Štev. 28.
Cena ednoga drobca 60 fil.
11. Juli 1920, Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K., na polleta 10 K., na štrtinleta 5 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-30 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naša podložnost do kraljá.
Sveto pismo nam pravi, ka „nega oblasti, kak samo od Boga, i či štere so, so od Boga odrejene i Bogi stane proti, ki oblasti stane proti.“ Bog nam je dao kraljá z naše jugoslovenske krvi. Vidili smo njegovoga sina, králjeviča Aleksandra, ki v njegovom imeni ravna zdaj Jugoslavijo, poklonili smo se njemi naj spunimo, božo odredbo „králja poštüj“.
Od Boga zapovedano srčno po-komosL vdanost, ljübézen, poštüvanje ■z Slovenskim navdüšenjom zdrüženo smo ponüdili Prekmurci na Petrovo svojemi vladari. Bogi prijetno delo smo včinoli stem, Bog nas blagoslovo bo zato, narod naš prekmurski jé pa dobo pri toj poklonitvi najvišišo čast: sprejeta je bila ponüjena vdanost: Njegova Ktáljevska Visokost je roko dala Klekl Jožefi, šteri v imeni Prekmurcov tolmačo njihovo vdanost i stem je celo prekmursko ljüdstvo prišlo do kraljevskoga trona, v král-jevsko očinsko Srcé. Prek jezero let, potom ka so naši domači slovenski vladare zgübili svojo oblast, 'naš prekmurski človek pred králjovo lice ne stopo — zdaj se je stara slavna zgodovina ponovila, mamo kraljá svoje krvi, ga gledamo od lica do lica i on nam ponüja svojo dobro i močno roko.
Prekmurci so najbliže stali pri kraleskom tribüni v Maribori, vidili so králjeviča od lica do lica, čüli so njegovo iz srca kipečo zahvalo: »Bratje Slovenci, zahvalim se Vam z’a lepi sprejem" — kak velika čast i tüdi dužnost: iz srca se podvržite pravdam vašega slovenskoga kraljá, šteri vaš je nateliko počastio.
Slovenskih, prostih kmečkih starišov Sinovje so stali pred králom-namestnikom, vaši Sinovje, Prekmurci, v hiši varaškoj v Maribori i njemi prinesli našo Ponizno vdanost, i oni so čüli tű kraljevsko reč : Prekmurje je vaše i' komisija za delao je mej je ne more iz rok Jugoslavije iztrgali. strašljivce osramoti, ki vas vzne-mirjajo, ka bi se Prekmurje pri dolo-čitvi mej znalo zgübiti: Kraljevska reč, tista reč, štero več milijonska vojska boga, vam trdno i stalno svedoči : Prekmurje je zastalno Jugoslovansko . .. strahé odženite i začnite iz cele moči. zidati na stári prek-
murski fundament, na krščanski fundament vsi, katoličanci,i evangeličanci, dühovniki i svecki ljüdjé. *
1 ešče edna časti Vas je dosegnola, Prekmurci! Med velike gospode ministre, generale itd. je bio pozvao na obed tüdi vaš prosti dühovnik naj se počasti po njem stan vseh dühovnikov v Prekmurji i' pozvao je bio prosti delavec prekmurski, naj se počasti po njem vaš kmečki delavski stan. Te časti, té kralevske časti, Prekmurci, nikdar nenozabite, ona je plača vaše podložnostf i vdanost.
Sprejem Njegove Králjevske Visokosti, Králjeviča Aleksandra v Maribori.
Maribor je bio ves o p leten ... Raz vsake | hiže je plahotala mila Slovenska zastava ... Vsako okno sama korine, vsaka stena sam venec. Posebno lepo je bila okinčena palača prezvišenoga knezoškofa, dr. Napotnik Mihala, nadajepošta, františ-kanski samostan i »narodni dom". V izložbah so se vidile fotografije králja Petra i králjeviča Aleksandra... nav-düšenje neopisno, radost srčna istinska je napunila srca vseh, ki so se ponüdili', da počastijo svojega vladara. Je bio što Slovenec, ali Nemec, ali Vogrin, z ednakim veseljom je pozdravo svojega zapovednika, zato ka je prineso s sebov dobro, pokorno srce, štero ne pozabi, ka zapovedniki države se ma zahvaliti, ka v Jugoslaviji v primeri z drügimi državimi, kje povsod so teškoče, vekše kak pri nas, pravim ka v Jugoslaviji vživa nájveč mira, zadovoljnosti i je še najbolje ze vsem preskrbljena
,V te veseli, okinčani, opleteni Maribor je prišlp Njegovo Kraljevsko Visočanstvo, Prestolonaslednik, Aleksander .. . Okoli stojezero ljüdi ga je čakalo... Veliki trg pred varaškov hišov (magistrat) je bio s 30 jezero ljüdmi prenapunjen, Pred hišov je bio prelepi tribün (tron) gorpostavi]en. Na dva kraja tribüna so stali Orli i sokoli, ženske i dekle v narodnih nošnjah — za njimi pa ljüdstvo. Naši Prekmurci so dobili blüzi mesto, za njimi Korošči, Primorci itd. Vsi ti so bili notri v kordoni, to je prek straže «—r štero je delalo vojaštvo i redarstvo.
Okoli pol edne se začajo mo-žarje glasiti... Znamenje, ka se zazeljena Približava ... Na meji glavarstva ga je pozdravo, dr. Lanjšič,
naš bivši Civ. komisar, Mariborski glavar, ki je potem sprevodo Njegovo Králjevsko Visokost v Maribor. Kak prvi automobil pridrdrá prek dravs-koga mosta i prijezdijo pred njim konjenik! králjevske gárde v bliščečoj opravi, se vsako oko zgledno proti mosti . .. Hitro prileti drügi auto, Spoznajo v njem nepregledne vnožine svojega vladara: glave se od krijejo, roke vtégnejo, vüsta odprejo i med plahotanjom robčekov, zastavic, sla-volokov, rožnih venčkov kričijo, Živio! Živio! Živio!
Vladar stopi pri mosti iz auto-mobila i peški ide do tribüna, konje-nica njemi dela pot... ljüdstva se za njegovimi stopnjami obrača i rivljé vse ga pozdravlja, vse ga. Šče viditi, on pa ljübeznivo odzdravljá vsakoga i pridablja srce vsakoga ... Na tn-büni ga pozdravi dr. Leskovar, mariborski župan, po pozdravi se pa poda v spremstvi ministrov Vesniča, Korošča, Kukovca, predsednika deželne vlade .za •„ Slovenijo, dr,- Brejca, poverjenika dr. Verstovška, dr. Remcá, generala Smiljeníča, Maistra itd. itd. v varaško hiša, kje je spojemao od-poslanstva (deputacije.)
Deputacije.
Šolska mladina pod vodstvom šolskih sester ga je tű čakala z rož natimi obročki (slavoloki) i nadüšeno pozdravljata. Prelepa je bila nedužnih malih deklinic pesem: ,,Hej Slovenci, naša reč Slovenska živo ...“ Na dvori varaške hiše je stala garda telovna králjevske visokosti i vojaška banda, štera je narodne pesmi igrati), zmes so pa pesmare popevali .. . Med temi pesmami je sprejelo Njegovo kraljevsko Visočanstvo 106 odpos-lanstev. Naša Prekmurska je bila 84. Odposlanstva so zastopala Maribor, Stajarsko i Prekmurje. Sijajna je bila deputacija: knezoškofa dr. Napotnik Mihala z kanoniki. Pred deputacija!!« je zigrala dvorska godba (banda) tri narodne himne, Srbsko:	»pravda
bože", horvacko: »lepa naša d novina" i slovensko »naprej zastava slava". Po sprejemi odposlanstev je. Regent stopo na . balkon • varaške hiže i se je z genjenim srcom zahvalo za ljübezniv sprejemi Navdü-ševnji ljüdstva ne bilo konca i kraja po toj zahvali i po celoj poti, kje se je Vladar vozo do narodnoga doma na obed. Što koli je mogo do automobil je dobo ljübezniv pogled, zah-
2
NOVINE
1920. 11. Juli
valo, roko králjevsko. Pravi Nemci so se izrazili, ka se blažene čütijo pod takšim ljübeznivim vladarom. Prosti kmeti so ga smeli nagovoriti i dobili od njega odgovor. Zaistino lüdnoga Matjaš králja dnévi šo se znova na svet narodili, jugoslovensko ljüdstvo je dobilo ž njim čütečega i je razumečega lüdnoga jugoslovenskoga vladara.
Králjevski obed.
Z magistrata se je Králjevska Visokost pelala v ,,národni dom" na Obed. Krasno je bila ta palača okin-čana i z preproganíi (tepihami), rožami vsa njena tla pokrita, kje je Vladar hodo. Prag doma je' bio z cvetke narejen i stražili so ga štirje slovenski dečkeci kak aprode. (Oprodi se zovejo máli kraljevski Slugi, vojaki). Od praga gor do obednice so pa stale Slovenske deklice i pozdravlja^ na obed prihajajoče i ž njega odhajajoče goste z rečmi »Zdravo".
Obed je trpo edno kratko vöro. Prosti obed je bio. Naj prostejše gostüvanje kmečko več hrán da na sto kak jé té kraljevski obed. Zaistino lüden Vladar, štèri pri vsakoj priliki gleda na siromaške svoje poglavare radi. Med obedom je banda igrala pesmi Slovenske: »Slovenec sem".— »Otok bleški" ... itd. mariborska glasbena matica je pa nad vse hvala vredno popevala s svojim četvero-glasnim moškim zborom i žéla Pohvalo od samoga vladara. Najlepša je bila Zadnja pesem, narodna vojaška z odpevkom: ,,Pa bomo vsi soldati i pojdemo na boj.., Njegova králjevska Visokost i cela dvorána je ploskala i
v najveselejšem razpoloženji končala obed.
Vladar se je odpelao zdaj s svojimi ministri i častniki na kolodvor i v dvornom vlaki nazaj v Belgrad. Sprevajali so ga jezeri i jezeri z veselim! pozdravi a obdržali so pa vsi dobri Slovenci stalen špomin v svojem srci, špomin ljübeči, špomin prave podložnost} do svojega vladara. Stem spominom smo prišli domo tüdi mi Prekmurci. ; -
Prekmurci v Maribori.
Prekmurcov nas je okoli 50 bilo v Maribori, Škoda, da smo ne vsi Vküp bili. Največ nas je je toti vküp bilo, lendavčarje i goričanci so v drügom kráji stali. Bili so pod vodstvom Civ. komisara dr. Lipovšek Gaš-para zastopani vsi Prekmurci bivše Zalavske i železne županije. Od Pro-šenjákovec, Sv. Jürja, Prosečkevesi, del do Müre, se zná ne izvzemši Sobote i Lendave, je celo Prekmürje lepo bilo zastopane. Več bi jih ešče prišlo, goripki župani so celo naročili vlak i tovorne automobile, kje bi se odposlanstvo vozilo — pa zadnji hip so nekši norci dolzgučali ljüdstvo, da je ne šlo. Se zna, da so stem. samo sebi spravili nečast, svojemi ljüdstvi pa kvár. Pa klub tomi hujskanji je naše zavedno dobro ljüdstvo popolnoma bilo tam zastopano i sprezah-valnim srcom @se spominja i se bo mariborskih dnevov, kde je tak blüzi prišlo k svojemi vladari.
Iz med teh 50 ljüdi je Vlada od-brala 4.Prekmurce (Klekl, Preininger, Sever, Škafar) j 3 uradnike (Lipovšek c. k., Ruš, Irgulič), ki so Prekmurje
zastopal! pri deputaciji pred Kralje--vičom. Toj deputaciji je prištet tüdi dr. Slavič, profesor vseučelišni, šteri je v Parizi zagovarjao Prekmurje. Pred kralja sta bila ešče pozvaniva Kühar Mihao z Bratonec i Godina Marko z D. Bistrice, a tidva nesta prišla. Kühar ne bio doma, gda je bio pozvani, Godinovo pismo pa nej bilo dobro naslovleno i je tak ne mogo do rok dobiti.
Ar je 106 deputacij bilo, govor ne bio dovoljen. A naš mladi Vladar pa zato iz srca se razveseli, če ga što odkrito pozdravi. Tak se je zgo- , dilo tüdi pri prekmurskoj deputaciji. Klekl Jožef, vp. pleb. urednik Novin stopi pred Njegovo Kraljevsko Visokost je. pozdravi v imeni Prekmurcov, se zahvali, da so Prekmurci zdrüženi s svojimi brati Jugoslovani i prosi vladara, naj ne püsti Prekmurje iz rok Jugoslavije pri lokalnoj komisiji. Vladar se na to prošnjo obrne k ministri dr. Korošči, naj on pove kak ta reč stoji i zatém primle govornika za roko i njemi odgovori: „Prekrnurje je za stálno naše", ga pita odket je i če so zadovoljni ljüdje. Govornik odgovori : iz Črensovec — i v imeni trezno mislečih, zavednih, čednih ljüdi, ki se veselijo svoje sloboščine: popolnoma smo zadovoljni. Nato pove dr. Brejc, predsednik deželne vlade za Slovenijo, (koga smo srečo meli lansko leto viditi v Črensovcih z ministrom dr. Korošcom, poverjenikom dr, Verstovškom itd.) da se je govornik že pred prešnjov vladov borio za pravice Slovencov, Vladar malo za-
misli i odgovori, ka zna za to________
ljübezniv pogled vrže na vse kotrige
Podlistek.
Izlet salezijanskih dijakov v Törnišče, i oratorijancov v Žižke.
Kak ribice v čistoj vodi, se zmenjajo vseli mladi dijaki v zavodi. Velikansko veselje jim je prinesla, ta novica, da bodo meli šeto v Prekmurje, kje njim ljüdjé vsakokrat dobro podvorijo. — Pod vodstvom svojih predstojnikov, jih je pelala pot najprle v Bratonce k sv. meši. Pravo veselje je samo v srci tistoga, ki dela vse po Božoj voli. Zato so tüdi oni vsi pristopili k sv. obhajili, da bi tak okrepčani v svetom veselji preživeli celi den, Po zajtrki, šteroga njim je Poskrbela vrla drüžina Küharova, s pomočjov nešternih dobrih ljüdi], so kak mlada vojska stopili v štiristop; zah-valüjoč se svojim dobrotnikom so prepevaje odhajali iz Bratonec v Lipovec. Od vseh strani so ljüdjé hiteli pozdrávljat mlade dečke, ar njim je vsaki rad privoščo to veselje. V Lipovcih so dijak]-, pri stariših svojega
tovariša Maočeca, izpeiali par vaj in pošteno zaspevali v veselje gledajoče vnožine. Pa že nekaj minut, sledkar je boben zaropotao lepo okrašene zastave so vihrale visiko nad četov in v kratkom časi so se Skrili mladi junaki očem Lipovčarov. Z močnim korakanjóm so v kratkom časi skoz Gančan in Renkovec prišli v Törnišče. Tüdi varašanci so navdüšeno pozdrávlali naše junake, ki so pa tüdi z lepim korakanjom i z veselim popevanjom pokazali, da so vredni njuvoga gledanja. V Törnišči so zaistino Vnogi vrli ljüdjé, ki vsikdar radi podpirajo našo mladino. Naj bodo tüdi zago-tovljeni, ka se jih v molitvi naši dečki dostakrat spominjajo. Dvè vöri prle kak so dijaka prišli, so zvedeli, da pridejo ta na obed. Vrle ženske so brez vsmilenja zaklale par kür, drüge so pripravlaš župo, drüge pogače, edne so se trüdile za to, drüge za tisto. Komaj so se dečki malo pbsedli že je prihajaš pripravljena hrana iz vseh vulic k drüžini, našega g. Ba-kana. šteroga domači so se nájveč trüdili za obed. Medtem so odmevale
daleč na okrog eno ali večglasne narodne pesmi, štere so dijaki prepevaš
Obed je bio izvrsten. Vsi so bili dobre vole. Pred odhodom so Zagotovili svoje dobrotnike, da se jih ne spozabijo tak hitro. Po zahvali se je teiovadská in prosta četa dijakov s popevanjom pomikala proti farofi, kje so telovadci izpeiali par lepih vaj in obe četi vküp sta ‘spopévaii med drügimi pesmami tüdi. »Lepa naša domovina." Cesta je bila puna gledalcev i poslüšalcov; občüdüvali so mlade Jugoslovane. Nato je preci ljüdstva sprevajalo dijake v cerkev, kje je bil blagoslov z Najsvetejšim. Dečki so si eden drügomi pripovedavali zgodovino starodavnih Türnišč i tiste cerkve. Pa maločasa so meli, ar na glas bobna je v tistom hipi vsaki bio na svojem mesti i malo potem so vsi ti korakali proti Gumilicam, potem skoz bogate Lipe v Beltince. Tüdi Beltinčanje so se razveselili ob prihodi naših junakov in na njihovo želo so naši tüdi tű izpeiali več vaj. Po jüži-ni, štero njim je pripravna radodarna
3
NOVINE
1920. 11. Juli.
deputacije, v roko si segne z dr. Slavičom, koga Njegovoj Kraljevskoj Visokosti predstavi predsednik dr. Brejc kak zagovornika Prekmurja na mirovnoj konferenci V Parizi. Prikloni se celoj deputaciji i jo lübeznivo odslovi.
Na tom mesti bodi povedana najtoplejša hvala vel. Dr. Brejci, predsedniki deželne vlade, da se je z celim srcom zavzemao za Prekmurce, njim poskrbo té veličasten sprejem pri Njegovoj Kraljevskoj Visokosti i da je šest Prekmurcov povabo na Kraljevski obed (dr. Lipovšek, Klekl, Sever, Škafar, Kühar, Godina).
Z ednim se tüdi zahvalimo g. dr. Lipovški, c. komisari, ka jé de-putacijo vodo, njej Šo vu vsem na roko, je srčno želo, naj ta odgovori "Vladara i vse kotrige zaistino íjti-beznivo poskrbo tak na železnici z polovicov vožnjov kak v gostilni z jestvinov i pitvinov, po ceni; bodi hvala i njegovomi tajniki g. Babici, ki se jé pi edne minute nej mekno Od naših ljüdi, nego kak dober oča jih je Čuvao i njim je dvoro.
Večer ob 6, smo sedli na vlak i se pripelali nešteti do Radgone, nešteti dale i tak prišli veselo z Kralj evš-•koga obiska domo povedal vsakomi vojaki: Vidili smo. i čüli smo vladara, viditi smo na njem lübezen i čüli ed njega lübezen,
I kda tp z veselim. srcom Povemo, ka nas láda Vojvoda, lüdem Üüheam.VH dober Odkot p nakanjen do vsakoga siromaka k náj prostejšega* človeka, i ka smo mi srečo meli ga viditi i čüti, št v- srci obüdimo želo-, večno Selo vsakoga dobroga srca: da bi bili vredni tüdi, viditi ‘i Čüti
večnoga kralja v nebeskoj domovini, ka je namen našega jedinoga življenja.
Romanje v Maribor k Mariji materi milosti i na orlovski tabor.
Julija 30. v pétek zaodvečara ob petih poleg novoga časa moramo biti v Maribori. Vlč g. m. Frančiškani pridejo pred procesije, jp sprevpdijp v cerkev, kje bo predga za rómare i slovesna večernice. Keliko do mogoči, do g. Frančiškani tüdi spovedávali, v soboto bo ešče edna predga i obiskavanje maribarskih cerkvi, v nedelo pa Sküpna sv. prečiščavahje i odhod na Orlovski tábor, Zaodvečara pa domo. G. dühovnik! dobijo oblast, ka do lehko tam spovedávali. Da zavolo velikoga navála lüdi bo teško v Maribori dobiti prenočišče (sáláš), naj se vsaki glasi de šo peški ali po železnici najkesnej do srede, Jo je do 14. julija i vzeme prek karte za Orlovski tábor. Ki té karte : ma, plača na železnici sem i ta samo polovično vožnjo okoli 20 K. i dobi brezplačno stári za spanje i brezplačno mesto na orlovskom tábori. Tistim, ki do Šli peški, poškrbimo poceni . mesto na tabori i brezplačno prenočišče.
. Vsaki si nej Strošek s sebov nasé i žlico pa , šalčico če si šče kakšo toplo-tirano pri vošči ti.
Vojaki 1 Vnogi izmed,i.vas so se rešili smrtne nevarnosti. ^Marija Vas-je pripelala srečno domo mkrog vaše drüžine. Zahvalite se njej j ž tem ro-manjom za njeno materno - dobroto.
Žene, matere,' deca, ’koliko ve-
selja vživate, ka Je mož, sin, .oča "prišel domo, kda so šlojezeri legii v tüjini v grob ... Zahvalite se Mariji, pnromajte k njej !	.
Tužne dovice, sirota dečica, žalostni stariše, štere peče Srcé, ar nega vašega moža, nega lüboga sina, nega sladkoga ajteka, pridite po tolažbo k Mariji.
Vnogim je vera omajalá, vüpanje se podrlo, ljübezen vgasnola i so zajšli na kriva, nrarščanska pota.. Hodite v Maribor, .na tábor krščanski, tű se oživi. vaša negdašnja vera, se ponovi materin, rnilè pokejne matere namen, kda vám je na vüho Šepetala sladke reči : Jé Bogec i vidi te ...
Katoličanci j evangeličanci, Orlovski tábor v Máli b ori vam bp posvedočo, ká je . Kristuš ešče i Zdaj živ v svoji navuki.. 2 Hodite i te Vervali to; Hodite i se potrdi vaša vera v to. V Maribor hodimo!
Glasi.
Imenüvanje. Imenüvan je dr. Lanjšic Srečk.o za okrajnoga glavara v Maribori. Čestitamo.
Dar Prestolonaslednika. Prestolonaslednik je podam v Zagrebi i. Ljubljani 20 jezero koron za varaško sirote.
Zasledili so tolvajje kmetje v. Maloj Polani. Ednoga so zgrabili -i je-őVadö, ká' šo " oni kradnoli'!1 Strelali tüdi v Žižkih pri Švarcmanoví. Banda je z MèdjTttiurja, a ščista se ešče nej ovadila. Vnogim roparijam pridemo zdaj na sled.
drüžina- g. škoníka Spragera, so še vsi veseli iti zadovoljni vrnili skoz Ižekovec domo v Mari jan! šče. Vam pa dragi dobrotniki, ki ste čeravno s trüdom pa le radi preskrbeli vse potrebno zasrazvéseljavaríje našid dijakov, vam naj, Bog po prošnji teh prihod-tnjih dünpvnikov vse obilno poplača. Pri toj priliki se celi zavod zahvalüje vsem tistim, ki so .lansko- jesen pri nabiranji hrane za naše dijake tak radi daH, ka se mogli. Eden den sledkar so oratorijanci meli Izlet v -Žižke. To so pošteni dečki, ki se* ne prestrášijo vsake težave, nego kak vojaki sna stražo, tak stalno pridejo v -oratorij, če samo morejo. V kapelici majo posebi sv. mešo i predgo, potom pa navuk, mali posebi in vekši posebi. Vekši majo navuk za živlenje, spevanje itd, mali za pri razlaganji navuka poslüšajo lepe zgodbice. Vse to malo časa trpi, potem je pa vsako-verstno zmenjanje. Teh junakov je nad sto, ki so skoro vsi bili na izlétl Ob 6 vöri so že vsi oratorijanci bili zbrani okoli svojih gospodov voditelov pred Dokležovskov kap eto v.
Tü smo meli sv. mešo i predgo. Po božoj slüžbi so se dečki v lepoj versti podali k blagorodnej drüžini Klemenčič Ivana, štera nam je s porhočjov nešternih dobrih mater pripravna pošteni zajtrk. Malo sledkar so vsí, bilo je nad sto dečkov, korakáli /prepeviaje svojo koračnica. Med potjov v Črensovce so dečki pod vodstvom svojih pazitelov lepo prepevali narodne pesmi. Dečkom se je jako dópaalá Črensovska cerkev v njej tak lepa popevka med božov slüžbov. Za obed1 se mamo zahvaliti vnogim dobrim osebam, najbole pa častitem šolskim sestram v Žižkih, šterih blaga prednjica so radi sprejeli .ves trüd i skrb za,obed 110 dečkov in šo njim pripravili nenavaden obed. Bog naj obilo 'poplača njihovo požrtvovalnost, iz zahvalnosti se jih radi spominamo pri Mariji, naj jim ona sprosi lepo bodočnost v tom novom bivaliči na' hasek naše mladine. Po obedi je bila mala zabava v šolskom dvorišči. Potem so so ti Vršili! oratorijanci, so spopeveli v zahvalo v spremstvi vnožine ljüdstva odišlik večernici. Po večernici so, kak zmagovalci nad
dežom, šteri je prle pretio, korakali-z veselov popevkov po velkoj cesti proti Beltincom, Prle kak-smo se razšü, smo v Dokležovji pred kapelicov zos-pevali. Mataji edno pesem v zahvalo da nas je srečno vodila.
Pop in zidar.   
Farni plivanoš so šli po nekoj vulici, kje so hišo zidali, Neki zidar se je močno zdro na njih: „No, takši pop bi jaz tüdi rad bio. Celi dén nikaj ne dela, samo peneze v mošnjo pobira. Kda so plivanoš to čüli, so henjali i, njem s smehom pravili': Ljübi prijateo, .nej sam bogat človek, vendar pa Plačam z srca rad vaš tábor na eden tjeden, če povsédi za merioj pridete kama me moja dužnost zové. Na to Povabilo je en drügi delavec pripravljen bio ponüdbo sprejeti. Odložo je šker i je šo s plivanošom. Malo ideta brez pogovarjanja; ednok samo pita zidar plivanoša, kakše načrte majo. — Zdaj náj prlé ideva v v Kossuth-ovo vulico št. 8; tam leži
1920. Juli 11.
NOVINE
4
žena Fekete Janoša v bobinkah. Tisto pohodiva. Odtod ideva k tretjoj hiši. Pohodiva Kovač Janoša deco, tisti so v žutoj bolezni. Kda to pot napraviva, te va Šla k betežniki v vročinskoj bolezni. Zidar razburkarto gléda plivanoša. — Samo hodiva. Zakaj stojite? — Po takšem midva tüdi dobiva bolezen. To se gotovo lehko zgodi — odgovorijo plivanoš, jaz sem že ednok dobo bobinke, vročinsko bolezen, z štere sem se komaj zvračo. Gospon plivanoš — pravi zidar — nači sem si zmislo. Idem nazaj na delo, to njim obljübim, da v svojem življenji več nigdar ne bom ošpotavao g. plivanoša ali pa zasramüvao njihovoga dela.	Iz Vogrskoga.
Hej dijaki, korenjaki, konec šole bliža se!
Hej zdaj priden naj bo vsaki Da izpit bo prišo še!
Lepa čaka vas prihodnost B i strli e si glavice,
Domovine vso bodočnost Bodo One nosite.
Naj Slovenci bo to častno,
Da bori se za svoj dom,
Naj obvarje si pa strastno,
Ka je več, nebeski dom. Živ.
Češki bogoslüžni jezik. Rimski papa so dovolili, da se sme pri .popevanih mešah evangelij tüdi češki prepevaš, nadale krst, Zdávanje i sprevod se tüdi sme v Českom jeziki opravljati. Na svetke sv. Cirila i Metodo, sv. Va dava (Venceslava), sv. Prokopa, sv. Ljudmile i sv. Ivana Nepomuka pa se Sme cela sveta meša v samostanah i v romarskih cerkvah v staroslovenskom jeziki vršiti.
Toča je pobila veliki del Hor-vackoga i Slavonije pa od Cmüreka prek do Drave en vozki pas. Sada je teliko na tla zmlatila, da se niti trava ne vidila.
Obiskao je cerkev Prestolonaslednik v Maribori, kda se je pelao na obed. Pred oltarom stolne cerkvi je opravo kratko molitev, stolni plivanoš je pa molo za njega od materecerkvi predpisano molitev; Gospod, reši našega krála.
Prekmurke obprvim na odri. Jun. 30. so šolske sestre v Žižkih končala šolski pouk i mele izpit (eksamen). Po izpiti so deca Šolska mela igro z popevanjom. Jako prilično šo igra!a, kak sta dva zamorčka prišla v Europo iskat pot, štera v nebo pela. Za njimi so stopile odrašene dekle na oder i prav dobro igrale zgodbo, keliko more trpeti nedužna deklo, nájnedužna ostane, a vendar končno pride do zmage. Nešterne dekle, posebno tista s küháčov v rokah so tak
fino svojo vlago naprej dale, da bi v Ljubljani smele na oder stopiti. To je bila prava Slovenska igra slovenskih deklin odtistihmao kak Prekmurje na sveti stoji. Igro so igrale! ponovili jul. 4. i bodo še zdaj v nedelo 11. julija. Ki nete šli v Lotmerk na orlovsko slavnost, pridite v Žižke na to igro. Začetek igre po večernici ob V?4.
Bistrički travniki merijo 29 plügov v 3 razredi, renda za té znesé 4839 K. 90 fil., — 36 plügov 2 razreda za té znesé 7020 koron i 70 plügov 4. razreda; renda za té znesé 6650 koron. Katasterska kniga, štero smo dali preglednoti, tak svedoči. Vsi ki so letos dobili od naše Jugoslovanske oblasti z arende travnike gospocke na Bistricah trej, so sküpno mogli teliko arende plačati za njé, kak je više v treh točkah (punktumah) naznanjeno. Ráznomerjanjé se pa tak Spozosed plačalo. To na znanje tiskim, ki ščejo znati, kelika je arenda za njihove senožati.
Premija za konje. V Dolnjoj Lendavi bodo 26. julija, v Soboti pa 27. julija premije davali konjskoj marhe Premije dobijo kobile ple-menjače z žrebeti, mlade kobile (tri — štirileta stare) žrebičke, edno i dve-leti stari žrebčeki. Ki šče dar dobiti mora tečas tam ostati, dokeč se dari ne razdelijo, žreoeta mora dober povodec (kartofek), starejša konjsko marho pa vfízdo v redi meti pa za vsako marše more živinski potnilist vsaki s sebom Prinesti.
Veliki dar zadruge. Zadruga za Prekmurje je poslala iz G. Radgone 200d K. na Prekmurski misijon. Znova eden dokaz, da se zadruga skrbi , za Prekmurje i je vredna, da jo podpirajo vsi ‘Prekmurci i k njej pristopi. Penezi so odposlani taki v Celje.
Velika orlovska slavnost! Znate kde bo? V Lotmerki julija 11. to je zdaj .v nedelo. Zaran ob 4. se igra büdilnica po Ljutomeri, ob. 6 i 9 sprejem bratov Orlov iz Središča i i drügih krajov, ob V2|0 meša i predga, po tom pa tábor mladine pred cerkevoj. Za odvečara od 1 — do	zborovanje (spravišče) —
večernice — po večernici telovadba v Sršenovom lbgi, za njov pa šaljiva Pošta, srečolov i drüga poštena zabave. Vstopnina nazabavi: stolci 8 K. stojišča 4 K. če bi té den slabo vreme bilo, se odloži slavnost na 18. julij. — Orel je krščansko drüštvo ! Prekmurci, samo v tom mate mesto! Idite v Lotmerk.
Prošnja do g. Vojska, poto-valnoga vučitela. Iz Beltinec nam ravnotisto tožbo naznanjajo, kak z Črenšovec, da v fari shode za kmetijsko drüžbo ravno v tistom časi-držite, kda je boža slüžba v cerkvi. Prosimo vas g. vučiteo Poslühnite
žele ljüdstva, Bog je li več kak kmetijska drüžba, čeravno je tá tüdi has-novita. Ve jo mi sami tüdi širimo a nikdar ne na kvár düšam. Edno Vás ešče prosijo g. predstojniki šol, naznanite njim, kda bodete v šoli kakše predávanje meli, da so ravnatelje i oni so odgovorni za vse, kaj se v šoli godi. Brez zamere bodi odkrito povedano, vűpamo $e, da nas pos-lühnete.
Dom i svet. Kratke novice.
Jugoslavija. Kralevič Aleksander je srečno prišo domo v Belgrad z obiska v Sloveniji i na Horvackom;, za veličašten sprejem se je brzojavno' toplo zahvalo. — Prvo betonsko ladjo (hajov) so zgradili v Molenti v Dalmaciji. Krstili do jo na ime ,,Peter I." ltalija. Albanci so zavzeli Val ono s-italijansko vojaštvo nešče iti. proti Albancom, se uprlo; po celoj državi so veliki namiri. Krüha nèj, drágoča je neznosna; samo v Ankoni 250 ljüdi, streljenih v punti. Finančni minister Meda je naznáno v državnom spravišči, da 14 milijardov več stroškov ma držáva kak dohodkov. Poljsko. Vsi moški od 20 do 30 let so pod orožje pozvani naj se more držáva,, ruskim boljševikom obrániti. Čeravno so Polaki nazajporinoli boljševike v ednom kraji, v drügom oni li na— prejidejo. Türsko. Mustafa Kemal (paša je vse Türke pozvao pod orožje proti Francozom i Grkom. Nemčija. Nova nemška vláda je sestávljenac Steni pa ta iz krščanskoga centralna,, nemške ljüdske i demokratske stranke... Madjarsko. Vlada je odstopila. Fabriko Győrsko (za štüke) so küpili. Čehi. Vse vogrske državne železnice odava držáva, da ovak ne more shá-jati. Küpci so Francozi. Ljüdstvo je jako zburkano zavolo té odaje, štera, vničüje neodvisnost Madjarske. 450 milijonov je vkradno Jelliriek min. čestnik i odskočo.
Navuk za 3. red v Črensovcih, bo dnestjeden, 18. julija po večernici... Nova meša bo 25. julija v Türnišči. Slüžili do jo č. g. Bakan Jožef, salezijanec. — Soli en kg. za 4 K 10^ filerov dobi vsaki v Maribori pri občinskom gospodarskom uradi.— Ne trebe notriglasiti, če je što od 1. 1914. do zdaj kaj küpo ali odao, kak je pred kratkim bilo v Novinah.Prvejša odredba je zbrisana. — Pazite na ponarejene pétdinarske (20 K.) bankovce ! Tak spoznajo, ka je glava človeča ne lepa na njih i falijo ž njih numere spodkar i na pravom kraji stoječe, štamp ozgoraj na pravom kraji stoječ je pa debelejši od navadnoga. — Cene na Vogrskom zmerom ido gor. „Uj Nemzedék" naznanje té strašne-cene: pár štrumf 2450 K, 1 robača 750 K, 1 spodnje hlače 300 K, 1 kričali 1500 K, par rokajic 380 K, meteir štbfá 1380 koron.