znanstveni list za razgibanie razpoloženja
De profundis___
Živa potreba je rodila naš list.
S smrtjo blagopokojnega ing. arh. M. lnsei-krete je Šmarje izgubilo markantno osebnost, obenem pa tudi mogočno gibalo šmarskega javnega življenja. Motreč, kako se velike vrednote Šmarčanov izgubljajo in zanemarjajo, iz golega idealizma tedaj, smo sklenili izvestni Šmarčani, da napravimo konec duševni letargiji preostalih šmarskih gibal in da začnemo nov razmah. Da, to je nižinah; po udarnosti in važnosti sodeč nima primere v sicer zelo pisani zgodovini Šmarja in okolice, kajti njegova udarnost ne obstoji v zvokih vinskih čaš, temveč v njegovi globini. De profundis .. .
Globoki so zamisleki, 1 i so se porodili v naših dušah ob policijski uri, ko smo še zadnjič izpraznili čaše de profundis, da x\| gremo na plan, polni svežega dima in oduševljeni po neizmerni ostrosti našega duha in moči šmarskega vina. In vse zato, da se ohrani tradicija, ker mlajši rod peša, da se ohrani kulturno omizje naših gostiln in s tem najplodo-vitejše delovanje kulturnih delavcev in bridka radovednost zalih natakaric. Ko omenjamo omizje, lahko smelo trdimo, da smo Slovenci kulturni ve-likaši po zaslugi Cojzovega omizja. In če se je slovenska kultura dvigala i pri omizjih, in to celo v Ljubljani pred več kot sto leti, mar naj mi vele-učeni Šmarčani še zaostajamo? Mar naj Šmarčani, ki smo imeli nebotičnik prej kot Ljubljančani, pustimo znanstvene zamisleke svojih najboljših sinov — (imen ne omenjamo, oprostite) — pozab-nosti? Mar naj opustimo čudovito lepo zvenečo šmarsko narodno pesem, ki je pač večje kulturne vrednosti kot — no, recimo Prešernov sonetni venec ali pa Stritarjevi »Lešniki«. Sicer pa je bil Prešeren mimo tega še — naj mu ne bo v sramoto —
ciaini skrbi našega Šmarja bi se šmarskim kulturnim delavcev kaj takega ne moglo pripetiti. Ker imamo v Šmarju več kulturnih omizij in smo — mi kulturni delavci seveda, za druge ne jamčimo — rojeni na prav dostojnih krajih, ne kar v šiški kot Vodnik, ali na polju, in sicer sorškem, kot Jenko Šimen, in tudi ne na preveč visokem, ko n. pr. Tavčar, se nam pač ni bati za proč vit šmarske kulture ...
»Podobe iz sanj«, čudovito delo Ivana Cankarja, so izšle v letu grozote 1917. Novela »Kostanj posebne sorte«, izdana v tej knjigi, nas je tedaj krepila za bodočnost. Obrni se, Cankar, v grobu, n socialni demokrat in Bog si nas varuj kaj še. »Kamen posebne sorte« so našli v Šmarju pri Sv. Roku! Tudi ta daje bodrila za bodočnost; kakor v Meko romajo k njemu. Kolikorkrat ga z eno roko dvigneš brez opore, toliko let samstva ti je še za-j gotovIjeno. Marsikateri moški se je navzel te čudovite moči že za cele decenije. Tudi ženski Svet očara ta kamen. Da ga le mlada, lepa gospodična pogleda, še eno leto samstva ji je zagotovljeno! O, čilca Sava, da nisi ubogal šmarskih gospodičen in razbil ta kamen na glavi, čeprav bi s tem izgubilo Šmarje rnekino slavo! Šmarski kulturni delavci pa napišemo o tem še novelo, da ne bo samo Cankar imel posebne sorte.
»Vremena Kranjcev« se pač ne bodo zjasnila, kajti genij Vodnikov, Prešernov, Jenkov, Stritarjev, Tavčarjev in Cankarjev, Kranjcev sploh in vobče je ugasnil in cvetke bodo odslej rastle le na šmarskem parnasu. Šmarskim kulturnim delavcem ne bo treba kot Prešernu »živeti in umreti brez denarja«, kajti iz njihovih umotvorov bodo kovali, kot pravi visoški Tavčar — (dovolite, da ga zopet
rojen na vrbi, Stritar pa kar pod smreko. Pri so- omenjamo, ker bi se gotovo ne spomnili več nanj)
•— sicer ne morda kakih lepili, rumenih cekinov, pač pa Srebrnjakov polno.
Ko boste ob policijski uri sedeli za kulturnimi omizji šmarskih gostiln sladko ginjeni in čudovito mehko duševno nastrojeni, ne pozabite na naš klic: De profundis!
KURENT SNUBI
Fant sem za ženitev zrel, rad bi ženil se kot drugi, pa zastonj so moji trudi, da bi se pri ženki grel.
Oj ta moja neokretnost: radi nje sem Vando zgubil, preden še sem jo poljubil, vnela se je za umetnost.
Eno srčno rad imam,
Kar lica se imenuje, ona v srcu mi kraljuje, reči to ji — me je sram.
Ker sem danes prav vesel, ji povem na polna usta:
»Če me hočeš, že avgusta bodem^te za žensko vzel.«
Ako pa me ona noče, bom pa Lorico zaprosil, v košu vse srce ji znosil in ga ji poklonil vroče.
Če nažene me peklensko, kaj mi bo tedaj storiti drugega, kot zasnubiti Elico, najljubšo žensko.
DOMAČA KRONIKA
Po Šmarju kroži vest, da bo g. Lavrač v najkrajšem času odposlal večjo količino lešnikov carine prosto v Lemberg. Lešnike se mu je posrečilo nabrati vkljub veliki konkurenci od strani g. Šte-pica.	_
Iz sodnih krogov smo zvedeli, da sodna uslužbenca Wagner in Skaza obračata želodce onim kaznjencem, ki so gospodu sodn. starešini dr. Šašlju pri snažen ju pisarne popili kol insko vodo.
Izvedeli smo, da ima gospod Kunej večjo množino ovratnikov iz osemnajstega stoletja (višina 12 cm) v svoji zalogi. Ker pa so ti zaradi let in časa postali za njega neporabljivi, se zanje najvljudneje priporoča sokolska garderoba.
Gospod Plut želi nabaviti zibelko. Pismene oferte naj mizarji vlože najkasneje do 13. februarja 1934 do polnoči pri uredništvu »Pusta«.
Sliši se, da so se šmarski trafikanti pritožili pri monopolski upravi zaradi tega, ker je potrošnja cigar v zadnjem času občutno padla. Vse to pa baje po krivdi gosp. Piriha, kateri namerava še celo svojo pipico prodati. ^ _	7
Gg. dr. Hrašovec Šandor in dr. Rupnik Srečko sta prevzela brezplačno pravno zastopstvo o sporih, ki bi eventnelno nastali pri čitanju našega lista.
Gosp. Ciglenečkiju ml. se je danes posrečilo fotografirati lohneško pošast, katera je pribežala iz Škotske v dr. Lorgerjev ribnik. Priznani zoologi se prav nič niso motili, ko so trdili, da je pošast podobna morski kravi, kajti izkazalo se je, da je bil to navaden bik. V dokaz tega si od jutri naprej lahko vsak brezplačno ogleda sliko v izložbi gosp. Ciglenečkija.	_
Pred nedavnim so neznani zlikovci pokradli tukajšnjemu urarju kolesje iz ure, katera visi na zunanji strani hišne stene. Ker je ura zelo dragocena, se bo zalotitelju hudobneža izplačala lepa nagrada.	_
Radi stroge pazljivosti cestnega odbora je gospodična Peyha v zadnjem času opustila vožnjo v Loko. To pa iz "razloga, ker se boji previsoke odmere izrednega cestnega prispevka.
Z najpestrejšim programom se je »Silvestrov večer« obhajal v gostilni gosp. Gajšeka. Da je bila zabava res izvrstna, je razvidno že iz tega, ker so nekateri zakasneli veseljaki do S. ure zjutraj sedeli v gostilni pri črni kavi.
Glasom sklepa odbora društva »Procvit« se bo takoj prve dni spomladi zgradila klop, katera bo postavljena med posojilnico in sreskim načelstvom. Do tega sklepa jih je privedlo dejstvo, da voditelji šmarske sokolske godbe pri pogovorih o nje napredku nimajo kam sesti.
Gg. Matjaš in Šubic se pogajata z go. Habjanovo za najem velike dvorane, katero mislita preurediti v igralnico taroka. Kibici bi imeli vstop edino z nagobčnikom.
Štangrebški knez namerava v najkrajšem času razpisati službo osebnega tajnika, ker mu tajništva pri raznih društvih zavzemajo toliko časa, da svoje privatne korespondence sploh ne more voditi.
Gosp. dr. Krašovec namerava svojo vinsko klet prestaviti iz Vinskega vrha v Zadrže. To pa iz osebne varnosti njegovih gostov, ker jim pot z Vinskega vrha ne nudi dovoljne garancije za varen in nemoten odhod.
Radi hudega mraza so se žemlje skrčile globoko pod ničlo. Baje je mraz tudi klobasam občutno škodoval. Vremenski preroki ne pričakujejo za dogledni čas nobenega izboljšanja.
G. Smeh v Mestinju namerava spomladi zgraditi tramvajsko progo od svoje trgovine na Pijov-cih pa do svoje gostilne na Belem. Vsi njegovi odjemalci bodo dobili brez posebnega doplačila brezplačne vozovnice iz enega lokala v drugega.
G. Bevc v Sv. Vidu išče primeren prostor za svoje kegljišče. K temu ga je prisililo dejstvo, da na dosedanjem kegljišču, katero stoji ob cesti, ne najdejo zaradi vednega ropota krogle prepotrebnega miru.
Gospod Brodnik poziva vse vinske kupce, da bi mu plačali najmanj po Din 6'— za liter njegovega pristnega šmildavščana. V nasprotnem bo baje izvajal konsekvence s tem, da bo vino s pomočjo Šmarčanov sam popil.
Krojaški mojster, kateri izdeluje uniforme davčnim uradnikom, je izgubil mero. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v uredništvu »Pusta«.	__
Po zatrdilu očividca izdira g. dr. Rakež grabljam zobe brez vsakih bolečin.
Po Šmarju se govori, da odstopi g. Detiček gospodu notarju del svojega zemljišča, na katerem uredi gosp. notar obsežen botaničen vrt za gojenje solate, kokosovih orehov, pomaranč ter drugega sočivja in sadja.	__
Radi bele kuge, ki razsaja v šmarski fari in povzroča padanje rojstev, je baje prejel disinfektor nalog razkužiti vse prostore in predmete bolnikov.
Inženjer železniške uprave, kateri je pred leti izvršil komisijski ogled šmarskega kopališča, je po g. dr. Rupniku vložil tožbo zoper društvo »Procvit« radi neporavnanih komisijskih stroškov. Sliši se pa, da bo g. Rupnik kot takratni podpredsednik »Pro-cvita« komisijske stroške sam poravnal, to pa iz milijona, katerega je dobil v loteriji.
Društvo »Procvit« naznanja, da je kopališče brezplačno na razpolago od meseca decembra pa do konec marca. Za to velikodušnost društvenega odbora se v imenu tukajšnjega prebivalstva prav toplo zahvaljujemo. ______
Sliši se, da namerava šmarska cerkvena oblast znižati pristojbine za poroke onim mladeničem, ki so rojeni v preteklem stoletju.
Gospod kaplan demantira govorice, da bi bil imenovan za župnika pri Sv. Tomažu, pač pa se vzdržuje vest, da je predlagan za župnika pri Sv. Lovrencu.	__
Ker je čilca Sava moral predčasno zapustiti Šmarje, bo nadaljeval začete predstave tovarnar mlečnih izdelkov g. Kovačič.
Jutri, na pepelnico, bo na stojnici št. 00 prodajal g. dr. Lorger ribe iz lastnega ribnika. Radi obilnega lova bodo cene znižane za polovico.
ŠPORTNA VEST
Kot udeleženec mednarodne motociklistične dirke črez Ljubelj se je. kakor čujemo, prijavil tudi gosp. Strašek. Prepričani smo, da odnese prvenstvo, saj je to že pokazal pri vožnji na Planino, iz katere sc je kljub brzini ca. 10 km na uro še skoraj nepoškodovan vrnil.
MONSIGNORJEV SANATORIJ
Komur bolezen življenje razjeda, če komu nesreče težijo srce: tja gori na griček, gor k Svetemu Roku, čimpreje naj s polnim zaupanjem gre!
Brez dvoma v monsignorovi kleti se zdravilo za vsako bolezen dobi, kjer žlahtno in sladko vince v sodovih kot pravi šampanjec bohotno kipi.
Pustek vinotoč odpira, da gostilničarje s tem sekira. Pritožbe vse so šle v koš, takšen vam je Pustek mož.
Marica se tud postavlja, delikatese nam pripravlja, prakse ima tud zadosti, zadovoljni bodo gosti.
Sama pri Gajšku zdaj samuje Olga nam Bercetova, golaž kuha, misli kuje:
Kak je zdaj pri meni tuje!
—II—
Lovce šmarske jeza kuha, ne bo več zajcev, primarnim! Oto gozd je zagradil, vse zajce notri je spodil.
NAJNOVEJŠE IZNAJDBE
Sreski tehnik gosp. Mavrič izdeluje načrt za premostitev dekliških src. V prepričanju, da se mu bo to popolnoma posrečilo, mu že vnaprej čestitamo.	__
Gosp. Trampuš namerava pričeti z izdelovanjem smrekovega olja. V ta namen bo porabil knjižno polico iz pristne smrekovine, katero dobi kot dober propagator revije »Prijatelj« za nagrado.
G. Kurtu se ponuja generalno podzastopstvo novega aparata »Obdohon«. Zdi se, da je g. Kurt pripravljen prevzeti podzastopstvo, toda le pod pogojem, da aparat temeljito sam preizkusi.
Kako se naprežejo konji brez komatov v voz gasilne motorke, bo predaval prihodnjo nedeljo g. farni organist. Svoje predavanje bo pojasnjeval nazorno s konji, ki mu jih bo dal na razpolago gospod Gradt.
IZ JUŽNIH KRAJEV
Iz Splita poročajo, da je g. banovinski svetnik dr. Kartin srečal na obali velikanskega lintver ja. Svoje življenje si je rešil s tem. da se je zatekel v bližnjo cerkev.	__
Vojaška garnizija v Kninu sporoča, da so napovedane vojaške vaje preložene za 14 dni pozneje, in sicer radi tega, ker obišče gosp. Habjan svojega sina Maksa, ki služi pri omenjeni garniziji.
MUZIKALNE ZADEVE
Pevsko društvo »Vinski vrh« je imelo nedavno tega svoj prvi nastop. Trio tega društva je s svojim nastopom pred gostilno g. Florijana Gajšeka celo mrkega nočnega čuvaja zadivil, kateri je od samega začudenja takoj krenil proti občinski hiši.
Naše uredništvo je izvedelo, da se g. Trebše poga ja s kovačem Šramelnom za nakovalo, katerega bi rabil za kovanje debelejših pesmi.
DAJ MI KODRČEK
Samo koderček mali daj mi v spomin, srce drugače mi poči — od bolečin!
Uverjena bod’, Zlatolaska, da te ne zabim nikdar: tvoje ime sem zapisal — v svoj koledar.
LEŠNIK ARJA
»Bod moja, bod moja, ti bom lešnike bral, ko tiste potolčeš, bom drugih nabral.«
Tako sta zapela ji Stepic, Lovrač in v leščje odšla sta oba urnih krač.
¥VV
REHABILITACIJA
(Poje se po napevu: »če b’ čepov ne blo«.)
Če Petru srce bi vleklo na dve, Rozalka trpela bi hudo gorje.
On ljubi samo Rozalko gorko, za druge je dosti veselo oko.
Če litrčka dva povžije do dna, to služba zahteva, da srčnost ima.
Naj ženka to ve, da bik, pujsk, žrebe ljubezni sprosti jih le krepko srce.
Rozalka, zato ne blo bi lepo, da Peter pri tebi bi čepel samo.
Če kregan on bo, bo zbegan tako. da srce gotovo mu počilo bo.
ŽENSKI KOTIČEK
V najkrajšem času bo gospodična Ida razprodala od Miklavževega večera preostalo zalogo buteljk, kolinske vode itd. Ker misli skladišče popolnoma izprazniti, bodo cene globoko znižane. Interesenti si zalogo lahko ogledajo vsak dan od 14. ure naprej.	__
Iz Mačkinje žalosti je prispela vest, da bodo tamkajšnje oblasti razpustile »Samski klub« v Šmarju pri Jelšah, ker v zadnjem času zelo slabo deluje, nima ne članov ne imovine in torej ne more več izvrševati svojega statutarnega delovnega področja. Za likvidatorja bo imenovan g. Trampuš.
Pri isti oblasti se je prijavil novoustanovljeni »Klub samic« s sedežem v Šmarju pri Jelšah; ker je pa pri ustanovnem občnem zboru prišlo do burnih demonstracij, je bil do prihodnjega občnega zbora imenovan za komisarja g. Badiura.
Zaradi denarnih težkoč vseh društev v Šmarju se je ga. Habjanova odločila plačati vse veselične takse v času od 14. februarja do 1. aprila 1934 od prirejenih plesnih veselic v njenem lokalu.
Pravijo, da je gospodična Berta naročila plinsko masko, ker se boji. da se bo zadušila od cigaretnega dima.	—
Tista dama, ki si želi prihraniti čas in denar, naj se obrne na salon za kozmetiko, ki ga je odprl v Šmarju g. pleskar Jakob Cerovšek.
REKORD HITROSTI
jagoda iz Ljubljane brzojavi:
»Za moj prihod 'se Joža ti pripravi! A preden brzojav prispe, v Šmarju Jagoda je že.
Potolkla s tem hitrost je brzojava, to moč ji dala je ljubezen prava, ki jo goji do svojega moža, ki ga za svet ves ne proda.
RAKEŽEVE ANICE RECEPT
Anica draga, povej mi odkrito, al darovati mi moreš srce, če me zavrneš, vse svoje življenje v sebi bom nosil bolest in gorje.
Za tvojo bolest ni treba se bati, zdravilo prinesla ti bom še nocoj; pet gramov strihnina boš moral izpiti, in tvoje trpljenje izgine takoj.
Ena šmarskih gospodičen je izgubila lepo moško srce. Poštena n ajdi tel ji ca se naproša, da ga prinese v naše uredništvo, kjer prejme zakonito 10% nagrado.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Uredništvo prosi vse cenjene šotni dni ke, da mu oprostijo, ker ni objavljen radi pomanjkanja prostora ves poslani materijah Kar ni sedaj izšlo, bo priobčeno v prihodnji ali celo že v posebni izdaji.	*
Ker krivico radevolje popravljamo, prosimo vse one osebe, katerih imena niso priobčena v našem strogo znanstvenem listu, da nam sporočijo svoja imena ter nam obenem pošljejo gradbeni materijah
Trebšetova je goste k sebi povabila, jim zrnato kavo v kuho ponudila:
osuple goste pa po pozdravu takoj zapustila, sama se pa h Kovačiču
v Korpule napotila.
NADOBUDNI ŠMARSKI GASILCI
Halo. halo, oj gasilci!
Sveti Rok se nam je vžgal, streho dim že vso pokriva, ogenj cerkev bo razdjal.
Ko je očka Rom prestrašen, klice Drobneta začul, zlezel ko j je v uniformo in brž črevlje si obul.
Naš Kolar, nikdar poslednji, vpil držeč od doma ključ: Hajdino, hajdmo k Svetinu Roku! in je tekel kot brez pljuč.
Gajšek ponosen je na vinotoč, če naročiš, takoj ti ga natoč! Stalne goste ima pač:
Kovačič, Kokalj in Lavrač.
*
Če pri Habjanu je veselica, Lojzki kar bledijo lica; to od prespane je noči, čeravno je na veselici ni!
*
Ne prenašam dima, pit ne smem. zato pa rajši v Celje grem, to sicer malo težko je, permejštefecelj, pa le gre!
*
Ropret imel je zoološki vrt, z njim se hvalil je povsod, ker pa tam dobička ni.
Petru nudit ga hiti.
RAZGLAS.
Tudi mojster mal Božiček, je prek streh na Roka zrl. videl je. kako že cerkev gosti dim je vso zastri.
Drobne, Rom. Kolar. Božiček, urni vsi kot blisk in grom, stekli so čez breg, gozdiček, da otmejo božji dom,
Ko dospeli so do Roka, vzkliknili so: »O moj Bog, to požar ni. le mušic je na mil Jone krog in krog!«
Kaj bi pa sedaj storili, ugibali so vsi na glas. pa oglasi se Božiček:
»Veste kaj? — Na rdi m o špas!«
In špas res so naredili, vsak pet litrov ga je vžgal, pridno so tako gasili, da nikdo doma ni spal.
Gasilstvu postavil je kvartir naš Miha stari komandir, še zvesto četo hrabro vodi, če treba v snegu in po vodi.
Halo! Halo! Halo! Za vse punčke, vsako nevesto in gospo! Pri živinozdravniku v Šmarju p. J., ki goji svetovno znane standardizirane, govora zmožne papige velikega in malega tipa (papagajčeke. s 1 č n e v a I o v a r č e k e), se dobijo jajca za valjenje. Jajca, drobna in okrogla, se dobijo tudi na obroke! — Ker so samo sveža jajca sposobna za valjenje, se lahko v slučaju pomanjkanja kokelj podsadijo tudi kapu-nom ali petelinom, katere se še pa mora v ta namen
predhodno usposobiti za vztrajno čepenje na njih. Recept : Kapunu, ali še bolje petelinu, daj 2—3 poparjena konopljeva zrna ter L—2 čajni žlici dobre, prekuhane slivovke ! Če prvič petelin ne obsedi, ponovite! Imejte potrpežljivost. Preizkusite recept najprej pri vaših možeh, če nočejo obsedeti po večerji ob vaših straneh! — Peteline, ki pa se nočejo pokoriti, bo treba kapunizirati! Radi te potrebe bo imel živinozdravnik na stroške tukajšnjega kmetijskega referata za vse dame prepotreben brezplačen tečaj za kapuniziranje! Možje, varujte se, da ne zadene ista usoda tudi vas, ker vsi prizadeti pridejo drugo leto v naš »Pustov« oglas!
BURJA.
Iz šmarščine prevedel: Nebotičniški.
Burja se imenuje močan veter, ki razsaja prav posebno na morski obali. Kraška burja je claleč naokoli znana. Burja je pa tudi bolezen, ki se po latinsko imenuje »Prdelli fortis«. Ta bolezen napada najbolj korpulentne moške, slična pa tudi ženske. Ženski bolezni pravimo burjica, po latinsko »Prdelli debolis«.
Obe vrsti sta navadno kronični, s pametno in vztrajno nego se moreta znatno omejiti, toda popolno ozdravljenje je nemogoče. Čudno pri tej bolezni je to, da je bolj v nadlego okolici bolnika kakor bolniku samemu. Radi te bolezni nastanejo lahko najhujši domači prepiri, zlasti med možem in ženo ter očetom in hčerkami, kadar so na obisku snubači.
Učinek bolezni se da uspešno paralizirati z močnimi dišavami, najbolj pa z zračenjem bolnikovih prostorov, kar pa je pozimi zelo otežkočeno.
Za to strašno boleznijo sem zbolel pred nekaj leti. Koliko sem radi nje pretrpel, ne morem dopovedati, zato opišem dragim čitateljem in ljubeznivim čita-teljicam našega lista le dogodek, ki sem ga doživel s to boleznijo.
Svojo bolezen sem prvotno prikrival svoji ženi, ker pa so bili napadi čimdalje pogostejši in silnejši, je izvedela o njej tudi moja žena, in sicer takole:
Bilo je na pustni torek okoli 12 ponoči, ko sem dobil prvi močnejši napad; žena je baš zadremala v sladkem razpoloženju, ki so ga ji bili napravili pustni krofi in izredno okusna svinjska pečenka pustne večerje. V moji postelji je zagrmelo tako močno, da je zračni pritisk odnesel odejo z vsemi mojimi in ženinimi čevlji, copatami, suknjami in kar je bilo od-višne stare obleke, s katero je bila odeja obtežena, - preko končnika postelje naravnost v omaro. Omara se je zamajala v vsej svoji praznoti in raz nje je cep-nila kot zrela hruška dragocena japonska vaza in se razdrobila na milijardo koscev.
Od strašnega ropota se je žena prebudila in za-rjula na ves glas: »Ojej, potres. Ali je moj novi žametasti klobuk še cel?«
Prižgala je naglo svečo in me zagledala v sredi sobe, ko sem pobiral za božič kupljeni kovter s svilnato podlogo iz potoka, ki se je razlil iz nočnega re-zervarja po vsem podu in perzijski preprogi, ki jo je dobila žena za god.
»Kaj se je pravzaprav zgodilo,« me je vprašala, ko se je popolnoma prebudila iz zaspanca. Pojasniti sem ji hotel, kako me je napadla burja, a tega ni bilo več treba, ker je to spoznala že po izginulem vonju špajkove žajfe, ki si jo je bila močno nadrgnila pod nosom tik, preden je šla spat. Vsa preplašena in vznemirjena me je položila v posteljo, mi nadevala vroče svinjske obkladke, me masirala z novo neolikano mastjo, razen tega sem moral zaužiti veliko porcijo neotesanih kroglic. Z leskovim oljeni me sicer ni namazala, pač pa mi je obljubila, da tudi to napravi na obolelem udu, če bi se napadi ponovili. Po tej izčrpni kuri in obljubi, da se preseli spat radi mojega miru, ki sem ga potreben, v drugo sobo, sva oba trdno zaspala.
Žena je imela strašne sanje. Sanjalo se ji je, da se pripravlja za elitni ples, za katerega si je dala
napraviti novo obleko iz rdeče svile ter enako barvni klobuk najnovejše mode v obliki pinje in z velikim dolgim cofom. Obleko in klobuk je položila na mizo, sama pa si je urejevala rokoko frizuro. Skozi priprta vrata se je med njenim friziranjem priklatil sosedov cucek Moro, ki je kakor bi trenil pograbil z gobcem obleko na mizi in jo povlekel na tla ter se z njo igral na ta način, da je nanjo položil obe taci, a z gobcem zagrabil obleko pri ledju ter jo cefral, kot bi hotel iz nje napraviti trakove za maškerado. Ko se je žena ozrla in videla, kaj se je zgodilo, je besno zakričala, pes pa, ki se je krika prestrašil, je pograbil z gobcem novi pinjasti klobuček in zbežal skozi vrata na sosedovo dvorišče. Žena v obupu za njim, toda pes ni klobučka izpustil, dokler ni prišel do gnoj nične jame. nad katero je zazehal — in klobuček se je zavrtel v rjavkasti gnojnici. Žena je od strahu lovila sapo, zavrtelo se ji je v glavi in baš, ko je že izgubljala zavest, me je burja vnovič napadla. Trrrrsk! je zaropotalo. Žena se je prebudila, si mencala oči in me s s tresočim se'glasom vprašala: »Kaj je?«
Odgovoril nisem, ker se mi je smilila v dno srca; saj sem vedel, da se ne bo mogla zdržati, ne da bi ponovila prejšnje kure; s tem pa bi izgubljala tako potrebno spanje. Toda sama je uganila, kaj jo je prebudilo iz težkih sanj. Hvaležno se je nagnila na mojo posteljo ter me s solznimi očmi prosila, naj potrpim s svojo boleznijo, katera jo je rešila strašnih sanj in morda celo smrti, ter mi šepetala: »Dragec, kaj mi kupiš za god?«
Še preden sem ji odgovoril, se je oglasila burja: »Klobuuuuk!«
»Ali si zadovoljna?« sem jo vprašal! Pokimala je.
»No, pa kakšne barve?« sem hotel vedeti.
Tedaj se je oglasila burjica: »Siiiiv!«
Vsako kuro za ozdravitev te bolezni sem opustil iz hvaležnosti do ženine rešitve in v upanju, da tudi meni kedaj prav pride, največ pa radi tega, ker je tudi žena zbolela na burjici. ki z mojo hiirjo prav dobro harmonira.
Mali oglasi.
Katera dobro situirana gospodična bi poročila vdovca z 10 otroki? Zaposlenost ji je zagotovljena.
Gospodična, verzirana v vseh ljubezenskih poslih, z velikim premoženjem zahtev, bi poročila neizkušenega mladega in krepkega gospoda z velikim premoženjem in potrpljenjem ter s pasjo zvestobo. — Tajnost njene preteklosti zajamčena.
Gospod brez službe se želi poročiti z lepo, mlado gospodično in njenimi milijoni. — Gospodična ni pogoj.	_
Ker bodo morali pepelnični mački radi pasje stekline nositi na pepelnično sredo nagobčnike, vabimo vse gospodarje, da si jih nabavijo pri društvu »Postelja in dom«.
HRB1RH IUHH
HOTELIR, RE5THURHTER IH mESRR
priporoča cenjenim gospodinjam fine klobase, svinjske in kravje jezike v poljubni velikosti. — U svoji restavraciji toči zajamčeno neškodljiva vina, ki so deloma lastnega, deloma tujega pridelka. Njegova kuhinja postreže s pristnim niškim čajem in z zemunskim Špehom začinjenimi jedili.
Pozor!		Oba šmarska denarna zavoda naznanjata, ča
		lahko noui vlagatelji dobijo Z5°/0. posojilo od
		onih vlog, ki jih vložijo
		po 13. februarju 1034.
	lip'	♦ Ulage se sprejemajo do
c		neomejenega zneska. T
Indijski filozof pravi, da so dobre klobase, fina pečenka in sladko vilice najtrdnejša vez, ki veže moža in ženo. — Vse to dobite pri
Maksu Gradtu,
mesarju in gostilničarju v Šmarju pri Jelšah.
Cenjene dame!
Proč lepotila, ki Vam razjedajo kožo! Če uživate sir in čajno maslo, ki ga izdeluje mlekarna
Avgust
Kovačič
dosežete isti uspeh.
SMEH
JOSIP
trgovec in gostilničar
prodaja svoje blago, jedi in pijače po smešnih cenah.
Kdor ne verjame, naj se prepriča, da prodaja
Jezovšek Albin
mesar
najdaljše klobase in najokusnejše meso. — Njegov Špeh se lahko cvre brez vsake masti.
eeeeeeeee
m mihi
čevljarski mojster
naznanja slavnemu občinstvu, da od sedaj naprej ne izdeluje več koles, temveč najfinejše čevlje ki uspešno konkurirajo Rafinira izdelkom.
Pri
JANKU
PLUTU
trgovcu z mešanim blagom se je cika Sava prepričal, da je n jegovo blago najbolj trpežno.
Za 50 let mlajši so videti dame in gospodje, če se fri-zirajo ali brijejo v salonu
Ciglenečki
Ladislava
Zlatolaska
bo na pepelnično sredo ku-rirala mačkove želodce z izborno polenovko in prav izvrstno tinkturo iz Tinskega. — Za obilen obisk se toplo priporoča.
»Zakaj si tako lepa?« 'me vprašujejo ljudje, jaz jim odgovarjam: »Ker kupujem vse svoje potrebščine v trgovini
Pustek
Ferd.
Ali še ne veste, da so že-nitovanjske pogodbe, zalite z vinom
Franceta
Detiček
nerazrušljive in da so zakoni, okrepčani z njegovo pečenko, najbolj srečni.
Če se dekle ne more poročiti ali fant ne more dobiti bogate neveste, tedaj naj kupita obleko pri tvrdki
IOS.
WAGNER
in takoj bo obema poma-gano. Tudi možje in žene dosežejo sijajne uspehe.
Odkar kupujem v trgovini
Loschinigg Ed.
sem postal tako močan, da se udeležim mednarodne tekme v boksu.
ZAVRSKI
ANTON
pekovski mojster izdeluje kifeljčke velike kot lunin prvi krajec, žemlje pa kot polna luna. Ker je vse pecivo astronomsko izdelano, vsakomur dobro tekne.
Ali še ne poznate deviškega štibeljca? Če ga ne — poslušajte!
A ko prideš v Šmarje truden ves, jo udari mimo Pusteka kar počez
pa si PRI
FERLINCU.
Tu izvrstna se dobi pijača, vino iz Tinskega in Drevenika, ki po grlu prav nič ne pika. Klobase vedno tu so na zalogi, privoščijo si jih lahko tudi ubogi, in raznovrstna še jedača, predvsem pa »diplomirana« pijača!
Vljudno vabi in se svojim stalnim konzumentom še v nadalje priporoča gostilničarka NADA.
Izdala in založila Gasilska četa Šmarje p. J. — Odgovorni urednik Drobne Josip. — Natisnila Mohorjeva tiskarna (Fran Milavec) v Celju.