIRANA VOZILA VSEH ZNAMK NAJUGODNEJE ODKUPIM. Uredim prepis, odvoz.O 10 256 96.3.031 258 642,041 509 556, Avto-sen is, I. Lasbaher, Žcnjak 10, Benedikt. m 10954
FIATPUNTO55 S, letnik 1995/96. registriran do februarja 200.3, prodam.Tel.: 041 615981.ml 1217
DAEWOO NEXIA, l,etnik I998. registriran do maja 2002, prodam. Tel.:
RENAULT CLIO 1,2 5 V. letnik 1998/99. prevoženih 38.000 km. reg. do januarja 2003, prodam. Tel.: 041 554 186. m 112.46
YUGO 45 KORAL, višnjevo rdeče barve, I. 1990, registriran do julija 2002, prodajo za 65.000,00 Sli . Tel.: 041 339 473. m 11239
OPEL ASCONO 1.6 B, letnik 1976, letnik 1976, oranžne barve, neregistriran, vozen, z rezervnimi deli, ugodno prodam. Tel:: 02 527 16 51. mil 264
ODKUPUJEMO OSEBNA VOZILA,
561 95 86. Zcc-Commercc, Apaška c. , 2, G. Radgona, ml 1265
živali
NESNICE, rjave, grahaste. zagotovljena takojšnja nesnost. vsak dan v Babincih 49. VZREJA NESNIC T1BA-OT, tel.: 582 1101. ml 1123
ČRNO-BEI.O TELIČKO, težko I 20 kg, prodam. TeL: 571 10 60. m 11237
SAMOJEDE, bele polarne pse, mladiče z rodovnikom, prodam. Tel:: 02 557 13 49. mil246
posesti
ROTACIJSKO KOSILNICO SIP
135 prodam. Tel.: 568 15 56.
BALIRKO za oglate bale, znamke Poljostroj l dači, in škropilnico, ril) I, znamke KŽK Kranj, ugodno prodam. Krog. Murska ulica 16. ml 1259
kmetijski pridelki
BEI.O MEŠANO VINO z analizo prodam po 200 SIT za liter. GSM: 04 1 168 100 m 11281
razno
ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK S Sl EK LOKERAMIČNO PLOŠČO, popolnoma nov, še zapakiran, zelo ugodno prodajo. Tel:: 041 930 144 ali 541 II 55. m l 1205
REZAN LES ZA OSTREŠJE PRODAM IN DOSTAVIM, bruna, opaž, talni ladijski pod. in izvajamo barvanje napuščev. Trgovinske storitve M&M, Marko Pahernik, s. p., Dravinjska c. 62, Poljčane, tel.: 041 459 090, tel.: 041 151 677. ml 1078
Preklicujem veljavnost Pogodbe o vezavi tolarskega depozita št. 31963 na ime Ludvik Fujs, Beznovci 8, p. Bodonci, ml 1206
ŽIVILA
Družba ŽIVILA KRANJ, trgovina in gostinstvo, d. d., objavlja
RAZPIS
za zbiranje ponudb za opravljanje prevozov s tovornimi vozili za potrebe omenjene družbe.
Komisija za izbiro bo upoštevala pri izbiri prevoznikov predvsem konkurenčne cene in funkcionalnost vozila za potrebe trgovske družbe. Zainteresirani prevozniki naj svoje vloge s ponujenimi pogoji prevoza pošljejo do 15. 02. 2002 pravni službi: Živila Kranj, d. d., Ulica arh. Novaka 2, Murska Sobota.
Male oglase
STANOVANJSKO HIŠO S POSLOVNIM LOKALOM, prodam. Tel.: 525 1278ali 521 1609.mll200
HIŠO v centru Lendave prodam. Tel.: 041 948 409. ml 1201
ENOSOBNO STANOVANJE dam v najem natakarici. Tel,: 0.31 730 810. m I1234
DELNO OPREMLJENO DVOSOB NO STANOVANJE v M. Soboti oddamo. Tel:. 041 406 077. ml 1254
GARSONJERO, .31 m -, v M. Soboti, prodam. Tel.: 02 527 1181,04 I 746 027. m I 1260
HIŠO PRI SVETEM JURIJU na Goričkem prodajo. Tel.: 031 864 556. m 11263
DVE SOBI v M. Soboti dam v najem.
DVOSOBNO STANOVANJE, takoj vseljivo, prodam. Tel:. 545 12 37 ali 041 269 565. ml I279
kmetijska mehanizacija
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476
ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
za Vestnik in Murski val lahko naročite po telefonu št. 531 19 98 vsak delavnik od 7.00 do 15.30. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arhitekta Novaka 13, M. Sobota
ODJEMALEC SILAŽE z zmetaleem in viličarjem Štrautman, bobensko kosilnico. 1,85 m. in diskasto, 2,40 m, ter hidravlični dvig prodam. T el.: 02 790 72 21. ml 1202
KOMBAJN CLAS DOMINATOR 96 z adapterjemin koso, 3,90 m, prodam. Tel: 02 546 1.3 08. ml 120.3
• BALIRKO IN OVIJALKO SIPMA. letnik 1996, prodajo. TeL: 04 1 670 793 ml 1207
DVA PLUGA Regent, obračalna, hidravlično in mehansko obračanje, dvobrazdna; prodam. TeL: (14 1551 273. ml 1216
DVA PLUGA IMF 755 in 756, visok klirens, 10- in 12-colna, kot nova, prodam. Tel.: 0.31 878 858. ml 1248
V SPOMIN
Minilo je žalostnih pet let, odkar si tistega februarskega dne utrujen od bolezni za vedno zaspal in zaprl svoje trudne oči, dragi
Jože Rous
z Ivanec 11
Spominjamo se Te vsi Tvoji, ki smo Te imeli radi!
Hvala vsem, ki se ga spominjate, nosite cvetje in mu prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Skromno, liho si živel, za nas si delal in trpel, spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti.
ZAHVALA
V 93. letu nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek in stric
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 17. 1. 2002:
PROMETNI ZNAK, RAKAVA CELICA, EDO-MIT, SOSED, GIRO, AR0MAT, JOANNE, AL, NIL, RAVNE, LINON, LAH, TETOVO, ŽBICA, ATENAGORA, STEWART, ATI. IVAN GROHAR, ATOL, ANJA KALAN, ARKADA, VA, IKAROS, ASIRKA, YAREN, OLJNIK, VIK, MAR, SOPRAN, OGRAJA, ABADAN, POT, CS, DAR, ODELO, URA, ADUT, PIK, ELDA, ETIKETA, ORESTES, SLALOMISTKA, ALAN, ERIKA, KANONIK, EALING, AGRONOM, AN, DAKA, TRESKA, RE, SAVA
LETNE GUME FIRESTONE 165 X 70 R 14, nove, ugodno prodam. Tel:: 031 596 951, m.l 1215
STARINSKO KREDENCO, predalnik. omaro in raztegljivo mizo, lahko tudi poškodovano, kupijo. Tel:. 04 I 520 203. m 1 1226
RABLJEN POLOVIČNI ZABOJNIK za shrambo vrtnega orodja kupim. TeL: 523 17 71. ml 1228
DRVA. 8 m3. akacijeva, prodam. Tel.: 548 I I 39. ml 1247
RASTOČO AKACIJO. 10 prodam. Tibaut, Hotiza 162. tel.: 02 576 10 76. ml 1277
POHIŠTVO ZA KUHINJO z okroglo mizo in 6 stoli prodam. Tel.: 531 12 64! ml 1280
Anton Bokan
Sv. Jurij 111
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, sorodnikom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Iskrena hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, godbenikom. PGD in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala tudi negovalnemu kirurškemu oddelku v Rakičanu.
Žalujoči: sin Tone, hčerka Irena z družino in vsi njegovi
delo
VSE INFORMACIJE O DELU NA DOMU PONUJAM. Tel.: 0 i I 747 121, Infocommerce, Danica Malešev, s. p, Šercerjeva 20, Velenje, mili 64
KUHARJA IN NATAKARICE V Pl ZZERIJI PIK-ASSO v Banovcih zaposlimo. Tel.: 588 90 23, Pik-asso, d. o. o„ Ul. bratstva in enotnosti 21, Veržej. m II257
ŽELITE DODATEN ZASLUŽEK?
Tel.: 04 I 735 490. 04 1 212 320, Po-djetniško in poslovno svetovanje, Milan Žižek, s. p„ Borštnikova 21, Maribor. m 11261
MOŽNOST DODATNEGA MESEČNEGA ZASLUŽKA. Edita Wolf, s. p„ Anželova 26. Ptuj, tel.: 0 iO 791 09 i. m 11262
MEDICINSKA SESTRA ponuja pomoč na domu ostareli osebi ali išče kakršno koli drugo delo. Ksenija Vrabl, Jakobovo naselje I 2. M. Sobota,
NUJNO ZAPOSLIMO DELAVCA VARILCA z znanjem varjenja CO,. Strojno ključavničarstvo in mctaliza-cija, Marjeta Koljač, s, p„ Tel:: 02,5.34 92 77, 02 534 92 70 ali GSM 031 380 820 ali 041 357 666. ml 1276
storitve
NEMŠČINO uspešno inštruiram za osnovne, srednje in visoke šole, ponujam konverzacijo in prevajam. Tel.: 541 1 1 56, 527 I I 83,Tanja llu-ber, s. p.. Kardošcva 4. M. Sobota, ml 1213
Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke:
CM
CM
h
1.	NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT:
Silvo Pajžlar, Sodišinci 33, 9251 Tišina
2.	NAGRADA - knjiga DOOG ŽEGNJAJ:
Suzana Vučina, Police 132, 9250 Gornja Radgona
3.	-7. PRAKTIČNE NAGRADE:
Nina Miholič, Ul. Štefana Kovača 61a, 9224 Turnišče
Cecilija Kosič, Užiška 9, 9240 Ljutomer
Danilo Škerlak, Sebeborci 24, 9221 Martjanci
Marija Žganjar, Markišavci 42, 9000 Murska Sobota
Marijan Valentinčič, Breg 56, 4274 Žirovnica
ljubezen, delo in trpljenje Iplo tvoje je življenje. Nam ostala je praznina in velika bolečina.
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in tast
Ludvik Zavec
iz Moravskih Toplic
Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, pisno in ustno izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za obnovo mrliške vežice v Moravskih Toplicah. Posebna hvala internemu oddelku, g. škofu Erniši za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu Banfi in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi!
Dragi Ajta!
Pogrešali te bomo - Tanja, Vojko in Ines
DAMIR BANFI VEŠČICA
KOMPl ITNF POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM.
PLAČILO TUDI NA VEČ ' OBROKOV BREZ OBRESTI.
KOMPLETNE POGREBNE STORITVE . UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom. brezplačni prevozi do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti.
Vladimir Hozjan s. p. Šulinci 87/a
Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 712 586
TEL.: (02) 53 48 060, FAX: (02) 52 51 170, 9000 MURSKA SOBOTA
POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJEVANJE ZELENIC
MILORAD JURIČ
9231 BELTINCI, Ravenska c., MRLIŠKA VEŽA Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, GSM: 041/641 148
NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA TEL.: 02/523 17 01
IK NA INTERNETU: www.p-inf.si
Podjetje za informiranje, d d.. Ulica arh. Novaka 13. M. Sobota
28.z, teoruar zuuz flM
Skromno, liho si živela, za nas si delala in trpela. Spočij si žulja ve dlani, za vse še enkrat - hvala li.
ZAHVALA
V 90. letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, tašča, teta in sorodnica
Če bi želja srca in molitev moja in rti'e obudila, tebe ne bi več zemlja krila.
V SPOMIN
l lihem grobu mirno spiš, ■ a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, tašč? babica, prababica, praprababica, sestra in svakinja
Frančiška Kranjec
roj. Šajt, od Svetega Jurija 55
V tihi žalosti se ob boleči izgubi zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno zahvalo izrekamo sosedu Goranu Hajdinjaku in Klavdiji za njuno požrtvovalno pomoč. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovane vence in sveče, za svete maše in druge namene. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za lepo odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni 'nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je...
Jože Ciglar
iz Kukeča 50
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, denarne prispevke, nam pa izrekli sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala dializnemu, kirurškemu in oddelku intenzivne terapije, posebno zdravniku in prijatelju dr. Milkoviču za nesebično pomoč.
Hvala nekdanjim sodelavcem S. B. M. Sobota, kolektivu Mure, Z1) M. Sobota, razredu 4 El - SPTŠ, Društvu invalidov, g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, dr. Grabarju za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi, ki te imamo radi
Pomlad bo na tvoj vrt prišla in. čakala, da prideš ti, sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
S. Gregorčič
ZAHVALA
Nikoli ne bomo mogli pozabiti tistega petkovega jutra, 25. 1.2002, ko smo prejeli prežalostno sporočilo,
kako je komaj v 29. letu pod težo bremen za vedno omagalo srce našemu ljubemu in nikoli nadomestljivemu sinu, atiju, bratu, vnuku, sorodniku in mnogim dobremu prijatelju
Danijelu Časarju
iz Grgarja
na Primorskem
Ob tej za nas tako nezaželeni in preboleči izgubi, ki nam je strla srce in podrla needen načrt, se v tihi žalosti iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, botrini in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih trdno stali ob strani, nas bodrili in nam izrazili pisno ali ustno sožalje.
Hvala tudi vsem tistim, ki ste našemu Danijelu izkazali svoje spoštovanje z darovanjem vencev, cvetja, sveč, za mrliško vežico in z darovi v druge namene, še posebej pa vsem, ki ste tako številno spremili njega na njegovo zadnjo pot v dom večnega miru v njegovi rodni Boreči.
Prisrčna zahvala velja še obema duhovnikoma za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku, vsem Danijelovim sodelavcem in prijateljem iz Primorske ter pogrebništvu Hozjan.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli tako neizmerno radi!
Dragi ati, hvala ti za vso tvojo nesebično ljubezen, katere ti ne bom mogel nikoli vračati.
Tvoj Erik
Ladislavu - Vladu Kisilaku
iz Poznanovec 53
Minula žalostna so leta tri, odkar tebe, dragi mož. oče, stari oče, tast in brat, več v hiši ni. Naš dom prej tako prijazen, zdaj pust in prazen. Vsem, ki obiskujete njegov grob na vrtu počitka, iz srca hvala.
Vsi njegovi, ki ga imamo radi
Oči zapremo, v spominu vedno znova le uzremo.
Povsod le čuti duša, ne vidi te oko, ■ nikjer le ni, zato srce trpi. V srcih naših ostajaš drag do konca naših dni.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 7. februar 2001, ko se je za vedno poslovil od nas dragi oče, dedek in pradedek
Franc Flisar
od Grada 94
Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepo mislijo in prižgano svečo spomina.
Tvoji najdražji
Kje so tisti časi, ko srečni smo bili, ko tebe
smo imeli, a zdaj te od nikoder ni. Skromno, tiho si živela, za nas si delala in
trpela. Spočij si žuljave dlani in za vse še enkrat - hvala ti.
ZAHVALA
Ne moremo dojeti krute resnice, da nas je v 81. letu starosti za vedno zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
Irma Temlin
iz Doline 20
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče ter prispevke zaViograditev mrliške vežice. Iskreno se zahvaljujemo g. duhovniku Evgenu Balažiču za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici Simoni za ganljive besede slovesa in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi.
Draga prababica!
Zelo te bom pogrešala
tvoja pravnukinja Irmana
V SPOMIN
MLmetv/z je bilo teh šest let 8. februarja. ko si nas zapustila.
tvoja duša neizumrla z nami počiva.
ics, da te ne vidimo, a kjerkoli si, povsod smo mi s teboj,
.n kjerkoli smo mi, si z nami tudi ti.
ztsni so dnevi, temne noči, a ko
.ščemo tebe, le nobena solza še zbudila ni.
Besed« v grlu je zastala in TJpanje tvoje vrnitve ni poiskala, ^dovek - sestra, starši in prijatelji moji, Enkrat v nebesih se srečali bomo, Kjer spomine na stare čase obujali bomo.
Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem preranem grobu.
Žalujoči: oče ter sestra z družino iz Sotine
Rozina Lebar
iz Dolnje Bistrice 4
7. 12. 1908-31.1. 2002
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, izrekli sožalje j ter darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene.
Hvala kaplanu za opravljen obred, pevcem, govorniku Romanu za lepe besede slovesa in pogrebništvu Ferenčak
Žalujoči vsi njeni
■ ’ —
Nekje v tebi bila je bolečina, a zamahnila si z roko, J močnejša sem, zmagala boni a ni bilo tako.
Ril je sončen dan, ko zadnjikrat rekla si: ' »Rada vas imam.«
Zdaj oblačno je nebo, ker vemo, da nazaj k nam te več He
ZAHVALA
V 69. letu nas je po kratki in hudi bolezni zapustila draga žena, mama, tašča, babica in prababica Štefanija Vogrinčič roj. Dravec
iz Pertoče 82
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi smo dolžni izreči zahvalo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in sodelavcem, ki ste jo v tako velikem števil* pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke, nam pa izrekli ustna in pisna sožalja. Hvala tudi osebju kirurškega oddelka bolnišnice v Rakičanu in dr. Peričevi za lajšanje boleči*1' Spoštljivo zahvalo izrekamo župniku g. Jožku Vinkovič*1 za izbrane besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Iskrena hvala društvu upokojence'' in pogrebništvu Banfi za izvedbo pogreba.
Še enkrat - hvala vsem, ki ste jo imeli radi, z nami pa delili žalost in bolečino.
Žalujoči vsi njeni najdražji
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela, spočij si utrujeno srce, za vse še enkrat - hvala tl
ZNHVMA
V. 84. letu je za večno zaspala *** draga mama, stara mama in tetJ
Kristina Zelko
roj. Vidonja, iz Doliča 42 1918-2002
(I
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorod*11 sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče* j svete maše ter nam izrekli sožalje. J Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred in besede slo',.( pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano »* in pogrebništvu Maje iz Kuzme.
Vsem še enkrat - iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
V SPOMIN
očetu
Jožefu Zelku
1911-1962
40 let že v grobu spiš, a v naših j^cih še živiš,
Vsi vajini najdražji
WW 7. februar 2002
29
Solze lahko skrijemo, bolečine zatajimo, le praznine, ki je ostala, ne nadomestimo.
V SPOMIN
12, februarja mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi skrbni mož in oče
Štefan Bedernjak
iz Male Polane
Uvala vsem, ki se ga radi spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči žena Katarina ter sin in hčerka z družino
28. januarja je minilo žalostno leto od takrat, ko nas je za vedno zapustil dragi
V SPOMIN
Viljem Čurman
iz Martjanec 43
Hvala vsem, ki ohranjate spomin na njegovo dobro srce in pridne roke.
, Vsi njegovi
Deseto leto te zemlja krije, v dolini tihi mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
2. februarja je minilo 10 let od takrat, ko ni več med nami
Ernesta Celeča
iz Dolnjih Slaveč 70
Hvala vsem, ki ga še niste pozabili, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Njegovi najdražji
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in trpela.
Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti!
ZAHVALA
V 87. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
Šarolta Kakaš
iz Čikečke vasi 7
Z bolečino v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini in znancem za darovane vence, sveče, za sv. maše, v dobrodelne namene in za izrečena sožalja.
Iskrena hvala g. patru Donatu in pevcem za odpete žalostinke.
Žalujoči: hčerka Marija, vnuk Tonček z družino in vnukinja Dragica z družino
Ko je srčna bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, oh kje si, dragi sin, brat in striček ti!
’ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubljenega sina, brata in strica
Alojza Forjana
iz Lipovec 76
se iskreno in z veliko bolečino v srcu zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, njegovim sodelavcem v tovarni Mura, sindikatu Mure, govornikoma g. Žaligu in g. Šebjanu za izrečene lepe besede slovesa, g. župniku Benkoviču za opravljen obred, pevkam za odpete žalostinke, Zpizu v M. Soboti, pogrebništvu Jurič in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje, darovali
cvetje, sveče, za maše in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: mama in sestra Marinka s sinom
ZAHVALA
V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek
Štefan Moreč
iz Puževec 12
V globoki žalosti sc iskreno zahvaljujemo vsem dobrim ljudem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene.
Hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Iskrena hvala za pomoč in izredno nego osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu.
Žalujoči vsi njegovi
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala Gasilskemu društvu Zbigovci - Lastomerci, g. župniku, pogrebništvu Vrbnjak, govorniku, pevkam in godbeniku.
Žalujoči brat Lojzek z družino
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprte so utrujene oči. Žalostni smo, a v srcu, duši le ohranjamo z nešteto lepimi spomini.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, tičeta, dedka, pradedka in brata
Martina Smeja
iz Odranec
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ih znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti, mu darovali za svete maše, cvetje, sveče in v cerkvene namene, nam ustno in pisno izrekli sožalje ter z nami sočustvovali.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, govornici za poslovilne besede in pogrebništvu Ferenčak za opravljene storitve.
Hvala internemu oddelku v Rakičanu za zdravniško pomoč in Ivanovim delavcem.
Žalujoči: žena Ana, sinova Štefan in Ivan z družinama, hčerki Terezija in Marija z družinama, vnuki, pravnuki in sestri
Tvoje pridne roke in pošteno srce so naš ponos in lej) spomin na TE!
ZAHVALA
V 85. letu je življenjski plamen ugasnil dragemu očetu, dedku, pradedku, tastu, botru in sorodniku
Štefanu Poredošu
iz Bodonec 134
V tihi žalosti se ob boleči in nenadomestljivi izgubi zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Mnogi ste se od njega poslovili, mnogi izrekli sožalje, mnogi ste do njega in njegovega življenja pokazali spoštovanje s cvetjem, svečami, z dobrodelnimi darovi.
Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem žalostink, ge. Heleni za ganljive besede slovesa ter pogrebništvu Banfi.
Vsem še enkrat - srčna hvala!
Pišta - pogrešali bomo tebe in tvojo spodbudno besedo!
Vsi tvoji najdražji
Zaman je bil tvoj boj. zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, smrt bila je močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustil
Karel Flisar
iz Veščice
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam izrekli ustno in pisno sožalje ter darovali vence, sveče in za druge namene. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku za izrečene besede, domačim in sosednjim gasilcem ter pogrebništvu Banfi. Hvala tudi osebju kirurškega in internega oddelka za nego in skrb.
Še enkrat - hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Skromno, tiho si živela, za nas si delala in t rpela.
Spočij sižuljave dlani, za vse še enkrat - hvala ti.
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica in sestra
Helena Smodiš
iz Veščice
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekli besede tolažbe, darovali vence in sveče ter jo pospremili k zadnjemu počitku.
Njeni naj dražji
Oj, kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče. Že peto leto v grobu spiš, a v naših srcih še živiš.
V SPOMIN
Mariji Trplan
iz Markovec 89
4. 2.1997-4. 2. 2002
Hvala vsem!
Tvoji najdražji
Kje si? Ne' to nisi ti. li si se skrila vame, tu te smrt ne zajame, tu so še tvoje oči.
V SPOMIN
11. februarja bosta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustila draga žena, mama in babica
Anica Kuhar
iz Puconec 85
Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo, ji prinesete cvetje in prižigate sveče.
Njeni najdražji
ZAHVALA
VSI. letu nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in prababica
Ana Adanič
iz Ulice Štefana Kovača 138 v Turnišču
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene, nam pa izrazili sožalje. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi.
Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi
30
OGLASI
7. februar 2002 fBI
Da vam bo še naprej toplo pri srcu...
KURILNO OLJE, PREMOG
Ugodne cene in možnosti plačila!
KURIVO-PREVOZ, Bojan Jakšič, S. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200
Mesarstvo Kodila PE Markišavci Markišavci 44
Mesarstvi) Kodila PE Delikatesa Štefana Kovača 6 tel 53 21 790
Dobavitelji svinjskega, junčjega in telečjega mesa za ta teden:
Ema Ulen, Vanča vas 26 Karel Vrataric, Puconci 296 Jože Horvat, Strehovci 26 Franc Kranjec, M. Petrovci
Ignac Fifonja, Brezovica
KO VEŠ, KAJ JEŠ!
HOVI d.o.o.
ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV.
Franc Horvat
9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & laks: (02) 548 14 26, GSM: 041 112 426,041 733 948
V IN'
K NA ETU:
www.p-inf.si
" I
Podjetje za informiranje, tl. A.. Ul. a. NtNaka 13, Murska Sobota
Renato & Co. - RAZVOZ KURILNEGA OLJA
Renato Ritlop, s. p., Markovci 4, 9204 Šalovci KAKOVOSTNO EKOLOŠKO KURILNO OLJE
MOŽNOST NAKUPA NA VEČ OBROKOV S ČEKI
NAROČILA GSM: 041 716 576
UL. Sadata.
TRGOVINA DOM-OBRT
9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9
Tel.: (02) 530 40 44
GSM: 041 504 999
E-mail: rhdoo@siol.net
VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE OPREMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE
OPEKA P0R0THERM VSE ZA STREHO
VEDEZEVALKA
Pokličite najboljšo ve-deževalko, rezervacije po telefonu: 528 14 43 ali 031828 675-
Zorica Horvat, s. p., Pušča 91, Murska Sobota.
Ul. Mikloša Kuzmiča 13 9000 M. Sobota
•	garažna vrata
•	dvoriščna vrata
•	daljinski pogoni
•	ograje
•	kovane ograje
•	zapornice
•	PVC okna
•	PVC vrata
•	zimski vrtovi
•	police
*	08
tel.:(02) 535 11 30 gsm: 041 699 499 www.vratko.com
Na podlagi 34. člena Statuta javnega zdravstvenega zavoda ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO MURSKA SOBOTA v. d. direktorice zavoda razpisuje dela in naloge pomočnika direktorja za splošne zadeve
Kandidat mora izpolnjevati poleg splošnih zakonskih pogojev še naslednje: • da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in
• da ima 5 let delovnih izkušenj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Zavod za zdravstveno varstvo M. Sobota, Ulica arhitekta Novaka 2b, 9000 Murska Sobota.
Pomočnika direktorja za splošne zadeve imenuje po javnem razpisu direktor za dobo 4 let in je lahko po poteku te dobe ponovno imenovan.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najpozneje v 30 dneh.

SOS. partner
tel., fak.*
gsm: 011 733 «80 .
SANACIJA DIMNIKOV IN W ZAKLJUČNA GRADBENA DELA
Milan Horvat s.p.
PO UGODNI CENI PRODAJAMO ROBNIKE IN POŽIRALNIKE S POCINKANIMI MREŽAMI. IZDELAVA BETONSKIH IZDELKOV »MAKS DARADAN«, IGNJATIJA DARADAN, s. p., Trate 23, GORNJA RADGONA, tel.: 031 847 138.
KRATKOROČNA
GOTOVINSKA POSOJILA
GARANCIJA: KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA
MARIBOR Cankarjeva 21 02/22-80-1 1 O
DECIMA Cank°rLeva21
।—......... ™	Maribor
POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO!
Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342
Osnovna šola II Murska Sobota.
Cankarjeva 91, Murska Sobota
Osnovna šola III Murska Sobota, Trstenjakova 73, Murska Sobota
obveščata starše, da bo
VPIS SOLSKIH NOVINCEV v 1. razred 9-letne osnovne šole
v sredo, 1.3. 2. 2002, od 8. do 12. ure,
v četrtek, 14. 2. 2002, od 8. do 16. ure in
v petek, 15. 2. 2002, od 8. do 14. ure na obeli šola
na podružnični šoli v Krogu pa bo vpis
v ponedeljek, 11. 2. 2002, od 12. do 16. ure.
Vpisujemo otroke, rojene leta 1996.
Starši vpisujejo otroke v skladu z določenim šolskim okolišem, ki je izobešen na vsaki osnovni šoli in v vseh enotah vrtca.
Ob vpisu je treba predložiti izpisek oziroma fotoM izpiska iz rojstne matične knjige, ki ga bomo zadrz
VESTNIK
in Ulj
cu
ercator
Plese 1, Murska Sobota
PRIREDITVE V FEBRUARJU 2002
l
2 S
I
1
>
S
petek, 8. februar ob 10. uri
TAMBURAŠKA SKUPINA
KUD BELTINCI
Slovenski kulturni praznik bomo počastili z nastopom "TAMBURAŠKE SKUPINE KUD BELTINCI". Vabljeni!
sobota, 3. februar ob 10. uri
OTROŠKA MAŠKARADA
Veselo otroško pustno rajanje v vašem Mercator Centru!
Sladki krofi, zabavni program in še kaj!!
Mercator/iajbo/js'i sosed
POSEZONSKO ZNIŽANJE
športne opreme
O SMUČI
SMUČARSKE VEZI
SMUČARSKA OČALA
SMUČARSKE ROKAVICE
PALICE ZA HOKEJ
DRSALKE
Posezonsko znižanje za 30 % velja od 5. do 19. februarja 2002 za izdelke v zalogi v prodajalni:
Šport - Dom tehnike
Kocljeva 2, MURSKA SOBOTA
Petrol d.d, Ljubljana; Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana
Steklarstvo Reflex, p. e. Murska Sobota
Odslej smo vam na voljo v pon., to., sre., če. in pe. od 8.00 do 1 5.00.
V soboto od 8.00 do 1 2.OO.
STEKLARSKI SERVIS • IZDELAVA PRSNIH KABIN PO MERI OKVIRJANJE SLIK • PROIZVODNJA IZOLACIJSKEGA STEKLA STEKLARSTVO REFLEX, Kopališka ul. 2, Murska Sobota
Tel.: 522 36 20, taks: 522 36 2 1

BREZPLAČEN KUC ■ VSAK DANOg
USTVARJAMO AVTOMOBILE.
fOL
RENAULT
Renaultov mesec je mesec
pol! Samo v njem lahke Pr letnika 200'
nakupu vozila
prihranite tudi tolarjev!
do 500.00’
Pri nakupu Twinga in Cia tak lahko prihranite 150.000 SIT, Pr nakupu TmUe 200.000 SIT, P' nakupu Kangooja, Mšgana Sečnica 250.000 SIT, pri nakup-Lagune 400.000 SIT n PL nakupu Espacea kar 5004300 Sl’-
d«
Pohitite, akcija traja le razprodaje zalogi www.renault.5i wap.renault
d
... in vas ne bo zeblo v noge.
EKSTRA LAHKO KURILNO OLJE
Naročila na brezplačni telefonski številki 080 22 66
Popust ob plačilu z gotovino, Magna kartico in možnost nakupa na 6 obrokov.
PETRO*'
- ■
I1II 7. februar 2002
NAPOVEDNIK
31
Napoved kulturnih prireditev
KONCERT
MURSKA SOBOTA
V petek, 8. februarja, bo v MIKK-u koncert alternativne god-| be, kjer bosta nastopili skupini Drugi disko iz Brežic in Polis Korps iz Ormoža ter izvajalec Daniel Kavaš iz Beltinec.
V ponedeljek, 11. februarja, ob 17. uri bo v kinodvorani koncert Orkestra slovenske vojske.
OTVORITEV
GRAZ/GRADEC
| 7. februarja, ob 19.30 bo v galeriji Werkbund otvoritev raz-| stave del Cvetke Hojnik Dorojevič.
| KADENC!
| V četrtek, 7. februarja, ob 18. uri bo v galeriji - muzeju Ra-j denske otvoritev razstave slik 6. likovne kolonije 2001.
| DOGODEK
j VELIKA POLANA
; V četrtek, 7. februarja,-ob 18. uri bo v dvorani doma krajanov proslava ob kulturnem prazniku, na kateri bodo sodelovali učenci OŠ Miška Kranjca in člani KD Miška Kranjca.
BELTINCI
V četrtek, 7. februarja, ob 19. uri bo v OŠ osrednja občinska proslava, ki jo pripravlja KUD Beltinci. V kulturnem programu bodo sodelovali: pihalna godba, harmonikarska sekcija, učenci glasbene šole in recitatorji OŠ Beltinci.
SREDNJA BISTRICA
V petek, 8. februarja, ob 18. uri bo v telovadnici OŠ Prežihov Voranc skupno praznovanje ob 20-letnici delovanja folklorne skupine KD Ferdo Godina in slovenskem kulturnem prazniku. V programu bodo sodelovali otroci domače osnovne šole, folklorna skupina in tamburaši KUD Žiškovec iz Hrvaške ter »pomlajena« domača folklorna skupina.
DOKLEŽOVJE
V petek, 8. februarja, ob 18. uri bo v kulturni dvorani prireditev, kjer bodo v kulturnem programu nastopili člani DPM, učenci OŠ in Mlada beltinska banda. V prostorih DPM je na ogled razstava Ele Peroci.
CANKOVA
7. februarja, ob 19. uri bo v dvorani proslava. Nastopajo: pevska zbora OŠ, mladinski pevski zbor s Cankove, ljudske pevke iz Monoštra in domače učenke glasbene šole. Na ogled bo likovna razstava Po sledeh naše preteklosti.
GORNJA RADGONA
7. februarja, ob 17.30 bo v avli kulturnega doma otvoritev razstave Valerije Mauko iz G. Radgone in Siegfrieda Gugla iz avstrijske Radgone. Sodeloval bo tudi Trobilni kvartet G. Radgona. Ob 19. uri bo v dvorani kulturnega doma osrednja prireditev, kjer bodo sodelovali člani gledališke skupine Ars Altera Pars ter pesnik in urednik Nino Flisar. Kot gost bo nastopil kantavtor Jani Kovačič.
LJUBLJANA
V petek, 8. februarja, ob 14. uri bo v parku Tivoli prireditev Mladi za mlade z naslovom Pesem pod padalom. Šlo bo za več dogodkov s športnega, kulturnega in glasbenega področja, ki bodo potekali istočasno, ves čas ob spremljavi severnoindijskih bobnov.
MURSKA SOBOTA
V ponedeljek, 11, februarja, ob 14. uri bodo pri BTC-ju otroške delavnice, na ogled pa bo tudi razstava pustnih izdelkov.
GLEDALIŠČE
MURSKA SOBOTA
V soboto, 9. februarja, ob 15. uri bo v MIKK-u Impro delavnica. ki jo vodi Aleš Nadai.
LITERATURA
LENDAVA
V četrtek, 7. februarja, ob 18. uri bo v čitalnici knjižnice srečanje s pisateljico in scenaristko Janjo Vidmar.
MOŠČANCI
V petek, 8. februarja, ob 19. uri bo na Španovi domačiji kul-turno-družabni večer z naslovom Poezija v oštariji. Predstavili se bodo pesniki Karel Turner, Branko Pintarič in Edvard Mihalič, za glasbeno nadgradnjo pa bo poskrbel Aleš Klajžar.
PREDAVANJE
MURSKA SOBOTA
7. februarja, ob 18. uri bo v MIKK-u potopisno predavanje o Srednji Ameriki, ki ga bo pripravil Simon Suhadolnik.
FILM
MURSKA SOBOTA
V sredo, 13. februarja, ob 18. uri bodo v MIKK-u vrteli am. dramo iz leta 1997 Suburbia režiserja Richarda Linklaterja.
RAZSTAVE
MURSKA SOBOTA
V študijskem oddelku soboške knjižnice bo od četrtka, 7. februarja, do petka, 8. marca, na ogled razstava Literarna revija Ljubljanski zvon 1881-941.
V Galeriji je na ogled razstava MGLC & umetniki - Produkcija originalnih tiskov v MGLC. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku.
V klubu PAC razstavljajo dela slikarja Ignaca Medena.
V razstavnem delu izložbe podjetja Fer-lng, d. o. o., bodo do 2. marca na ogled dela Antona Štermana iz Lastomerec.
LENDAVA
V prostorih Galerije - Muzeja je na ogled pregledna razstava arhitekta Jožeta Plečnika.
V sinagogi si lahko ogledate likovno razstavo Ikone avtorja ..Goceta Kalajdžiskega, makedonskega slikarja, ki že več desetletij živi v Sloveniji.
LAAFELD/POTRNA
V Pavlovi hiši je do 30. marca na ogled razstava Iz prekmurskega opusa Jožeta Kološe - Kološa.
LJUTOMER
V knjižnici Gimnazije Frana Miklošiča je na ogled razstava del pisatelja Evalda Flisarja.
MORAVSKE TOPLICE
V zdraviliški galeriji Ajda do 17. februarja razstavlja članica likovne sekcije Vir iz KUD-a Radovljica Nada Kobenter.
GORNJA RADGONA
V prostorih Trend Cafleja je do 15. lebruarja na ogled razstava likovnih del učencev OŠ dr. Janka Šlebingerja.
Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota Murska Sobota

PROSTA
s pogoji za zasedbo
DELAVEC BREZ POKLICA
DELAVEC NA ŽAGI. VILIČARIST, TRANSPORT REZANEGA LESA ROČNO IN Z VILIČARJEM. ROBLJENJE DESK, PAKETIRANJE LESA: določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj: drugi pogoji: DEL. NAJ IMA KONČANO VSAJ OSNOVNO ŠOLO. DEL. NAJ IMA SMISEL ZA UPRAV. STROJEV, NAJ BO ZDRAV IN NAJ IMA VESELJE DO DELA; do 13.02.02; DRAGO TOTH, S. P., ŽAGARSTVO, OČESLAVCI 22-, SPODNJI IVANJCI
POMOŽNI DELAVEC
DEKLE ZA STREŽBO; nedoločen čas; drugi pogoji: KATERIKOLI DRUGI POKLIC; do 06.03.02; SLAVKO MACUN, S. P„ BAR MACUN, STROČJA VAS 20, LJUTOMER
VARILEC
VARILEC KLJUČAVNIČAR; določen čas 1 mes.; drugi pogoji: MOŽNOST NADALJNJE ZAPORI ITVE; do 13.02.02; P.T.S. POLISERVIS D.
0. 0. G. RADGONA, JAMNA 11 A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 2
VARILEC KLJUČAVNIČAR-ELEKTRIČAR; določen čas 1 mes.; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: KLJUČAVNIČAR,ELEKTRIČAR; MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 06.03.02; P. T.S. POLISERVIS D. 0. 0. GORNJA RADGONA, JAMNA 11 A, VIDEM OB ŠČAVNICI; št. del. mest: 2
ELEKTRIKAR ENERGETIK
ELEKTROINŠTALATER-MONTER; nedoločen čas; 3 I. delovnih izkušenj: vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: ELEKTROINŠTALATER; KANDIDATI SE.NAJ PO TELEFONU DOGOVORIJO ZA RAZGOVOR; do 11.02.02; HORVAT MILAN S P ELEKTROINŠTALACIJE, ŽIŽKI 31F ČREN-ŠOVCI
ELEKTRDMEHANIK ZA GOSPODINJSKE NAPRAVE
SERVISER GOSPODINJSKIH APARATOV; določen čas 3 mes.; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC ELEKTRO SMERI, ODSLUŽEN VOJAŠKI ROK, OSNOVNO RAČ. ZNANJE, SPREJEMAJO PROŠNJE, MOŽNOST ZA NEDOLOČEN ČAS; do 14 02’ 02; SERVIS BELE TEHNIKE SEVER, S.P., MLADINSKA ULICA '26, MURSKA SOBOTA
AVTOLIČAR
AVTOLIČAR: nedoločen čas; 6 mes. delov-
DELOVNA MESTA
Območje	PROSTA DELOVNA MESTA NA OBMOČJU Izobrazba l-ll lll-IV V	VI VII-VIII	SKUPAJ
Murska Sobota	'2	14	10	4	6	36
		
nih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno, nemški jezik - govorno; vozniški izpit kategorije: B; do 14.02.02: DANISAN, D. 0. 0. BORAČEVA 39B, RADENCI; št. del. mest: 2
STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE
STROJNIK TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE; določen čas 3 mes.; 1 L delovnih izkušenj; drugi pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 07.02.02: ŠTEFAN ŠTOTL. S. P. USLUGE Z GRADBENO MEHANIZACIJO, SVETI JURIJ 8A, ROGAŠOVCI
KUHAR
KUHAR; določen čas 3 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: peka pic v krušni peči, možnost zaposlit, za nedoločen čas; do 20.02.02; DINO TURIST. D. 0. O„ RADENCI, KAPELSKA CESTA 5, RADENCI
NATAKAR
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: zaposli se lahko dekle z drugo izobraz., lahko tudi pripravnica, možnost podaljšanja zaposlitve; do 23.02.02; ŠTEFAN BAGOLA, S. P., PETANJCI 65A, TIŠINA
NATAKAR/-ICA; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: P0M0ŽNI/-A NATAKAR/-ICA; VOLJA DO DELA V GOSTILNI S HRANO; do 23. 02. 02; SLAVA MAUČEC, S. P., GOSTILNA, GANČANI 80A, BELTINCI
NATAKARICA; določen čas 12 mes.; 6 mes. delovnih izkušenj; drugi pogoji: zaposli se lahko dekle z drugim poklicem ali brez poklica z veseljem do dela, možnost podaljšanja zaposlitve; do 11.02.02; MARTIN MENCIGAR, S.P., DNEVNI BAR MEGA BAR. VEČESLAVCI 6, ROGAŠOVCI
NATAKARICA; določen čas 3 mes.; drugi pogoji: zaposli se lahko dekle z drugim poklicem ali brez poklica z veseljem do strežbe, možnost podaljšanja zaposlitve; do 11. 02. 02; IVAN TKALEC, S. P., DNEVNI BAR ČAR-DA, HODOŠ 1, HODOŠ-HODOŠ
MESARSKI TEHNIK
DELO V MESNOPREDELOVALNEM OBRATU; določen čas 6 mes.; vozniški izpit kate
*

gorije: B: drugi pogoji: DRUGI POKLIC: USTREZNI (ŽIVILSKI) POKLICI IV. ALI V. STOP. LAHKO TUDI KUHAR. NATAKAR ALI S V. STOPNJO Z VOLJO DO DELA IN IZOBR.; do 09.02.02: MESARSTVO KODILA, D. 0. 0., MARKIŠAVCI 44. MURSKA SOBOTA ,
LESARSKI TEHNIK
RAZREZOVALEC HLODOVINE ■ ŽAGAR. RAZREZ HLODOVINE. MERJENJE HLODOVINE; določen čas 3 mes.; 21. delovnih izkušenj; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: 3- ALI 4-L. STROJNA ALI KMET. ŠOLA; DEL. NAJ IMA SMISEL ZA UPRAV. STR.. NAJ BO ZDRAV IN NAJ IMA VESELJE DO DELA; do 13. 02. 02; DRAGO TOTH. S. P„ ŽAGARSTVO. OČESLAVCI 22, SPODNJI IVANJCI
•STROJNI TEHNIK
KONSTRUKTER; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 08.02.02; VIPOLL, D. 0. 0.. BUČEČOVCI 1A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
ELEKTROTEHNIK
KONSTRUKTER; nedoločen čas; 1 L delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: ZAPOSLI SE LAHKO STROJNI TEHNIK, INŽENIR STROJNIŠTVA; RAČ. ZNANJE AUTOCAD, W0RD; do 08.02.02; VIPOLL, D. 0. 0, BUČEČOVCI 1A, KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
EKONOMSKI TEHNIK
ZAVAROVALNI ZASTOPNIK; določen čas 12 mes.; 2 L delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Delo z bazami podatkov - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: drugi poklic: trgovski posl., druga ustrez na smer; poskusno delo 3 mesece, lasten prevoz; do 09.02.02; ADRIATIC, ZAVAROVALNA DRUŽBA. D. D., KOPER PE MURSKA SOBOTA, ARHITEKTA NOVAKA 13, MURSKA SOBOTA; št. del. mest: 4’
ADMINISTRATIVNA DELA: določen čas 12 mes.; 3 L delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik -govorno in pisno, nemški jezik - govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; drugi po-
k i n
• k i n
k i n
• k i n
■ M
Murska Sobota
7.	februarja: ob 18.00 ameriška akcijska komedija Krokodil Dundee v Los Angelesu, ob 20.00 francoska komedija Taxi 2
8.	februarja: ob 18.00 Krokodil Dundee v Los Angelesu, ob 20.00 Taxi 2
9.	februarja: ob 18.00 Krokodil Dundee v Los Angelesu, ob 20.00 Taxi 2
10.	februarja: ob 18.00 Taxi 2, ob 20.00 Krokodil Dundee v Los Angelesu
13.	februarja: ob 18.00 in 20.00 ameriška družinska komedija Princeskin dnevnik
Ljutomer
9.	februarja: ob 19.30 ameriška srhljivka Ameriški psiho
10.	februarja: ob 17.30 in 19.30 ameriška komedija Blondinka s Har-varda
Gornja Radgona
8.	februarja: ob 18.30 ameriška srhljivka Niti besede, ob 20.30 ameriška kriminalna srhljivka Obračun Nedelja, 10. februarja: ob 17.00 Niti besede, ob 19.00 Obračun
S« 1 La
BOR Z/W
ZNAN J/ je jnforma. cijsko središče: v katerem brezplačno zbiramo in posredujemo podatke med ljudmi, ki znanje iščejo, in tistimi, ki znanje ponujajo. Kdaj in na kakšen način boste znanja izmenjali, je prepuščeno vam samim!
In katera znanja se trenutno iščejo in ponujajo?
-	Ponuja se znanje računovodstva za SŠ.
-	Ponuja se znanje fizike za SŠ.
-	Ponuja se znanje statistike za SŠ in fakultete.
Informacije:
BORZA ZNANJA M. SOBOTA, pri Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova 33, telefon 536 15 66, vsak delavnik od 10.00 do 18.00.
goji: DRUGI POKLIC: PROMETNI TEHNIK: OSNOVNO RAČUNALNIŠKO ZNANJE: do 27.02.02; ANTON MARTINEC, S. P., TONA-TRANSPORT - ORGANIZACIJA PREVOZOV.
RAKIČAN. CANKARJEVA 30, M. SOBOTA
PRODAJALEC: določen čas 12 mes.; 2 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno, nemški jezik - govorno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno. Delo s preglednicami - zahtevno; vozniški izpit kategorije: B; do 12. 02. 02; KOMUNALNO-STA-N0VANJSK0 PODJETJE LJUTOMER. D. 0.
0:, ORMOŠKA 3/11, LJUTOMER
INŽENIR STROJNIŠTVA
KONSTRUKTER-PROGRAMER: nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: Delo s preglednicami - zahtevno: vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: zaposli se lahko elektrotehnik, strojni tehnik; delo tudi na terenu: rač. znanje Autocad, Word; do 08. 02. 02; VIPOLL. D. 0. 0 , BUČEČOVCI 1A. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU I
INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ZA ENERGETIKO
KALKULANT ZA ELEKTRO INŠTALACIJE: nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodjj: Delo s preglednicami - osnovno. Poznavanje računalniških omrežij - osnovno; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: ELEKTROTEHNIK ENERGETIK, SPREJEMAJO PISNE PROŠNJE Z DOKAZILI; do.08.02.02; BLISK MONTAŽA, D. O 0.. M. SOBOTA, PLESE 9, M. SOBOTA
EKONOMIST
KNJIGOVODJA; določen čas 12 mes.; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno, Delo s preglednicami - osnovno: do 08.02.02; HEISSENBERGER & PRETZLER, STROJEGRADNJA, D. 0. 0. LJUTOMER, PREŠERNOVA CESTA 40, LJUTOMER
VIŠJI SAMOSTOJNI REFERENT ZA SKLEPANJE ZAVAROVANJE NA OBMOČJU MORSKE SOBOTE; nedoločen čas; 1 L delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; do 08.02.02; ZAVAROVALNICA MARIBOR. D. D„ PREDSTAVNIŠTVO LJUTOMER. PREŠERNOVA ULICA 7, LJUTOMER
MAGISTER FARMACIJE
STROKOVNI SODELAVEC V LEKARNI; nedoločen čas; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno; drugi pogoji: OPRAVLJEN STROKOVNI IZPIT IZ FARMACIJE; do 12.02.02; BRIGITA PAVLINJEK, MAG. FARMACIJE, CANKOVA 65A, CANKOVA
DIPLOMIRANI EKONOMIST
PRODAJA TURISTIČNIH ARANŽMAJEV IN STIKI Z JAVNOSTJO; določen čas 3 mes.;
Delimo vstopnice za kino
Zgodba filma Corellijeva mandolina se dogaja v Grčiji, to pa jc med številnimi, ki so odgovorili pravilno, vedel tudi naš nagrajenec Robert Kovač, Zvezna ulica 12, 2000 Maribor. Čestitamo! Naše naslednje nagradno vprašanje sc glasi:
Naštejte vsa dva grška otoka!
Odgovor:..........................................
Kupon št. 6
Odgovore pošljite do 12. februarja na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13, 9000 Murska Sobota ali po elektronski pošti: delimo.vstopnice@email.si.
NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: NSTSNMV
I T HE MHSICS NO GOOD WH'I IOHT YOU - Chcr
2	.11ERO - Enriquc Igleskm
3	. PAH) MY DHES - Anastacia
1.	PER ME PER SEMPRE - Eros Ramazzotti
5.	SUIT ON THE RADIO - Nclly Furtado
6.	LOVE SONG - Rigllt Said Fred
“L A WOMAN S WORTJI - Alicia Kcys
PREDLOGI:
HORSE TO THE WATER - Jules llolland & George Harrison
PACIFIC GOAST PAR IT - Smash Mouth
WRONG IMPRESSION - Natalic Imbruglia.
LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH
I.	SE EN GUMB - Zoran Predin Band
2.	DAL Tl BOM PESEM - Kontrabant
3.	SLEPA SREČA - Tinkara Kovač
4.	LOLA - Avla band
5.	SVET JE TEATER - Posodi mi jiirja
6.	MOJ PLANET' - Katrinas
7.	NOREC - Lara Banica.
PREDLOGI:
KER NAJIN DAN - Alfa. Romeo in Julija
NE, O NE-Mava
MAMA - Regina
LESTVICA NABODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SBCA
I.	POLJUBI ME - Kraški kvintet
2.	DOMOTOŽJE - Ptujskih 5
3.	ZVEZDE ŽARIJO - Korado & Brendi
i.	NA KRAVJEM BALU - Veseli planšarji
š. HU DO JE. GE MOŽ NE SME - Lisjaki
6.	PRAV LJICA ŽIVLJENJA - Slapovi
~. ŠOŠTANJCANKE - Tapravi faloti
PBEDLOGI:
RODNI KRAJ - Zar iški fantje
BREZ KIKLCE AL' S KIKLCO - Primorski fantje
EN TOLARČEK IMAM - Lipovšek
LESTVICA UBMUBSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA
I.	OTOK LJUBEZNI - Alenka Husič
2.	NA SKRIVMA - Dorina & Dejan
3.	WAI.TZ-MIX - Skupina Karmen
L Čl K PAUZA - Ten High
5.	BILIČE - Nikola
6.	H S| Ml LUG PRIŽGAL - Blanka Keršič
7.	OSTANI TU - Jože Kovač
PREDLOGI:
VERJEL SEM - Brane Drvarič
LJUBEZEN JE NARAVNA STVAR - Darko Kegl
IDEMO V POLANO. SOBOTO, LENDAVO - Gnila jajca
Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 14. februarja 2002. na naslov: Minski val. Ulica arhitekta Novaka 13.9000 Murska Solx>la, za glasbene lestvice.
Kupon št. 6 - glasujem za skladbo
| NSTSNMV:.................................................
I 7 VII IČASI NIH ....................................
GLASBA
I NAŠEGA SRCA: ............................................
LESTVICA OBMORSKE ZABAVNE
| GLASBE »DOMAČA PLOŠČA« ..................................
Ime in priimek ter naslov:.................................
I__________________________________
jeziki: angleški jezik govorno in pisno, nemški jezik ■ govorno in pisno; znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil - zahtevno, Delo s preglednicami • zahtevno: vozniški izpit kategorije: B. drugi pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 08.02.02: INTELEKTA MURSKA SOBO-TA, D. 0. 0., PREŽIHOVA 5. MURSKA SOBOTA
UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK
VIŠJI STROKOVNI SODELAVEC I. ZA KOMUNALNO INFRASTRUKTURO; določen čas 11 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno: znanje programskih orodij: Urejevalnik besedil -osnovno, Delo s preglednicami - osnovno; drugi pogoji: OPRAVLJEN IZPIT ZA DEJANJA V UPRAVNEM PO STOPKU; do 08. 02.02; OBČINA LJUTOMER, VRAZOVA ULICA 1, LJUTOMER
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA
PROFESOR RAZREDNEGA POUKA; določen čas 12 mes.; jeziki: slovenski jezik - govor-
-----------------------------------1
no in pisno; do 08.02.02; OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI, KRIŽEVCI PRILJUTOMERU 16. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU
PROFESOR ZA VZGOJNE PREDMETE
UČITELJ GLASBENE VZGOJE; določen čas 5 mes.; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 08.02.02; OSNOVNA ŠQLA SVETI JURIJ. SVETI JURIJ 13, ROGAŠOVCI
DOKTOR MEDICINE, SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE
ZDRAVNIK/-CA ZA SPL. MEDICINO V ZP GRAD S SPEC. IZPITOM IZ SPL. MEDICINE IN OPRAVLJEN SEKUNDARIJAT S PREISK. USPOSOBLJENOSTI; nedoločen čas; 4 L delovnih izkušenj: družinsko stanovanje; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno: drugi pogoji: LICENCA ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE, DRŽAVLJAN R. SLOVENIJE, 4-MESEČNO POSKUSNO DELO; DRUGI POKLIC: DOKTOR MEDICINE: do 08. 02.02; ZDRAVSTVENI DOM, MURSKA SOBOTA, GRAJSKA ULICA 24, MURSKA SO BOTA
32
ZADNJA STRAN
7. februar 2002 fgK
Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije, 5. februarja 2002						
država	ozn. val.	šifra	enota	nakupni	srednji	prodajni
EMU	EUR	978	1	222,0529	222,721 1	223,3893
Hrvaška	UR K	191	1	29,4477	29,5363	29,6249
Madž.	HUF	348	100	91.0800	91,3500	91,6200
Švica	CHF	756	1	150,4628	150,9155	151,3682
ZDA	USD	840	1	255,2919	256,0601	256,8283.
V. Brit.	GBP	826	1	362,8909	363,9828	365,0747

žwMc',

Vestnik - ponujanja pokrajine ob Muri.
Dobimo se lahko vsak četrtek s pomočjo poštarja ali v vseh prodajalnah, kjer prodajajo časopise, in na poštah. Dostava je redna, Vaša izbira je želena!
Stavka v podjetju ELGO Vidonci v Ljutomeru
riinpetdeset delavk in delavcev zasebnega podjetja ELGO Vidonci, d. o. o., poslovna enota Ljutomer je včeraj protestno ustavilo delo, saj enaintridesetega januarja niso prejeli novembrske plače.
Direktor Andrej Gyergyek jim je namreč dal pisno, zagotovilo, da bo na ta dan izplačana novembrska plača, decembrska osemnajstega februarja in osemindvajsetega februarja še januarska, lanski regres pa bi jim podjetje izplačalo v štirih delih. Zaposleni tudi ne prejemajo potnih stroškov, težave z izplačevanjem plač pa so se začele junija, ko jim je bila majska plača izplačana tretjega avgusta, ena pa je sploh izostala, zaradi izpolnitve naročil pa so delali v oktobru, novembru in še nekaj dni v decembru vse dni v tednu. Pri svojih zahtevah nameravajo vztrajati, ker, kot pravijo, tako ne morejo več živeti.
Direktor podjetja razume stisko zaposlenih, vendar ga skrbi, da bo stavka neugodno vplivala na usodo podjetja. V poslovne težave pa so zašli zaradi neizterljivosti dolga velikega dolžnika. Vodstvo išče možnosti, kako zagotoviti denar za izplačilo plač, in upa. da bo to lahko prihodnji teden.
Podjetje ELGO iz Vidonec je < tdkupilo sedemindevetdesetega leta od mariborskega podjetja MTT proizvodne prostore v Ljutomeru in s petindvajsetimi delavci začelo s povsem novim programom montaže elektron-
skih sklopov ali vezij tudi za male kuhinjske aparate.
M. H.
V dvoje je lepše
ila je zadnja decembrska sobota. Dan, ki sta ga izbrala Irena Steyer iz Plitvice in Miha Gomboc s
Petanjec za dan, ko sta sklenila petletno prijateljevanje z zakonsko zvezo.
Že v dopoldanskih urah so se zbrali svatje na ženinovem domu. Čeprav je teklo vse po načrtih, je bilo pri Mihi čutiti predporočno napetost. Ob dogovorjeni uri so se zapeljali na Irenin dom. Tam ga je pričakalo nekaj običajnih opravil, za tem pa so ga le pustili do neveste. Irena je bilapred poroko prav prijetno sproščena in, kot nam je rekla, sploh ni imela pravega občutka, da se bo poročila. Oblečena je bila v bogato poročno obleko, ki je bila po životu in spodnjem delu krila okrašena s cvetličnim vzorcem. Obleko je naredila veličastnejšo snemljiva vlečka, ki je nevesto posebej lepo poudarjala v cerkvi. Pravljičnost neveste, predvsem pa nje-
no nežnost in iskrenost sta dopolnjevali kronica, v zadnjem delu pa tančica. Ob pogledu na nevesto je Miha samo zavzdihnil: »Kako si lepa!«
Miha ji je izročil poročni šopek iz vrtnic queensday v kombinaciji z nežnimi cvetovi orhideje phanaelopsis, ki je bil izdelan v okrogli, rahlo razgibani dekorativni formi. Za polnilo je Aorist uporabil sisalova vlakna.
Malo pred 14. uro so se odpravili proti Gornji Radgoni, kjer sta sklenila zakonsko zvezo, zatem pa so se zapeljali v cerkev Marije Vnebovzete v Apače, kjer sta si pred Bogom obljubila večno zvestobo. Svatje so se nato odpravili čez cesto, kjer jih je v gostišču Zver pričakal lepo urejen prostor za slovesno večerjo. Mladoporočenca sta za sladki skupni začetek razrezala petdel-no poročno torto, okrašeno z rezanim cvetjem. Vsak del torte je bil drugačnega okusa, sama pa
sta pojedla košček čokoladne torte.
Miha se je »oženil« na Irenin dom, kjer potrebujejo pridne roke, saj se ukvarjajo s pridelavo zelo kakovostnega dišečega traminca, kjer so delovne roke več kot dobrodošle. Spomladi se jim bodo pridružile še majhne ročice otročička, ki bo privekal na svet.
Na vabilu sta zapisala, da v življenju obstaja samo ena sreča. - ljubiti in biti ljubljen. Da bi ljubezen trajala večno, jima želimo tudi mi. Predvsem pa si želimo, da bi bilo več ljudi iskrenih in razumevajočih, kot sta Irena in Miha, saj bi bil svet takrat veliko lepši!
Metka Palatinl
vabila, konfeti, limuzina, cvetje, pecivo in torte, fotografiranje, snemanje, , ,	moške obleke, srajce, telovniki, askoti,
Metka PALATIN, s. p.	.	.	....	......
m. Sobota, Lendavska 15, tel.: 02/521 13 33 kravate, izposoja m prodaja poročnih oblek
V hlevu
razkosa
krava
Za kravico, ki so jo našli še živo, začasno skrbi sosed, ki ji prinaša hrano.
Psi so vlačili naokrog - tele
iti najbližji sosedje šti-riinšestdesetletnega L. D. iz Genterovec niso slutili, kaj šele vedeli za pre-
tresljiv dogodek v njegovem govejem hlevu. Vedeli so le, da ima dve kravici in tele in da je bolj na tesnem.s krmo zanje.
Prejšnji četrtek so vaščani opazili, da psi vlačijo naokrog ostanke teleta. Ker lastnika že nekaj dni niso videli, da bi ga po-
vprašali, kaj neki je zdaj to (je sicer zaposlen v Lendavi, večkrat pa se zadržuje tudi na Madžarskem), so šli pogledat v hlev. Teleta seveda ni bilo. Zgrozili pa so se, ko so ob shirani kravici našli še drugo - mrtvo. Ležala je v kotu, bila je brez prednjih nog in zadnjega stegna, ki je bilo izrezano. Obvestili so veterinarsko in-
NAROČAM VESTNIK
(najmanj za eno leto)
VESTNIK podarja vsakemu novemu naročniku majico!
Podjetje za informiranje d. d., Ul. arhitekta Novaka 13, M. Sobota
K VESTNIK

Slavni bistriški ribiški M v pokoju (Kocet, policaj Št in Vučko) je imel na Sraf dniki žalno sejo, na kateri'1 poklonili poginulim riba Bobrih. Hkrati so dorekli ni la novodobnim ribičem za kavanje toujof«, ki so jih k. šali na kosekovo lusko«' slali g. županu Tornerju. J sili so ga, da jih objavi v( skih uradnih objavah in malih rihtarjev v upanjih1 ne bi dogajale podobne t tvene ribje tragedije, če bo zaleglo, bodo dali še H to mašo.
Na naslov KS Filovci naj šla državna uredba, v $ zahtevek za plačilo spredi namembnosti za filovšs moznico. Ekspertna skup ugotavlja, katera pogodb katerimi podpisi in kat partnerja zavezuje k M setih milijonov nadomesti ■ j
Povzemamo! Eden od osi tednikov ugotavlja, da sb je za časa ministra Srt smrkali, kar je se je po/ kot hvalevredno. Sedaj# Buta jih žal samo butajo-jih je BSE, butnile so jih i
V puconski občini so po1 Združenega centra v Puj letošnjem proračunu pj usmerili vse proračunsS razvoj podeželja. Tako d razvoj podeželja, predvsd novije, in plačilo dvornel tekta namenili tranšo šef lijonov tolarjev.
I
* * * *	3
Leonardo F. Peklar, pW nadzornega sveta, sej televizijskim avditorije^ zahvalil vsem, ki jim je * nujeno vodenje Mure W letu, in tega niso sprtih ležen jim je predvsem2, vo »konstruktivnost« id j re, ki jih trosijo za rešite1 j ma.
špekcijo, ki je poskrbela za odvoz posmrtnih ostankov krave. Še živo kravico pa je prevzel v začasno, oskrbo sosed, ki ji bo prinašal seno, pozneje pa jo bodo dali nekomu drugemu, ki bo bolje skrbel zanjo.
Lastnika krav in telet po tem dogodku že nekaj časa ni na spregled. zato se z njim nismo pogovarjali. Zastavili bi mu vprašanje, le zakaj ima živali, če pa zanje ne skrbi oziroma ne more skrbeti. Odgovor na to vprašanje pa srno dobili posredno - od sosedov. Ti so mu, še preden se je razvedelo za dogodek v hlevu, postavljali enako vprašanje in od-

govoril naj bi, da so mu živali neke vrste rezerva za preživljanje, če bi ostal brez zaposlitve kurjača. Nihče (razen L. D.) pa ne ve, ali je,kravo najprej ubil in potem rezal stegno ali pa je to storil na poginuli živali. Obe možnosti sta groteskni. Na veterinarski inšpekciji so povedali, da so poslali vzorce možganov genterovske krave v analizo zaradi suma bolezni norih krav BSE. Ugotavljajo pa tudi izvor krave, ki je še v hlevu. saj ni vpisana v nobeno evidenco. Zoper rejca L. D. pa bodo podali tudi kazensko ovadbo zaradi domnevnega mučenja živali.
Š. S. I
EGIDIJ
7. februar, četrtek,
8. februar, petek,	Slovenski kulturni praznik
9. februar, sobota,	POLONA
10. februar, nedelja,	VILJEM
11. februar, ponedeljek,	MARIJA
12. februar, torek,	DAMIJAN, Pust
13. februar, sreda,	KATARINA, Pepelnica
11. februarja bo sonce vzšlo ob 7. uri in 12 rriinut, zašlo pa ob 17. uri in 21 minut. Dan bo tako dolg že prek deset ur. 12. februarja ob 8. ur in 32 minut bo na nebu mlaj.
Andrej Gerenčer - BrdM zaobljubil, da bo sed® more več ukrepati pri 09 murske avtoceste, zan^ iskal koncesionarja rt $ ceste v sosednji Madž^ Prezidij je bil obvesti doživejeden od radm°j velikih prikazen svete d, to ne v radmožansk1 temveč pred lastno1'.' električnem drogu. ne bi nagradila za nje9°l trdo delo pri promocl1, prikazni, ampak mu K mučeniško življenje-vzel zares, zato seje vsem infrastrukturnih "1 tega časa, razen avtod ■
* * * *	i
Jožef Kocon je naP0^ bodo na vlado nastop da če bo država za sd^K re odobrila kak deri• J lež pripadati Lendo y zato, ker se, kot je če ga kaj pride v P0^ no steka le v eno h j tja, kamor ga usmeh j lobisti.
BESEDAH