I Erna Česnik: Zakaj in kako naj varčujem.1 ŽIVIMO v fasih mafodelja iu razsipuosti. Vedno bi>lj iu holj se pogiezanio, dan prinaša za dnevoui vi*č revežev in beraeev. Marsikdo se s stralumi vprašujiv Kam plovemo? Vglobiiiio si> miilo v današnje življenje! Kje leži prav m prav vzrok propa-danja? Z niirno vcstjo lahko rečemo: v brezskrbnem razsipavmiju. Oglejmo si delavce! Ves teden dela, pa pride sobota, dau plačila — kje ga najdeš? \ ^ostilni! K.ar sj je s trudoni zaslužil iekoui šestili dni, to zapravi v eueni vrčeru. Potciu pa gladuje, ne privošči si toplcga kosila, ue brigH se za primeruo Icžišče, primerim obleko in ko pride dan novt*ga plačila, ga zopet najdeš v veseli družbi, pri kupici vina. Ali je sliŠal 011 kdaj o štedenju? bo ga li vzgajali v tem zuiislu? Morda, i\ strast po viiiu. ga jo uuičila, zmiscl za štedenje jr pri rijein tzgini! iu prcvladala je pri njem misel: »kadar iniam, tiživam: ko ninuuit. stradam«. Kmet toži: Hudi časi so. blago uiina vrednosti, vse inoram napol zastouj pro-datt. In koliko je takili. ki polovico, četrtino porabijo, vračajoč se s seinnja! roteui ti pa tak človek toži o »liudili časibc. in taži po zlatili istarih Časiht, ko je tekel uit*tl po ulicah. K.aj je vziok slabiin časoiu? Premalo štpdenja. Uenar, ki ga je ta Človek potrošil, obiskujoč gostilno za {tostilno, naj bi bil priuesel douiov in ualo/H v liranilnico, ne slišal bi bil ntorda pikrib besed svojc* žoiu*, mir bi vladal \ dni-žini, dobri časi bi se vrnili. In ob času potrebe bi ga laliko noiabil za pavecanjc posestva, popravljanje gospodarskega poslopja ali v katerokoli koristuo smer. .Slabi časi so obeneni tasi koncertov, ^ledališč, kineniatografov, veselic. človek mora oliiskovati kulturna ognjišča (gledališča, koncertej, a kbliko denarja se po-troši za tako zvane »šund predstavee, za >Šund< knjigc! So Ijudje, ki hočejo povstxl vzbujati pozornost, uakitijo se, našininkajo kakor »pustue šeme«. Ni |i škoda de-narja, ki ga dujejo v take svrlie? Vse paČ gre za duhom Časa. So pu zopet nenasitueži: ni jim dovolj komad krnha, zabtevajo dva, morda tri. a ne zaradi lakote, zaradi gole požrcšnosti. Ni jim dovolj, da posctijo eiio kavarno. anipak liodijo od kararue do kavarne, ne zadovoljijo se z eno kavo, morda s čajeni. /abtevajo vse prvovrstno. vse uajboljŠe. Sevecla, dokler jim gre, potem pa raČunijo in računijo, koliko i)i laliko že imeli. kaj bi si vse lahko kupili — toda vse zaman — varčevanju so se udpovcdali. Torej čemu štediti? Navaden človt-k l)o odguvoril: Štedini za slabe č-ase, za slnčaj bolczni, /,a starost. za nesreče, ki ine utegneio doieteti, šteditu za svojc nialčkr. A driiR zopet poreče: Štedim, da si boin zboljšal in povzdignil svoje go-spodarstvo, lazŠiril svojo trgovino, štediui za dolgo potovanje, ki ga nanicravain mipraviti v tujiuo, štedim za Študiianje v inozemstvu. Oba iuiata prav. Med ojima je le ta razlika, da prvi ozkosrčuo lirani svoje prihranke kakoi* zvesti hlapcc iz sv. ptsnia, ki je izroČcue mu talente zakopal, da jih je laliko iu'dotaknjene vroil s\ojemu gospodarju. Drugi pa svojih talentov nr zakoplje, anipak z njimi ustvarja nove. Ta smoter je vi.šji od prvega, ta navdaja sedaj vse gospodarske kroge, »e samo naše države, anipak vseh držav. usohito cvropskih, ki so radi vojne največ trpele. Tudi država mora stediti. Koliko je Še pokrajin, ki trpe na poiuaiijkaiijii Šol. železnic, stabe cesie ovirajo promet. Kniet si z največjim trtidom pribori svoj krub. Saj uaša država je se mlada, saj si fiele gradi temelje za doni, kjer naj bi dobili vsi nji-iii sinovi kruha tn dela, kamor bi pokiicaJa zasužajeno brate in izseljence. Mi, ki živimo v teii časih ustvarjanja, v časili, ko potrcbujt1 dtžava najvef Kiiiofu, rni snio ji dulžni posvctiti vso našo voljo in iitoč. našc delo in varčevanjc. jti kar prištedinio sebi, prištedimo skupnosti. Dolžni snio štediti denar, hraii«. obleko, zdravje, svoje iii tistih. ki so v uaši oskrbi. oziroma službi. Bodimoskromni v obteki, v jedi, v razvedrilu! A zopet vse do mere. Skopuh štedi denar, a zdravje zapravlia. TeŽKO jc Stediti prt hrani, kajti od nje zavisi na.šc zdravje, ki jf* najvcčje naŠc* in narodno bognstvo. Migijensko pravilno izbirati hriino, je prvi pogoj šiedpnja. Zato uaj bi vsako dekle dobilo dobro vzgojo v higijeni in gospodinjstvu, da bo kot bodoča gospodtnja moeaii steber ne le lastuega duma, ainpak tudi države. Higi-jensko nepoučena žona je vzrok piemuogiui bolezaim in radi tega ninogokrat vzrnk pomanjkanju iu |)rdi. 1 Poštna hranilnica je razpisala v preteklem šolskem Iftu nagrado za najboljo izdclano nalogo >Zakaj in kako naj varčujem?«. Na to vprašanje so odgo\urili ucenci in učenkf IV. letnika vsrb uČitcljišč v kraljevini Jugoslaviji. Nalogo so pisali v dveh šolskih urali. Prvo naerndo v znesku 500 l3in jo dobila F.rna Cosnik enjenka TV.lrtnika nčiK-ljiSe-u \ Marihorn. 122 BBgBB^M^^B^^M^agBa^Bi Dolžui sino čuvati lastno in tuje zdravje. Doitioviua rabi zdravih iu krepkH' mož, zato ga ue zapravljajnio ?. lalikomisclnini življenjt*in. s pretiranim športom-z neekonomskini clelom. Varčujuio z zdravjem! Zuto je treba že otroke iiavajati k varčevanju, kajti >kar si* Janezek nauei. to Jauez zna<. Otroci naj ttnajo svojo puŠico, ves tienar naj si shraiiijo v njo. Ta tlrnar jiaj sf> porabi za to. kar otrok najboli potrebuje. Če ao starši pieinožni in laliko prpskrbc otrokc. i\aj stove otroci r. aenarjem kako dobf«