gospodarske, obertnijske in narodske.
Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicerSfl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Iz „Allg. Land- u. Forstw. Zeit."
Ozir na letino preteklega leta je vselej za vsakega m odre ira gospodarja na već strani mikaven. Ce ima kaj v
wĚ BB- i w^Bm
kasti ali v hramu, zamore potem to, kar ima, bolje ceniti, ker vé kako s tem in unira pridelkom stojí po svetu; lože prevdari potem ceno vsakega pridelka , ker gotovo je, da cena se ne ravná po začasncm kupu barantačev, ampak po vesvoljni potrebi tega in unega pridelka. Ako je gospodar manj přidělal kakor je želei in mislil, se s tem ozirom po svetu more tolažiti, če vidi, da tudi drugod je taka ; ali pa ga bo manjsi pridelk naganjal premišljevati : ali ni v tem ali unem napčno ravnal; po vsaki poti ga tak ozir opo-minja nasledkov, ki izvirajo iz obilnosti ali iz pomanjkanja
pridelkov.
Podali bomo tedaj v sledečem sostavku svojim bravcem resničen popis lanske letine , ne le , kakor je bila v našem cesarstvu temuč tudi drugod po svetu.
Na Angležkem je deževje poljskim pridelkom zlo
škodovalo, tako, da so v vsem skupaj komaj le srednjo
letino imeli. Ker se je veliko žita mokrega domu spravilo,
ga morajo iz ptujih dežel kupovati, da ga mešajo z domaćim. ' A'S •	t « Pilili .I) 1T' il:.	- ê
Na Nizozemskem (Niederlanden) so přidělali pšenice, reži, ječmena, ovsa in krompirja obilo in dobrega; le ajda se je slabo obnesla.
Na Dánskem (Danemark) je bila prav dobra letina za rež, za pšenico pa ne, ker ji je premerzlo bilo ; krompir je začel letos spet gnjiti, pa ne prehudo. Ajde malo, in še ta slaba; graha dosti, ječmena tudi, ovsa srednjo mero.
Na Husovském je bila v deželah poleg izhodnega morja letina bogata, zunaj pšenice, ki je Ie srednje ple-njala. V notranjih krajih, odkodar se oskerbljujejo južne luke Rusovskega z živežem, je bila letina le srednja. Zavolj vojake so v Kersonu, Katerinoslavu in Besarabii malo sejali, pa tudi Ie srednjo mero přidělali. V Kievu je bila letina tako slaba, da je oral dal le po 5 vagánov. V Vol-hinii in Podolii so přidělali na oralu zemlje 10 do 12 vagánov. Tergovci, ki navadno dobro poznajo mero pridelkov, terdijo, da čez poldrugi milijon vagánov ne bojo mogli Rusi do prihodnje žetve reži v Odeso na prodaj pripeljati. Sicer pa se je 25. oktobra iz Odesc pisalo, da zavolj le-pega vremena so príčakovali iz notranjih krajev Rusovskega mnogo žita , in da je cena za pol, pa tudi za. cei srebern rubelj (po našem za 1 gold. 32 kr.) pri četvertu, to je po našem, pri polčetertem vagánu padla.
Na Francozkem se more lanska letina deliti v trojno: dobra je bila v južnih, srednja v srednjih, slaba pa v se-vernih in zahodnih krajih; vendar je sploh bila bolja od leta 1855.
V Svajci so naželi veliko in dobre pšenice, reži in ječmena; oves je malo plenjal zavolj suše, pa kar ga je, je lep. V7 nekterih kantonih so přidělali obilo in dobrega krompirja, v nekterih pa ne. (Švajcarnka zlo gorata dežela pridela le četertinko živeža, ki ga potřebuje; iz Nemčije si kupuje primanjkavo).
Na Laškem je bila srednja letina. (Laška dežela se ne more sama živiti iu kupuje žito iz Galaca, Odese, Ta-ganroga, Egipta, Tunisa in Algiera).
Na Spanjskem in P o r t u ga lj s k e m pa je bila letina še slabeja kakor na Laškem; tako malo so vsega přidělali, da so se zavolj pomanjkanja živeža nepokoja bali; pšenice vagán plačujejo po 10 do 12 gold. (Koliko jim bo žita treba iz ptu jih dežel, se ne more natanko ceniti ; Ter-žačani menda ne bojo v nemar pustili te primanjkave).
Na Turske m so přidělali pšenice obilo in več kot predlanskem , turšice , lanénega in sezamovega semena pa veliko manj. Pri vsem tem je cena žita v vsi Sirii zlo poskočila, zato, ker kmetovavci iz Yaurana in okolice Na-caretške po lanski sreči zapeljani tudi letos prideržujejo žito; pa jim bo menda spodletelo. Ti kmetje namreč pod šotorih živijo in imajo svoje žito na kupih pod prostim nebom; kadar bo jelo deževati, bojo prisiljeni ga prodati. Pri-čakuje se tedaj, da bo cena za poldrugi goldinar pri vagánu padla. (Konec sledí.) .
** Ali telica ali teliček ?
V 83. in 94. listu lanskih „Novic" smo neko znajdbo brali: kako si more gospodar po svoji volji junice ali pa junčike napravljati. Bere se tam, da tako kravo, ki je va-jena gospodarju le junčike namesto teličic dajati, je treba le pred molžo,tedaj s pol ni m vimenom, kjuncugnati, da juničico dobi. Ta skušnja terdi tedaj, da je polno ali prazno vime pri kravah tista skrivnost, ki prekucuje spol teleta.
Kakor jez tole obračam, na lice ali narobe, se mi nikjer prav ne podá. Polno vime krave telico vstvari, prazno pa telička! Kdo pa košute, divje koze in drugo žival po šumah ali gojzdih molze? Mladici sesajo, dokler jih drugo mlado ne spodrine, ker ne čakajo maternega oberva, in potlej bi sami kozlići biti mogli, in divje kozice, košutice bi zdi-šati ne bilo. Vendar se tudi med zvěřinami lepo vreduje obojni spol, da se na svetu ohrani, kakor je volja vsega-mogočnega Stvarnika. Omenjena skušnja, če jo natančniše prerabljamo in pretresemo, se nam mora pozdevati precej okroglega lica. — Tudi jez sem enako kravše imel, ktero mi je zaporedoma 8 junčikov nametalo, in naposled je pa deveto tele lepa junica bila. Pomolzena je bila šicer krava le dve poti na dan: zjutraj in zvečer, kerjeob tistem času, po košni namreč, čednik celi dan z živino na paši bil; je tedaj s po lni m vimenom vselej se možila. Po takem bi bil mogel vselej le telico dobiti; pa je osemtrat le teliček bil, in le naposled pri enakih okolišinah telica, ktera bo zdaj kmali 3 leta stara, in gospodar je je lepo vesel.
Ker pa ta reč v večje in imenitniše pomene sega, kakor si kak lahkoglavec domišljevati utegne, je toraj vredna, da se bolj natanko razdrobi in pretrese. Da bi polno ali prazno vime pri kravi sprerodek ali vein ženskega ali mož-kega spola bil, je toliko verjeti, kakor da je kdaj kriljatnik (pegaz) prav konj bili. Ce se je zgodilo, nič drugega ni bilo, kakor zgolj primer lj ej, ne pa natorna postava.
Da pa svoj cilj iu konec dosežem, moram najpopred
18
pri rastliuah pričeti in pokazati, da je tudi pri teh stva-	ue spogajo, koz in ovác imajo tudi le po malem. Za sadjo-
réh Bog za spol skerbel, da se po njem za veke ohranijo.	rejo je ta okolica kaj pripravna, ker ji severni vetrovi sko-
Rastlinoslovci so rastlinke v 3. verste razdelili: Eue	dovati ne morejo; češnje, češplje in orehi bi se tukaj dobro
, in tacih je največ , da svoje spolovice v euem kotliću	ponašali, toda Podložan se ne vkvarja s sadjorejo rad.
so
imajo
kakor so, na priliko, mak, masolnik (limbar), Od tukaj pridemo v četertini ure k sv. Ani.
sa m oj ej a (ranunculus) itd. Ce makovo cvetko v roke pota : edeu pelje skoz Goščič proti Cer kn ici, drugi pa vzamemo, moramo stermeti nad naredbo preiuodrega Stvar- na Križno goru. Ob velikih shodih pride romarjev iz nika. V sredi makove cvetlice čepí ali sedí osemka ali žen- bližnjih in daljnih krajev toliko sem na božjo pot, da se vse
ska mehovica, z nekako čepko pokrita, in
okrog
njene ple
tare.
Pogled po okolici je s Križne gore kaj mikaven. Od
šaste glavice pa možke, laskom enake štiblice stojé, ktere tukaj se vidi cerkuiško jezero po na svojih osovitih
glavicah
prasne
je vreme po
odu, se mešički na
cr
mešiče
glavah
dolgosti
in sirokosti; ce
imajo, in kadar pregledaš širjavo od unikraj Otoka do M art i na ka, in osink razprezajo, dolgost od Ver h je zera tje proti sv. Volbenku, ne bos
in na glavico osemke razprašé in jo vplodijo, da od nje nikakor širjave v poldru

uri
makov ega
semena za potíce dobimo, ali pa za prihodnje
hodil
?
kakor se v lánském
, daljave pa v dvéh urah pre letopisu realnih šol bere.
osemo.
je ženskega,
Osémka tedaj, ktera na sredi makovega cveta sedí, Ce se ozres proti belim gorani unikraj Ljubljane in na go
».v..	»i»	_ : v « _ _	i_	______A___________ • ». » . .	.	__________.	®
druge
z mešički na osicah pa mozkega spola, rensko stran, vidiš kako dva velikana Veršac in Tri
Oboji spol je tedaj vkupaj v eni cvetlici.
gla v
v daljni daljavi med
drugimi
gorami ki pita v nebo.
Druge rastlinke pa imajo svoje spolovice, ženske in	Nic manj mikavno je tudi tje čez Snežnik proti Reki in
možke, sicer tudi na enem deblu ali na eni vejici, pa ne	Istri gledati. Gotovo zamořeni reči, če te le količkaj veseli
skupaj v enem lončičku, kakor mak , ampak saksebi, kakor	po gorah hoditi in ž njih bližnje iu daljne kraje preffledovati,
so buče, leska, oreh, breza itd. Poglejmo na buče	boš tii veselega serca glas povzdignil, kakor Vodnik ne-
spomladi, in vidili bomo, da ena sorta cvetk bučice na re-	kdaj na Verša eu:
pulícah iiapravijo
i
druge
se pa posuse in osujejo
Cvetke
i
pri kterih se bučice izštulijo, so ženskega spola, ktere se pa obleté, so mož ke g a spola. — Ravno taka je tudi pri leekah. Kadar protoletje nastopi, se abranke razstego-vati začnejo, pri mnogih popkih pa laskom enake, rudeč
kaste cvetke izeimijo in na svetio primolé. Abranke so možke ga spola ocvetke, druge pa ženskega, ktere so matere lešnikov. Taka je pri orehih, brezah, trepetlikah in
drugih
enake sorte.
Dobro pa čutim, da mi že išče kdo v besede seči: kaj da sem za spol z vsem tem spričal? Dani za odgovor, da veliko. Pri maku, limbarji, orlicah, bučah, leskah, orehih itd., kakor smo vidili, je že spol pripravljen, preden da cvesti pričenjajo. Poglej na leske, breze itd., ali ne boš abrank že našel v jeseni, preden se listje osuje. Nobena
Pod velikim tukaj Bogam
Breztelesni bit' želim, Ciste sape sred mej krogam Menim, da na neb' živim.
Ne morem se pa od Križke gore ločiti, da bi ne ome-nil tukajšnega zvonjenja, ki je tako prijetno, da malo kje tako. Sentviški zvonovi nad Ljubljano so umetno ubrani in pojó kaj prijetilo, toda križnogorskih menda ne prekosijo. Dokler sem še na šolske praznike iz Ljubljane domu hodil, sem ob sabotah, ko je k prazniku zvonilo, rad na Dvin za-hajal, ker sem prijetno zvonjenje s Križne gore kaj rad posluša!; všeč mi je bilo bolj, kakor vsaka še tako prijetna godba. V zvonik je pred kakimi 40 leti trešilo, v jeseni
menda mesca oktobra, in zvonik, akoravno je bil s kositar-jem krit, je od verha doli do zvonov
pogorel.
Pokrili so
ob
okolišina tega spodkopati ne more. Ženske cvetke na spo mlad že možke spolovice pripravljene dobé; se tedaj
času cvetja ne spremenijo ali ne sprerojijo.
Še imamo enosortne rastlinke, ktere pa rastlinoslovci
rastline razločenega spola zovejo. Takošne, na priliko, so konoplje, brinje, hmelj, tisa in več takih.
Pridna kmetica teče spomladanske dni na pripravljeni kos svojega ozemlja , in si konopelj na-nj oseje, podrenca in lepo njivico poravna, srečo in blagoslov od Boga priča-kovaje pa potem proti domu odrine. Ko konopljice kvisko bistrih
ga bili le za silo, in tačasni klobuk še dandanašnji nosi; ne vém, zakaj še ni boljšega pokrivala dobil; menim, da bi presilnih stroškov to ne prizadjalo!
Ko se s Krizne gore k sv. Ani pride, se kmali pod sv. Ano proti ložki dolini gredé cesti ločite. Leva je ravno tista, po kteri smo romali na Križno goro; desna pelje pa naravnost proti Starému tergu, kamor popotnik v eni uri lahko dospe, če ima le količkaj dobre peté. Pervo poslopje, preden se v Stari terg pride, je staroterška farna šola.
privihrajo, jih kmetica natanko
preg
leda in dobro prevdari:
ktere se bodo poruvale, ktere pa za prihodnje pleme v dober pozorek še nekaj časa pustile ; perve imenuje beli ce ali j a l o v i c e (jalove konoplje) in jih za predivo odloči, druge pa za seme in jih semence imenuje — brez vse vedno-sti, da so perve možkega, druge pa ženskega spola.
Zdaj je pa vprašanje: Kaj jez s tem spričati iščem? Odgovor : Precej veliko. Perva je ta, da so konopljice dvo-jega in razločenega spola (getrennten Geschlechtes) in se lahko vprašanje postavi: Kako, kdaj in kje se pri njih spol prične? Da pa sam sebe po ustih ne udarim, moram reči, ob času cveta, kakor se pri kravi ob času cepéta mlado otelstvo prične. (Dalje sledi.)
Prav rad bi od nje kaj več povedal; omenil bi več
, ki v to šolo hodijo, toda dobro vém, ako bi
ki se ž njo
glavić
zagulil,
od nje pravico govoril, bi se tištim ukvarjajo; zato pa raji za zdaj od nje molčim.
Stari terg je precej prostorna vas, skoz ktero po navadi maj h en potok teče, ki v Ložu na več krajih izvira in kteri se ob hudem deževji tako naraste, da mestne loke potopi, in večkrat tudi na njive in verte nastopi; Staroter-žane pa, kteri imajo poleg njega hiše, tudi večkrat iz hiš přežene.
Od te vasi je ravno tukaj prilika kaj več v misel vzeti.
Že Valvazor dvomi terg;
j
da
bi bilo te vasi pravo ime Stari on meni, da so jo tukajšrii stari prebivavci Terp od mesta Ter po, ki je nad vasjo stalo na bližnjem homcu
5
Ozir
domačii
ki se Ulaka zove, ne pa terg imenovali, in da so pozneji Slovani poslednjo čerko p v g preobraćati jeli, mu rad ver-

Da enaka prememba končnih čerk ni bela vrana
y
Ložka dolina. (Dalje.)
Preden kaj več od ložke fare povém , prosim drage
tergom Ma g no, kterega so Rimljani
bravce, naj me od tukaj na Križno goro spremijo
na
jamem.
Valvazor poterduje s Vic um, pozneji Slovani pa Vic, poslednjic Ik, Nemci pa Igg imenovali, kakor ga še dandanašnji imenujemo. Da
mesto bilo, ue pa, kjer sedaj Lož
Augustom
je tukaj pred
stoji, sem do dobrega prepričan. Že od mladih dní pomním Iz Loža gredé pridemo v pol uri v Podlož. Ta va- da mi je neki Staroteržau ua Ulaki ostanjke rimskega zi-
goro, ki je 2765 čevljev visja od morja
y
sica je na južni strani Križne gore, ima lepo polje, travnike dovja kazal, ki je bil na-nj zadel, ko je v svojem lazu pa le po zložuih bregovih, na kterih ne pridelajo veliko, pa kamenje lomil; pripovedoval mi je, da se tukaj tudi rimski
prav dobrega sená,
ki je kaj verla piča za goveda;
kónj
dnarji nahajajo, kakoršuih v okolici ložkega mesta še nikdar
19
oarajmali niso. Ravno tako se tudi pri Valvazorji bere,
Anžč obstojí in
gleda
to delo, ki mu kaj dopada. Po
da je iz ust verjetnih mož slišal pripovedovati, da je pred tem brusivca nagovori: „Vam se dobro godi, ker ste tako 39, po današnjem številu pred kakošnimi 230 leti farni cer- brez skerbi pri svojem delu". ,,
Pač da"
reče brusivec
kovnik, ko je blizo sv. Petra na Ulaki polze kopal, kos — „pri tem delu se petice brez velikega truda v žepu rimskega meča in pa zlato verigo v kamnitem posipu našel ; množijo , in priden brusivec je mož, kteri nikoli ni brez
ker pa je ceniti ni vedil, bila je namreč ze od sive starosti cvenka. Pa kje ste to lepo
gos kupili?"
zlo zarujevela, jo je za star
mesing
prodal. Cerkve sv.
y>
V m V
Nisem je kupi!, ampak za prešica zamenjal".
Petra, od ktere omenjeni pisatelj govori, ni več, jez sem presiča?" „	«umi. .	mavuv ,.iu
pa se, ko sem domá bil, njene razvaline vidil,— sv. Martina sem za konja dobil". „In konja?" „Konja sem za tako
Tega
sem za kravo dobil"
V)
In kravo?"
In
To
na Vidmu pa
še
stoji in je podružnica Podcerklauska.
Tu
debelo kepo zlate dobil, kakor je moja glava
u
kaj,sta bila, kakor Valvazor piše v XIII. buk. str. 74, dva „Zlato pa je bil moj zaslužek za
r
In zlato?"
kamna, ktera razodevata
da je
staro mesto Ter po na zmiraj ste si
dobro opornosrli"
sedemletno službo". „No.
7J '

mu rece brusivec
55
ce
Ulaki nad sedajnim Starim tergom bilo; na enem, ki je bil se se tako obraćate, da bote zmiraj v žepu dnar imeli, ste
za cerkveui prag porabljen, je bil na eni strani ze ob Val- cez vse srecni
a
r>
Pa kako čem gospodariti"
reče Anžč
vazorjevi dôbi napis že tako odergnjen in zlizan, da se ni
da bi bil bogat?" „Brusivec morate biti, kakor jez;
na
d rusri
strani je k temu ravno ni potreba drugega, kakor
bruhivnega kamna.
dalo veliko več razsoditi , kaj pomeni, bilo pa rimsko bandero; na drugem pa, ki je k mizi veli- Tukaj imam enega, ki je že nekoliko zbrušen, mi pa tudi kesa oltarja prizidan, so se Valvazorju Ie nanlednje besede ne boste več za-nj dali, kakor to-le gos; vam ift nrav?"
ce vam je pravi
brati dale, namreč: AEDAGOMVS SEPVLTVS HIC EST NOR XXV. MENS; več se ni dalo
55
Kako morete še vprašati
- reče Anžč
55
vsaj bom
uganiti.
potem uajsrecnisi ćlovek na svetu , če imam vselej , kadar Iz teh besed se vidi, da je bilo tukaj rimsko mesto Terpo, v žep sežem, dnarja dovelj; in inu podá težki brusivni ka-
ne pa tam. kjer z d aj Lož stojí, čeravno dr. S m i d I v svojih bukvah: „Die Grotten und Hohlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas. Wien 1854u na strani 278. v opombi
men
zadosti
„tukaj imate čeden kamen; poberite iu varujte ga: imate za celo življenje".
ga
v \
Anze naloží kamen in
gre
veselega serca urno naprej;
omeni
Pogači gredé na kose tlažene ce.-»te zadel in terdi, da so ostanjki nekdanje rimske ceste. Tega mnenja mu ne bo
da je blizo Starega terga in nad Ložem tje proti oci mu veselja solzé. „Gotovo Mem bil o polni luni rojen
a
rece
55
česar le poželim, vse mi gré po
godu
a
Ker je bil pa že od jutranje zarje brez prenehanja na nihče overgel, kdor Ie verjame, da je bilo mesto Terpo na poti, je bil že zlo truděn ; tudi je bil že lačen, ker je včs Ulaki, nad sedajnim Starim
na Oblo ka h ; tako ste do drugega.
Stari terg je prav
tergorn ;
mogle tudi
ijazna vas, ktei
Metle (Metulum) pa kruh takrat od veselja pojedel, ko je bil kravo tako dobro mesti ceste imeti eno zamenjal. Sel je počasi in večkrat je pod veliko težo orna-
goval in počiti mogel. Kakor polž přileze do nekegra vod-
# ^^
deloma v njaka, kjer je hotel piti in si z bintro vodo postreči. Položi
stoji
ravnini, deloma na brežini Ulake. Staroteržanje živijo ve- toraj kamen polahkoma na oklep vodnjaka in zajme vode v
čidel od poljodelstva, obertnij
m
kodelstva. Gotovo bodo golido. Ker je bil pa precej nerođen, zadene z
golido
na
popotniki to obiskovali.
kakor tudi celo Ložko dolino bolj pogostoma okrogli kamen, da se zavertí in v dno vodnjaka šterbunkne.
kader bo železná
pa boj
v Tavzelj

ostiv
ta d
i tud
Terst
ízpe
strežbo in po pošteni ceni dobivali. (Kone
prav
sledi.)
Ko Anze vidi, da je kamen v vodi, da ga toraj ne bo treba dobro po- več nesti, skače od veselja, poklekne in s solznimi očmi
Kratkočasno berilo

Boga hvali, da ga je na tako čudno vizo velike teže oprostil.
To je še manjkalo do njegove največje sreče! „Tako srečnega cloveka, kot jez" — pravi — ni pod solncem".
Srečen Anze. (Konec.)
Anžč gre naprej in premišljuje, kako mu vendar vse
se mu neki deček, kteri pod paz-
Brez vse skerbi in vsake teze prost poskakuje do doma k
V •
po sreći gre
Prid
V •
svoji materi, ktera je že težko kovala.
Anžetovega
zaslužka priča
duho g
nese. Nekaj časa gresta skupaj in Anžč mu
Pa bedak je šel od doma, bedak přišel domů.
pripoveduje, kako da je srečen in kako je že večkrat dobro menjal. Deček pové, da gos k neki botrinji nese. „Tehtajte jo"
BI. Sšk.
reče dalje in prime gos za peruti
)i
kako je težka
sem jo pa tudi osem celih tednov pital. Kdor jo bo pečeno jedel, se mu bo maščoba cedila iz ust, da bokaj".
reče Anžč in jo pretehtuje z roko, „ta ima pač svojo pezo
55

pa moj presič tudi ni ravno kert". V tem se deček skerbno
ogleduje in majaje / glavo reče: „Cujte, z vašim prešičem
55
niste varni. V vasi, skoz ktero sem šel, je ravno županu iz hleva eden ukraden. Kaj, ko bi ravno ta-le bil! Ta bila žaltova . če vas za tatú zasačijo in posadé v luknji
bi
a
Narodne stvariee.
Badnjak.
badnjaku v 103. listu lanskega leta omenjenem
jaz še sledeče dostavljam :
V Poljanah ob Kopi in na Horvaškem navadna beseda,
ki pomeni tisti dan pred Božičem, izvira po moji misli iz
glagola bad i ti, bdi ti, to je, čuti (vigil are), kajti se
Anžč se prestraši
55
Za Božji čas
ii
jeclj
»
pomagajte
mi iz te zadrege! Vi ste tukaj bolj znani, vzemite prešica
pred Božičem ono noč ne spi; badnjak znamenuje tedaj čujo (vigilia).
Badnjak bi morebiti koga mikalo vaditi od badnja,
lili
gos
55
Nekaj že hočem zgubiti,
da Ie
w
3
ne
iz dog naprav
bom vase nesreće kriv"
reče decek. Vzame toraj pre
sica in ga zene po stranski poti naprej; Anze pa skerbi z gosjo pod pazduho proti domu.
sam sebi
gré brez
«
Ce prav premislim
pravi zdaj
y>
v
imam
ki v Poljanah in na Horvaškem znamenuje Ijeno podolgovato posodo, na Serbskem pa tudi šupio klado, ali pa tudi debelo cev, po kteri voda teče. Serbi imenujejo badnjak tudi one cerove glavu je, ki jih na badnjak iz samih vraž na ogenj devajo. Vuk nam v svojem slovniku
se zmiraj dobiček pri svoji kupčii; pervič dobro pečeuko, potem toliko maščobe , ki bo od nje se cedila, da se bom pol leta mastil: zadnjič toliko belih pereš, ktere si bom v blazíno zašil, in spal bom kot „vaša gnada". Me bodo mati veseli, ko domů pridem!"
Ko skoz slednjo vas gré, zagleda bi
ga takole razlaga:
75 » >
Badnjak, m., sirova
cerova glavnja,
ki se po navadi v očí božica iialaga na ogenj. Badnjaka
morata biti dva ali pa trije, in se morajo v očí božica (na baduji dan) tudi odsekati.
M u o g i
vozicku, ki vesel pri svojem šumečem delu prepeva
„Jaz brusim nožičke, brus hitro vertim. Vesel se obraćam, da krajcar dobim".
pri nekem
sekajo badnjake pred
soncem, jih najprej z žitom potrosijo in rekó: „dobro jutro in častiti ti badnji dan!" Navadno jih sekajo le od ene strani, od druge le enkrat s sekiro mahne. Po nekterih krajih rabijo obveršek od badnjaka namesto loparja, dokler polažajnik (polaznik, obiskovavec) v hišo ne pride, pa onda
20
gospodinja přiveze na badnjak povesmo in ga verže
na
lanskem
Kolend
(pratik)
je
streho. Ko se zmrači, prinese gospodar badnjake v hišo in jih naloží na ogenj; kadar z badnjakom stopi v hišo, reče:
čedalj
vec;
Ie
5)
Dober večer in častit vam badnji dan
u
Iz hiše
ga pa
tošnji samo
45.
leto jih je v vsem prišlo v našem cesarstvu 266
m
na Dunaji 58 na svetio, na Laškem 63, Ceskem 33, na Marskem 12. na Tiroljskem 13
na Ogerskem
na
kak možki pospe z žitom in mu odgovori: „Dal ti Bog Galici

i
v
dobro srečni in častiti".
h	v HH m
Ko se badnjak dene na ogenj, se
11
na Horvaškem in Slavonskem 7, na Erdeljskem
i

v Vojvod
5
?
v Salcburgu 5, v zgornji Avstrii 4
trikrat naprej pomakne; kadar pa pregori, je treba gornji Krajnskem 3, na Koroškem (?), na Stajarskem (?) kraj dočakati v roke , z rokovicami pa ga nesti okoli ulj- Novem mestu poleg Dunaj njaka, potem se ugasnjen pusti na kaki slivi ali jablani. su
na Yr
je
pogorela
dan
k
kn arija: v malo minutah , ker se je volna unela
božicu. Navado imajo voliti polažajnika (zakaj nekteri ogenj bežati; delovodja in 3 delavke so
Pola žaj nik (polaznik) se zove pervi obiskovavec o stala fabrika v takem pla
d
* Je
so mogli delavci skozi
zgo
veliko se
prerokujejo , da zbog njega biti morejo srecni
ali nesrečni
celo leto) in ga pokličejo (nekoliko dni pred božičem) ali lavnišnici ; neka delavka je berskala žerj
jih je hudo opekl
Ogenj
je vstal iz železne peči v de
imajo enega vsako leto. Po I a za j nik nese v roka vici žita, na kup volné, in v tem hipu se
pla
iskrica pade Političnih
pa ko nazove z vrat: „Kristus seje rodil", siplje iz rok novic ni danes skoraj nič. S v a j ca r s k o - p r u s k
V I ,	« «Va	1	•	1 I V	t	a	t	-	-	.	_	_
zito po hisi (kdor pa iz hise njega pospe, mu odgovori:
istino se je porodil
u
»
v
je pri kraji
to j
got
vendar nekteri prusk
por i k i
?
pa tedaj skrese badnjake, to je, vzemši še tako kramljajo, kakor da bi pruska vlada ne bila za
lopar udarja z njim badnjake, kjer gorijo (da se krešejo dovolj
alne bo
m o g 1 a
d
or
ac
ker avstriianska. fi
iskre), pa govori: „ovoliko
goved, ovoliko
konj, toliko koz,
ka in
angležka
ovoliko
ovac, toliko
svinj
toliko uljov, ovoliko sreče in na
vlada sedaj ne bojo hotle drugač.
Pogreb umorjenega p a r i ž k
škofa je bil že 10
dan
předka" itd. Po tem razgerne pepel poleg ognjišča in dene
t
ondi nekaj
tedaj pred kakoi
d n a r j a
je poprej govorilo; zlo slovesen je
tudi povesmo in
(kakor kteri premore); nekteri donese bil. Morivec njegov Vergés je slišal pogrebni sti
ga prevesi cez vrata.
Ko se hoče usesti,
njenje, pa
• V
nic
ga ni ga
Kak
gledajo nekteri, da mu izpodmaknejo stol, da bi padel ; ka
V
J
bil
cas;
v jetnišnici sta noč in da
d
perva, tak j
dar se vsede, ga ogernejo zene z odejo ali coho, da bi jim 17. dan t. m. pr
res pred por
cuvaja okoli nje sodbo. Obnaša se.
f
ka
se delala smetana debela. Po tem, ko je kaj založil in se kor da bi ne bil nič pi
V I
rakije napil, gré domu , pa se spet verne po kosilu nazaj, in ga gostijo do mraka. Na odhodu mu darujejo kak robec ali kolač.	i
in si tudi ni hotel nobenega
zag
ornika, kakor postava dovoli, izbi
pra
i
da se bo
m zagovarjal; visja
ija mu je tedaj po posta
za
Pomisli, častiti bravec, le besedo „b raš nj a
u

ka določila
i
belih Krajncih znamenuje po pot ni co, pri južnih Slovanih moko; v Slavonii se „hra šance v o" zove dan sv. rešnjega telesa, — in se ti ne bo čudno vidilo, da je b a d n j a k „vigi- je te d
20. dan p. m. je bil v okolici Pa
lerme baron Bentiveng
glavár prekucije
lijanske
ustrelj
dovolj«
prosnj
naj bi
mu nikar očí ne zavezali, mu ni bila
Strašna
pri^odba

se sliši iz P
da se
nek
mož s svojo ženo in 12 let staro hčerj
ko
v Serbii se sprevergel v pomen onih treh vražnih cero- so se popred z rudečim motozom skup zvezali, v D
; možje bil
vih polen. Pa kaj govorim od tolike dalje? Rêci Go- vergel
moza in zeno so
renki: „vzel te on zaliu, in boš ji gotovo ustregel ; rêci pa toisto beli Kranj i ci, pa je huje razžaliti ne moreš.
Kobe.
tev
iz vlekli
hči se je pa pod ledom potop
ode
Novičar Iz mnogih krajev
Prilika.

Dviga se Triglav
visoki
11. dan t. m. sta prišla na svojem potovanji presv.
Cesar in Cesarica v Brešijo, 13. dan pa v Bergamo
povsod slovesno sprejemana ; 15. dan t. m. sta se nameiiila v Milan priti, kamor so unidan imenovani trije ministri že 13. t. m. iz Dunaja prišli. — Razun mnogih drugih milost, kijih Cesar skazujejo v vsakem mestu, so tudi i 19 soseskam Breške dežele odpustili 1 milijon in 87.801 lir, ki so jih imele te soseske še za deržavno posojilo odrajtati. Tudi so blagovoljno sprejeli tisto prošnjo, ki jo Jim je družba za osušenje močirne zemlje v okolici Veroneški podala, naj bi se ji namreč poltretji milijon lir za izpeljavo tega po-trebnega delà iz deržavne kase proti temu na pósodo dalo, da se bo pozneje to posojilo na dele (brište) poplaćalo. Poslednjemu „novičarju", ki je povedal, koliko se je lani žita in drugih stvari v naše cesarstvo iz ptujega pripeljalo, dostavljamo danes, koliko se gaje iz našega cesarstva v ptuje dežele pel jalo : pšenice namreč za 46 mil. funtov več
kakor predlanskem, drugega žita pa 163 mil. funtov več;	Pogovori vredništva. Gosp. Gr. v Gr.: Željenih 4 pervih
moke se je desetkrát več izpeljalo kakor vpeljalo, in sicer pol občne povestnice novega časa, ki je bila preteklo leto v 6 poza 7 mil. funtov več kakor leta 1855, — kož se je enmalo lah priložena, bi Vam bili berž poslali; pa vprašati Vas moramo po
Nad oblake kralj gorá, Razprostira gled široki Daljnih do mejá svetá.
Nanj kosmati medved splazi, Okrog gleda; — al medů In be rl o ga ne zapazi: Jezen verne se domu.
Zvezdica.
V	neba višavi veličastni Je znad oblakov s sinje planje Zvezdica lila luć tak milo
V	doline mračne tihe zemlje;
In v njeno lice ves zmaknjen
Radostno sem oči obraéal Kar vterne se ; — po zlati cesti Zderči 'z pogleda ino z neba.
Janko Mir
vec kot predlanskem izpeljalo. vendar se jih je veliko več vpeljalo; lesá se je dosti več izpeljalo kot predlanskem, vendar se gaje veliko več vpeljalo kakor izpeljalo ; čeravno
•»	------	-- - , ,	-~f J-	9............../.CltJII , UU UUIC Ulicu UCI U IVIIIg,U. HU»UU nm iri/innuiu J,i.w..v ,
je cena solí lani poviksana bila, se je vendar povžilek njeni želijo prejènje pôle imeti (brez kterih se vé da kniga ni cela) se
prej: ali imate tudi poprejšnih 34 pôl, ktere obsegajo na pervih 19 pôlah povestnico starega časa, na sledečili 15 pa povestni-co srednjega časa? Ako jih nimate, jih bote menda tudi dubiti želeli, da bote imeli celo kniso. Novim Naročnikom ,,Novicu, ki
od predlaiiskih 93 mil. funtov lani povzdignil na 111 mil. funtov. Volne se je sicer lani za 3 mil. funtov več izpeljalo, vendar se je je 5 mil. funtov več vpeljalo kakor izpeljalo; borne in lepe steklene robe seje dosti več izpeljalo,
srednje sorte in na vžijravnih klinčkov na manj kak«>r pred-
zarajta pola po 2 krajc.
Gosp. S. J. na Đ. : Přejeli smo pesmice
zale; hvala lepa! Kaj pa. ko bi „Přepis" hotli pomnožiti po tisti
Z.u v 3. listu letašnjih „Novic?" Po tem še le bi
smesnici iz „III. » .«ov«	. -- ----— - --
se kaj krepko podala p o si e d n j a verstica omenjene pesmi. Posljite
mi jo pa brez marke.
Gosp. dr. M. v Gr.: Slovnik nem. slov.
se ne bo pred prodajni, dokler ne bo ves grotov.
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik : Jozef BldZnik-
#