Amerikanski Slovenec.
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednoie.
38. številka.	.Toliet, Illinois, <>. septembra leta, lOOl.	Ijetnik X.
--...	11	- ■	..................1 ■',	' '	.................: -: ■	'....................■ 1 '	■ '	■ • ' ■	mm .»i ....ii..,.!..^,, ",,i,', , i, i .	____.:	■■■•■;'*•
BOJ DELAVSTVA S KAPITALIZMOM.
Vršila se je konferenca za premirje, a ni dosegla nikakega vspeha.
Vsi £trajkujoči člani Amalga mated Association so edini.
Polož
aJ J«
nejzpremenjen,
Joliet, 111., 5. septembra. — Maše unije, pripadajoče y "Amalgamated Association", so imele danes od 10. ure dopoludne do pol 2- ure popoldne trajajoče posvetovanje. Nam se je od verodostojne strani sporočilo, da kakor kaže jtedaj položaj, se je nadejati, da bo (i° Pondeljka štrajk končan.
New York, 4. septembra. — V "radu United States Steel Corpora-se vrše pogajanja, kako bi se doseglo premirje. Med udeležniki Posvetovanja so: Predsednik bilijon-"kega trusta Schwab, predsednik American Federation of Labor, gospod Samuel Gompers, predsednik United Mine Workers, gospod John Mitchell, profesor Jenks in še več ^rugih. Posvetovanje se je vršilo prošnjo Gompersa in Mitchella 10 vse je mnenja, da sta ravnala po ^'"očilu predsednika Shafferja.
Pittsburg, 4. septembra. — Pri-Prave ta otvoritev Demmlerjeve to-Vftr»e v McKeesport so končane in Vse je mnenja, da se b* popoludne zvečer začelo delati. Tovarniško v°dstvo je poklicalo na potaoč še-in cela četa njegovih pomočnikov bo čuvala scabe, ki bodo odjemi kruh značjijnim delavcem. Nekateri so mnenja', da bo pomoč še-in njegovih pomočnikov še bolj ^burila duhove, kar bo konflikt le
Poostrilo.
"Če se bodo naši ljudje odstrani od tovarn«, — in jaz upam, da a« bodo, — je dejal predsednik Shaf-potem zamorejo postaviti tam okrog šerifov, kolikor sejim ljubi."
Izjavil je tudi, da bo prišel sam °a lice mesta ali pa da bo poslal za-uPnika, čigar naloga bo vzdržati r*d in mir.
Dane« se je podalo na delo v Nagnal Tube Works 400 delavcev. trajkujoči uslužbenci so opustili Ilam«ravano demonstracijo,
^d drugih tovarn ni mnogo no-Vega omenjati. Delovodje zatrjn-da so štiri tovarne popolnoma °dprte, delavci pa pravijo, da se Sa&>0 v eni dela in še v tej le malo
lil
*amo na videz.
v družbi dvanajstletne hčerke dr. Corrola. Zamarec je pograbil večjo in jo odvlekel v grmovje, mlajša pa je ušla in obvestila naglo vso okolico o groznem zločinu. Zbrali so se sosedje in šli za zločincem. Deklico so našli nezavestno v gozdu, njega pa doma v hiši, kjer se je vlegel v posteljo in se delal kakor bi spal. Vzdignili so ga in ga vlekli na mesto zločina, kjer je nesrečno dekle v njem takoj spoznalo svojega napadalca. Ustrelili so ga na mestu, potem pa so zakurili velik ogenj in vrgli na gromado mrtvo truplo nesrečnega zločinca.
Predsednikov dan na razstavi.
Canton, O. 5. septembra---Predsednik je odpotoval včeraj opoludne v Buffalo, kjer se bo udeležil njemu na čast prirejenih slavnostij. Med vožnjo se mu je pridružilo več sorodnikov.
Washington, 5. septembra. — Včeraj so odpotovili tudi razni zastopniki tujih velevlasti v Buffalo, kjer se bodo tudi udeležili raznih svečanosti "predsednikovega dne." Spremljal jih je poljedelski tajnik gospod Wilson. Vsi ostanejo v Buffalo do petka.
Ptuj i gostje.
Kansas City, Mo., 4. septembra. Včeraj »ta došla sem glavni nadin-ženir mesta Tokio na Japonskem in profesor na cesarski univerzi v Tokio gospod Veija Nakaijina. Oba gospoda študirata po vseh večjih sme-rikanekih mestih kanalizacijski zi-stem in druge javne naprave. V njihovem spremstvu se nahajajo že trije drugi mladi japonski vseučiliščnihi ki hočejo v Združenih državah študirati različne stroke.
Pogumen strojevodja.
Fort Worth, Texas, 8. sep. •— Sinoči so nameravali neznani lopovi napasti vlak Colorado in Santa Fee železnice. Na samotnem kraju so nanesli na progo več železničnih tramov, ki naj bi bili ustavili vlak. Strojevodja je naglo opazil nevarnost, ker je opazil ob strani stati sumljive sence. Spustil je hitro spredaj napravo za razlivanje nevarnih predmetov nekoliko ni/je in odprl polno naglico stroja. Nenavadna brzina je razrinila in razmetala naložene prag* in vlak je srečno divjal dalje, ne da bi se bila roparjem posrečila njih drzna namera.
DELAVSKI DAN SLOVESEN PRAZNIK.
Organizirano delavstvo se je udeležilo po vseh večjih mestih javnih parad.
Demonstrirali so zoper bilijon-ski trust.
Shaffer je govoril v Pittsburgu.
Pittsburg, Pa., 4. septembra. ■ "ed štrajkujoČimi je vladalo danes Vsled neugodnih poročil o razvitku !tvar' za štrajkujoče veliko razbur-^nje, voditeljištrajkapaso izjavili, a 80 popolnoma zadovoljni s celotami razmerami.
Ko so predsedniku Shaffer ju nagnili, da ni bilo nikakega vspeha •j * posvetovanju z Schwabom, je 3a' lakonično: "Nimam ničesar pPomniti," Ko so ga še nadalje ^ptaševali, da bi kaj izvlekli iz
Sa> jih je nejevoljen odslovil, j.	Press" so poslali iz Whee-
;nea> Pa. , odločno pojasnilo na vsa °8edanja, za kapitaliste ugodna
Poročila.
^ a«topniki bilijonskega trueta se Vojei° danes povsod «ila dobro-
I toll116 in iziavljajo> je štrajk že l*o, kakor končan. Pravijo, da • Vži"ok njihovega veselja to, da so V CD0 t0varD0 delavci na 0 ln pa, ker j* šerif pripravljen esportu braniti trustove tudi z orožjem. Rosnem je položaj neizpre-
v mck;; ib v
T
Zamorca linčali.
^ Ala. 4.' septembra. —- Za-o,l(,?c Tourney je napadel in Vy^aHtil šestnajstletno gospico 8otl> ko je sla ta domov iz šole
Delavstvo in meščanstvo.
Tampa, Fla. 9. septembra. — Tukajšnje meščanstvo, zlasti trgovski krogi so silno nasprotn i organizacijo delavstva, zato ker se boje štrajka. Pred nedavnim časom so se pokazali že parkrat prav drastično nasproti nekaterim agitatorjem delavstva. Sedaj pa so zaigrali z,opet nekaj novega. Tukaj izhaja namreč delavski list La Federation, ki je pisal zadnji čas silno ostro zoper delodajalce na štrajk. Meščani so sedaj pokradli s tikarsne črke in list ne more izhajati.
Oglasili so se.
Spokane, Wash., 3. septembra. Topilniška družba je hotela preprečiti, da bi se njeni delavci ne organizirali. Vporabljevala je za to vsa mogoča sredstva. Sedaj je pa zavzela unija nasproti temu rovanju odločno stališče. Pripoveduje se, da je hotel superintendent razkopati unijo s tem da je ponujal $2006 predsedniku, ako delujeta na to, da se unija raz id e.
»Cromartyshire" zgorela.
Kapstadt, 3. septembra. — Angleška jadernica "Cromartyshire," ki je bila zadala, 1898. julija meseca v francoski potniški parnik "Bour-gogne," kateri se je vsled tega potopil in je ob tej priliki izgubilo več sto ljudi j svoje življenje, je zgorela ob afrikanski obali. Možtvo se je rešilo na kap St. Francis, ka: pitan pa je utonil.
Pittsburg, Pa., 2. septembra. — Slavnost delavskega praznika je bila tukaj naravnost velikanska. Po mestnih ulicah se je vila velikanska parada, ki prekaša vse, kar se je doslej še tu priredilo. Člani najrazličnejših strokovnih unij so bili polnoštevilno zastopani v paradi in vsake stroke delavci so nosili tudi primerne uniforme in kostume. Vsa večja trgovska poslopja po mestu so bila kar najbogatejše dekorirana in na ulicah je bilo toliko občinstva, kakor že dolgo ne. Poulična železnica je stala vsled silne gnječe več ur. Popoludne je šla mnogoglava množica na slavnostni prostor, kjer je imel znamenit govor Shaffer, predsednik štrajkujočeorganizacije.
Cleveland, O., 2. septembra. — Deset tisoč delavcev in delavk se je udeležilo današnje parade. Interna lional Longshoremeits Union je bila zastopana z 1,200 člani. Mnogo zastav je bilo videti v sprevodu, ki so nosili znamenite napise, kakorn. pr.: "Mi se bojujemo z bilijonsk.im tru-stom" — "Mi nismo na štrajku, pa se vseeno bojujemo." — "Doli z Morganom in Schwabom." Mestni župan iz Toledo, g. Jones je imel na pikniku "Longshore Union" navdušen govor.
Kansas City, 2. septembra. Delavski praznik se je odlikoval po sijajni prireditvi in mnogoštevilni udeležbi. Med udeleženci je bil tudi bivši kandidat za predsedniško mesto Wm. J. Bryan, ki je imel daljši velevažen govor. 8000 mož se je udeležilo slavnostnega nastopa.
Alexandria, lnd., 2, septembra. Delavski dan je bil krasno praznovali. Do trideset tisoč ljudij je prišlo z okolice in bližnjih krajev v mesto. Iz vseh večjih krajev so dospele sem strokovne unije.
Muncie, lnd., 2. septembra. — Delavstvo je priredilo velikansko demonstracijo. Udeležba velikanska. Pri paradi so nosili delavci veliko sliko predsednika Shafferja. Popoludne so bile razne zabave.
Savannah, Ga., 2. septembra. — Parada delavcev velikanska. Otvo-rila jp je unija zidarjev, ki so sami zamorci. Popoludne seje vršil velik piknik na 2l>milj oddaljenem parku.
Bur ska vojska je draga.
London, 5. septembra. — Zmer-nejšilisti vedno očitnejo prijemljejo vlado zaradi vojne z Buri v južni Afriki, Eden teh listov je razraču-nil, kaj bi se dalo vse lahko napraviti z ogromnin denarjem, katerega je že ta dolgotrajna vojna pogoltnila in je prišel konečno do tega le zaključka: Za v burski vojni porabljeni denar bi se sezidalo: 1'50 umetniških galerij, 150 muzejev, 300 bolnic, 150 drugih zdravišč, 150 zavodov za slepce, 150 zavodov za gluhoneme, 150 sirotišnic, 300 dvoran za ljadska shajališča, 1500 ljudskih knjižnic, 1500 ljudskih kopališč, 1500 ljudskih šol in 750 gimnazij.
Nemiri v Perziji.
Kolin., 5. septembra. — "Koel-nische Ztg." je dobila iz Teherana, glavnega mesta Perzije, telegram, v katerem se poroča o nekakem revolucionarnem gibanju v starodavni Perziji. Ljudstvo očita velikemu vezirju, da je prodal deželo Rusom. Agitacija prihaja iz najožjega obliž-ja |šahovega, kar seda sklepati iz dejstva,da je dobil šah že večgrezil-nihpisem na svoji pisalni mizi.
KITAJSKI PRINC PRED VILJEMOM.
Streljala sta se.
Shelbyville, lnd., 2. septembra. Milton Evans in John Cunningham sta se že del j časa smrtno sovražila. Ko sta se pa danes srečala na ulici, sta pričela drug na druzega streljati z revolverji. Evans je zadel svojega nasprotnika smrtno in ni nikakega Upanja, da bi ga zdravniki rešili. Policija ga je takoj zaprla.
Kitajci v Berolinu.
Berlin, 4. septembra. — Zaradi nesporazumljenja med nemškim in kitajskim dvorom glede etikete pri avdijenci princa Čuna pri nemškem cesarju so se ustavili vsi udeleženci kitajskega odposlanstva v Švici in so čakali, kaj bodo glede te "vele-važne" točke sklenili doma na Kitajskem. (Sedaj pa sporoča brzojavka, da je vse v redu in princ čun in njegovo spremstvo so že odpotovali proti Berolinu kjer se bo izvr-žil zadnji komični akt krvave tragedije na Kitajskem.
Vlak oropali.
Texarkana, Ark., 5. septembra. Sem je došlo peročilo da so napadli razbojniki vshodno vozeči vlak na Colton Belt črti. Ropar ji so razstrelili blagajni co z dinamitom in se polastili večje svote denarja, a sedaj se še ne ve natančno prav koliko so odnesli. Po storjenem delu so prisilili strojevodj o, da je ostavil lokomotivo, sami pa So se z njo od-peljaji naprej. Doslej nimajo še niti najmanjšega sledu o storilcih.
Povodenj na Kitajskem.
New York, 4. septembra. — "Christian Herald" je dobil s Kitajskega naslednjo brzojavko: Yang-t^-Kiang je poplavila vso okolico. Tretjina vsegaprebivalstva je mrtva. Iz Šangaja so odposlali posebne pomožne vlake.
Schwabova palača.
New York, 5. septembra. — Tu bo dal predsednik bilijonskega tru-sta, prosluli Schwab, sezidati krasno palačo. Načrt je že dogotovljen. Veljala bo dva milijona.
Pozor.
Fort Worth, Tex.,2.semptembra. Vse banke v Texasu so dobile od državne zakladnice uradno obvestilo, da naj pazijo na bankovce dveh montanskih bank, katere so ukradli na vlaku razbojniki in spravili v promet. Bankovci so pravi, le da nimajo podpisov predsednika in blagajnika. Za 1800.000 bankovcev »ta okradeni imenovani banki.
Udal se je.	j
M untington, 1 nd., 3. septembra. Bankir James M. Key, ki je bil ob-dolžen mnogoštevilnih sleparstev in goljufij, se je udal in je priznal svoje sleparije Že v soboto. Včeraj bi bil moral izreči sodnik obsodbo a je ni hotel, češ, da bi bila neveljavna, ako bi je izrekel na delavski dan.	■ ' ■ ■ ■■■
Zapadnoindijski otoki.
Washington, D. C. 4.septembra. _ Jz Dan»ke je dospelo poročilo, da je novo dansko ministerstvo zadovoljno prodati zapadnoindijske otoke Ameriki za ponujano gvoto 16 miljonov kron. V«st ni vzbudila nič zanimanja, saj se ve, daje Danska v denarnih zadregah. Pri tej kupčiji niso nič vprašali otoč&nov, če so zadovoljni s to kupčijo, marveč jih bodo oddali, kakor sužnje. Ne ve se še, ali bodo otočani postali naši državljani ali pa samo naši pod-ložniki, o tem bo odločalo državno razsodišče.
Zoper vse želodčne bolezni, zaprtje, nervoznost in vsakovrstno slabotno stanje je Severov balsam življenja gotovo zdravilo.
Brat nebeškega cm rja seje moral v Berolinu pred Viljemom Šestkrat pokloniti.
Oče Viljko so se držali dostojanstveno in silno resno.
Tudi princ <vu«i je bil ganjen.
Potsdam, 4.septembra. — Opoludne je vsprejel cesar Viljem kitajskega princa Čuna v navzočnosti cesarskih princev, barona Richtho-fena, državnega tajnika zunanjega urada, več ministrov, generalov in dvornih uradnikov. Viljem je nosil belo uniformo, katere gumbi in epo-lete so bile zavite v črno tkanino. Sedel je na prestolu in je še le nazadnje vstal. Princa Cuna je spremljalo do zadnje sobe ti višjih kitajskih dostojanstvenikov, v avdijen-čno dvorano pa je vstopil sain in se trikrat priklonil. Nato je p reči tal lastnoročno z rumeno tinto pisano pismo kitajskega cesarja, svojega brata, v katerem izreka ta svoje obžalovanje nad grozovitim zločinom, ki se je izvršil v kitajski prestolnici nad zastopnikom velikega nemškega cesarja. Ko je prečital, je pismo podal eesarju in je še sam izpregovo-ril par besed in izrekel svoje obžalovanje nad umorom barona Ketteler-ja. Nato je odgovoril Viljem. Držal se je dostojanstveno in silno strogo in resno, kar je napravilo na princa Čuna globok utis. Ko je nehal govoriti Viljem, seje princ Čun zopet trikrat priklonil in nato je odšel proti izhodu vedno gledajoč Viljemu v obraz.
Ko je vstopil princ Čun v palačo, mu ni straža nič salutirala, ko je pa odhajal je zaigrala godba in oddelek huzarjev ga je spremljal kot častna straža.
Pozneje ga je obiskal Viljem v stanovanju. Zvečer so pili skupno čaj. Za naslednje dni je na v sporedu več raznovrstnih zabav.
Razbojniki.
K o kr.ii i o, lnd.. 3. septembra. — Trije razbojniki so prišli sinoči v stanovanje bogatega farmarja Benjamina Doterjriana. 'la je namreč na glasu, da hram doma v svoji hiši vedno mnogo denarja. Doter-
man se je takoj pri prvem ropotu vzbudil 'in pograbil tik postelje visečo nabasano puško. Na obeh straneh se je pričelo streljati. Eden lopovov pa je zadel Dote rman a v prsi in ta se je takoj mrtev zgrudil ria tla. Zločinci so jo takoj odkurili. ne da bi odnesli kaj denarja.
Vojna ladija potopila.
Berolin, 5. septembra. — Pri mornaričnem manevru se je zaletela križnika III. razreda "Wacht" v neko večjo oklopnico in se takoj potopila. Podrobnosti še niso znane, kakor tudi ne če je kaj ljudi utonilo, Nemška vojna mornarica pa res nima sreče....
Rodbinska žaloigra.
Corning, N. V.. 4. septembra. Miles E. German, tukajšnji mizar, je včeraj zvečer umoril svojo ženo, nato je ustrelil na taščo, a jo le lahno ranil, pomeril je na hčerko, a je ni zadel in konečno, ko je mislil, da je že vse pomoril, se je ustrelil v sence in se takoj zgrudil mrtev na tla. Vzrok nesrečnega dejanja je bila ljubosumnost.
Sreča v nesreči.
Mew York, 5. septembra. — Cos-pica Korolina Scbroeder je padla v Catskill gorovju v 80 čevljev gkv bok propad, a slučajno na velik, mo an grm, ki je gospodično lepo ujel in' tako olajšal silni padec. Gos. pica je kmalu vstala in šla sama naprej-'.' _______
Zamorski podivjane!.
l)es Moines, Ja., 2. septembra. Včeraj je šla, kakor po navadi v nedeljsko šolo, šestnajstletna hčerka farmarja, gospica Ada Ware. Med potjo je srečala trop o zamorcev, ki so mlado deklico nepričakovano napadli in odvlekli v bližnje grmovje. Tam so deklico slekli. Kričala je na pomoč, da je skoro popolnoma omagala. Nekateri izmed črncev so prestrašeni pobegnili in tako se je prestrašeni deklici posrečilo uiti brez obleke. Ko je prišla v očetovo hišo, ( bila že vsa oslabela. Oče deklice je pograbil dve puški in poklical hlapca ter sta oba takoj hitela na mesto zločina, vendar brez vspeha, jrni zločinci so že pobrali pete. Vsa okolica je razburjena nad zamorci, glizu Rock Island postaje je pozneje prijela policija nekega n|znuiiegii zamorca. Ada Ware ga je spoznala kot enega napadalcev in ljudetvo je govorilo o linearni.
Zaplesal se je.
Laporte, lnd., 4. septembra. — Stiriindvajsetletni Louis Baker je šel včeraj na ples, kjer je plesal strastno in divje celih os« nt ur skupaj. Ko je prišel domov, je bil tako popolnoma utrujen, da s* je komaj vlegel v posteljo. Čez eno uro pa je že vsled oslabelosti in iitrujmoeti umrl.
Dva umora.
New York, 2. septembra. — Dva zamorca Davida Scotta in Johna Ste-vensa so našli zaklana v njiju podstrešni sobici. Trupli sta bili strahovito razmesarjeni, na tleh pa je še ležal ves okrvavljen velik kuhinjski nož, Scott je imel pri sebi 1150 in ti so pouumoru izginili, zato je pa opravičena sumnja, da. se je zgodil kak roparski umor. Kekegatretjega črnca je policija zaprla, ker leti nanj sum, da mu je o skri vnos'tni stvari nekaj več znanega.
Zaradi barve.
Indian«polls, lnd,, 4. septembra. Včeraj so se tukaj primerili veliki pretepi med belimi i u črnimi. Belo-ko/ec Henry Mills je bil ustreljen in je na mestu umrl, neki zamorec pa j« zad.iibi 1 smrtne poškodbe. Policija je energično,posegla vmes.
Eksplozija.
Noblesville, lnd., septembra. V cerkvi, ki so jo Vzgradili pred štirimi leti. in ki je veljala nad *2<v 000, je danes eksplodiral plin in cerkev je pogorela. Dva rokcidcleii Sta imela v notranjščini nekaj popravili. Eden je prasknil žvcplt i.U; v bližini ga zona-1 ra. kar je p«.\zro-čilo eksplozijo: Oba delavca sta se s m rtnone varno o pekla.
Je-li covoljeno biti bolan?'
Kazni vredna je brezbrižnost vsa-kogar napram samemu sebi, ako ne uporablja zdravil, kakoršno jen. pr. lek zoper bolezni želodca, prebavljivih organov in njih posledic — priznano Trincijevo grenko zdra-vilno vino (TriiicrVElixir of Bitter i ne). Ta dobrodišeča pijača, prijetna yzlic svojemu ibienu, podviza prebavljen je, čisti kri, povzroča trdno, zdravo spanje ter poživi in pokrepi ves život, kakor tudi duh. Ceuo in primerno hladilo je v tem vročem času. Celo otroci je radi pijejo in za slabotne ljudi je močno krepilo in gotovo v napram raznim boleznim vsled neprebavljive hrane m slabega vremena, Kupi steklenico Trinerjevega pristnega grenkega vina na poskušnjo pri lekarnarju ali pa piši po cenik izdelovalcu tega zdravilnega vina: Jos. Trincr, 790 So. Ashland Ave., Chi-icago, 111., in nikogar druzega. Stotine spričeval so najboljši dokaz resnice teh m-1,
Iz slovenskih naselbin.
Joliet, Ul., 5. septembra. - Na ''Labor flay" so priredile razn* strokovne unije našega mesta in bližnje okolice ter večje trgovske hiše veliko parado, katere se je udeležilo do 2,000 mož. Dolga vrsta primerno kosturniranili mož ec je Kače 1 a pomikati po glavnih mestnih ilieab ob pol desetih dopoludne, vendar je preteklo že precej časa, predno je prišlo ogromno število udeležencev v pravi tir. Parado je Mpremljalp sedem godb. Na ulicah je bilo na tisoče ljudi, ki so bili vsi popolnoma uzadovoljeni z skrbno uprizorjeno parado. Po končani paradi so priredili ognjegasni oddelki vajo na hišo, kjer je nastanjena trgovina naših rojakov "TheEagle". Popoludne pa je bil v Theilerjevem purku velikanski piknik, katerega a« je udeležilo več tisočev občinstva. Na vsporedu je bilo tudi več g«vo-wv.
—	V pondeljek je bil — kakor ««io že sporočili — začetek slo;ven-nke šole. Otrok se je vpisalo 240 in j« bilo treba dobiti še eno šolsko b«»tro-učiteljico. V torek se je začel r«dnl pouk.
—	Poročil se je v slovenski župni oerkvi sv. Jožefa gosp. Štefan Cesar •z, gospodičino Antonijo Pfeiffer. Čestitamo!
—	S popravljanjem mestnih cest in ulic se zadnje dni pridno nadaljuje. Pri nekaterih prehodih je bilo to že silno potrebno. Sedaj je zaposlenih vsak dan več ^judi pri tem popravljanju in v kratkem bodo dobile ulice povsem drugo lice. Mestna uprava zasluži popolno priznanje, da se trudi tako vestno za olepšavo mesta.
—	Gosp. Martin Bele c.of A. Go-lobitsh je našel na Benton cesti ček sa 80 dolarjev 60 ct. glaseč se na ime: Gašper Senzenberger, Joliet, 111. Kdor ve kaj o pravem lastniku čeka, naj to na navedeni naslov prijavi.
veselega srca sv. zakramente *d njega! Kako so bili zopet srečni in zadovoljni! Da, v spodbudo so tako verna srca tudi duhovniku, ki se čuti pokrepčanega v njih sredi za nadaljni boj zoper svet in njegove borilce. Čast Vam Barbertončani! x
Pueblo, Colo.. 27. avg.— Dopi
sovalcev vedno manjka v slovenskih naselbinah, kar dosti škoduje slovenskim listom. Ker se naš "Ame-rikanski Slovenec" Strogo drži nepremakljivega stebra resnice, katoliške cerkve, eminentno zasluži, da ga verni rojaki širijo. Nezmotljivost ui prisvajati, si nikdo ne upa naravnost ali teoretično, ali praktično »j domnevajo biti v tej božjej lastnosti vsi prevzetn«ži. Ako ima kdo od njih drugačne nazore, naj bo tudi sv. cerkev, se togotijo, besno lajajo nad nasprotnike. Veselo se držim« nezmotljivosti prave cerkve 4a nas široki ustaši ne premotijo, ki še cerkev napadajo zarad njenega nauka, za svoj nauk pa trdijo gotovo nezmotljivost. Brezverni so-eijalieti obetajo sijajno zmago za ubozega delavca, neprava pot je, vodniki in pristaši se nesrečno valijo v prepad. Slepec slepca vodi in oba v jamo padeta. Vodstvo le eno, v katoliški cerkvi ima razsvetljene -oči. Bog daj, da bi slovensko čas. uikaretvo v Ameriki ostalo pod tem vodstvom!
Dela v Pnebli ne primanjkuje, včasih se malo zabaše, ker jih dosti pride iz stare domovine.
Trgovine se naši vedno bolj popri j emaj o, kar seveda zidom ni preveč všeč. Austrian Mercantile Co., ki so ga v kratkem ustanovili, dobro trži. Gospodje John Goršič, Mike Kgan,, Jakob Vidmar in Joe Mohar so sposobni možje, so poštenjaki, katerim rojaki zaupajo.
' V pondeljek, 2«. avg. oženil se je g. Jerni Novak z gospodično Anko Maren, oba iz Trebnja doma. Var-&mn in značajen Jerni se ni bal, kaj bodo drugi rekli, poročil se je ra^o ob šestih pri sv. maši, ter se je odpeljal v Canon City k svojim prijateljem za en dan in "ofcet" je bila
opravljena. Novoporočencema voščimo milo srečo! v P- ' '
Prošnja.
Grajščino Thurn pri Semiču na Kranjskem prodaja sedanji lastnik na drobno. Prodala se bo tudi cerkev na Smuku, ki pripada k tej graj-ščini. Ker se je bati, da ne bi prišla ta cerkev kakemu Židu v roke, so sklenili Semičanje kupiti to cerkev in se nabirajo milodari za njo. Ljudje imajo veliko zaupanja do Matere Božje v tej cerkvi, zato so že nekateri precej darovali,toda primanjkuje še precejšnja veota, zato se obračam do vseh Semičanov, ki bivajo v Ameriki s prošnjo, da bi blagovolili poslati kak donesek uredništvu "Amerikanskega Slovenca", to se pa proei, doneske poslati dekanijskemu uradu v Semiču.
Imena darovalcev se bodo priobčila v "Dolenjskih Novicah".
Javna zahvala.
Javna zahvala se izreka vsem vf-lim Dobrepoljeem in drugim Slovencem bivajočim tačas v daljni Ameriki po Gowandi in Toweru, ki so prostovoljno in goreči za čast božjo nabirali in darovali razne doneske za prenovljenje velicega oltarja sv. Križa v Dobrepoljah. Križani Jezus, ki zmaguje, vlada, gospoduje, naj vsem vse obilno povrne ter naj vse enkrat kot milo-stivi sodnik in plačnik k sebi vzame! Darovali so: po 1 dolar: Janez Pire, Valentin Sever, Katarina Sever, Anton Pire, Jožef Pire, Antoii in Helena Strah vsi s Kompolj, Janez Gradišar z Vidma; po 50 ct: Marija Lenarčič, Jožef Erčulj iz Zagorice, Anton Pajk s Podpeči in 25ot: Jožef Pajk s Podpeči. Dalje nabrano in poslano po Frančišku Grandovec v Toweru: po 1 dolarju: Frančišek Grandovec, Ant. Prijatelj, Fran Perhaj; po 50ct: Fran Žnidaršič, Tom. Erčulj, Jan. Mik-lič, Fran Hren, Žan. Simič, Martin Režek, Nik. Kasanič, Majk Mušič, Eni Mašič, Frank Grahek, Frank Gornik, Jožef Šuštar, Janez Grandovec, Frank Skoda, Leopold Erčulj; po 25ct: Anton Kočevar, Fr. Schweiger, Janez Centa, Mica Vah, Jožef Petrač, Štefan Plut, Andrej Jagonič, Peter Jurkovič, Ant. Ste-fanič, Jakob Majerle, Leopold Ma-jerle, Nikolaj Oberman, Jakob Dol-far, Frank Hrovatič, Frank Ferdan, Frank Dijak, Blaž Rupert, Janez Biltavar, Frane Vidovič, Janez 11-nikar, Mat. Kastelic, Martin Kuž-nik, Frank Tancig, Frank Barse, Anton Žnidaršič, Anton Medle, Peter Škraba, Mat. Gustin, Martin Režek, Matija Mušič, Janez Vajda, Jure Nemanič, Nik Jeverčič, Jan. Brule, Jožef Brule, Frank Kasčič, Mat. Krakar, Leopold Žnidaršič, Martin Kuretič, Jure Zupančič; 40 ct: pa Mat. Novak in 35ct: Štefan Keber. Vse skupaj 147 kron 45 v Bog Vas vse ohrani zdrave in čvrste na duši in telesu ter—v milosti Svoji. Bog z Vami!
Župni urad Dobrepolje 7. jul.'OI-
Ati/drej limndvei, nadžupnik.
PRVI
VELIK BAL
—priredi—
Slovensko MoMo podporno društvo
Sv. Jožefa V LEADVILLE, COLORADO
dne 15. septembra
uri zvečer v dvorani gosp. FRANK GERMANA na 146 West Chestnut Str.
ob 8.
PAUL SCHNELLER,
NOTAR—NOTARY PUBLIC
v Calamet-u, Mich, naznanja, da je pričel svoja poslovanja ter se Slovencem in Hrvatom priporoča pri oskrbovanju njihovih pravnih poslov v stari domovini.
E. HAYWOOD
Hlev in krma za konje.
311-313 North Joliet St.
Telefon št. 1682.
Joliet, 111.
Pri tej veselici nastopila bodeta tudi dva govornika.
M. S. HARNEY,
PRODAJALEC importovanega vina, žganja in dobrih smodk. 203 N. Chicago St. - Joliet, 111.
Za dober prigrizek, vsakovrstne dobre pijače in fine smodk« bode skrbljeno.
Vstopnina za gospode in gespe nizka; gospice so vstopnine proste.
JOHN MODIC
11^5 Lake St., Cleveland,' O. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Postrežba uljudna in točna. Prost lunch. Najboljše pijače, smodke, tobak i. t, d.
Vse bližnje Slovence in Hrvate'vabi k tej veselici najuljudheje
ODBOR.
Poštenost pri vsakem podjetju in kupčiji ie jedina pot do vspeha. Napačni podatki so že prevečkrat slepili ljudstvo, tako, da dandanes nič ne doseže, kakor jedina resnica. Posebno je to tako pri zdravilih. Javno prodajana zdravila, sestavljena iz samih zdravilnih zelišč bi morala imeti prednost pred onimi goljufivimi.
S. HONET,
206 Indiana St., JOLIET, ILL. I zdel j ujeto najfinejše
moške obleke od $15 do $28.
Sukno si lahko izbereš pri meni, imam vzorce in blago.
Slovenci, obiščite me pogostokrat.
HLEV IN KRMO ZA KONJE TEŽKE IN LAHKE VOZOVE izposoju je
T. F. Baskerville
408-410 Yan Buren cesta Joliet, Illinois.	823
Josip Birkey,
209 Plalnfleld Ave. Joliet, 111.
se priporoča Slovencem v Jolietu in okolici v
♦o kopanje vodnjakov, o*
Meščanska Mm Gola.
UttanovljeiM januarija leta 1SW-
SILVESTER STRAMETZ, vodja.
Ut. iOt. — "■■II ■"!•»""■ Bruni.to.
Genuine stamped C. C. C. Never sold In bulk, Beware of the dealer who tries to sell "something just as good "
ANTON o GRAHEK.
PREDSEDNIK, 1012 North Broadway Street.
JOHN KUKAR, Sw
920 North Chicago Street.
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Lougliran & Schoenstedt
Posojuje denar proti nizkim obresti m. Kupuje in prodaja * zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke.
Cor. Cass & Chicago Streets,
1. nadstropje,
JOLIET, ILLINOIS
Preskrbljuje izvrst.no mu/.iko /.a plese, koncerte, parade, sprevode, zabave, piknike. svatovsčine,politične shode,društva, dirke itd.
Glavni Uhad:	D£uei
920 No. Chicago St. 1012 No. Broadway St.
Telefon m.	JOLIET, ILL.
MIHAEL KRAL
—: toči: — najbolj priljubljeno ter okusno
Anheuser-Busch
pivo, vsakovrstna vina in žganje. Prodaja tudi smodke.
1210 N. Scott St., iOLIET, ILL.
Cleveland, 0., 27. avg. 1901
_Čast Slovencev so naši rojaki "
Barbertonu, Ohio. Že zdavnaj so si želeli duhovnika Koptt enkrat v iivojo sredo, da bi jih spovedal in malo zanje poskrbel. Ko se je Odseval njihovi prošnji Rev. F. Kerže iz Clevelamla ta teden prejeli so
C. B. HAYWABD CO.
Prodajalci papirja in tiskarji.
V zalogi imamo vsakovrsten:
Pisalni papir, koverte, pisalne plo-Mice, peresa, tinto, svinčn ike, zapisnike, knjige v rabi pri knjigovodstva,
Skatlje za pisma in raznovrstne druge potrebščine.
Sa yogln Cass & Scott Si, Met, 111
10.50 v Buffalo in nataj 10.50.
Illinolški dan.
V Buffalo na Pan-amerikanski azstavo po Nickel Plate železnici. Dobro samo v vozovih. Listki naprodaj H. in 15. sept,. veljavni za nazaj do 22. sept. Vsakdan vozijo trije vlaki iz Chieage, dopoludiu, popoludne in zvee«r. Posebno nizke cene za dlje veljavne listke, za spalnice tisti dan. Izvrstna postrežba v New York in Boston, za podrobnosti obrni se na: John J. Calahan, glavni zastopnik, 111 Adams St., Chicago, m.
Na prodaj pri Vseh lekarnah in trgovcih se zdravili. Cena 75c. Pošljem takoj po prejemil denarja. Ni pristen brez podpisa W. F. Sev«ra, Cedar Rapids, la., na vsakem zavitku.
\ Severov ___želodečni
^J &renčec
Podviza popolno prebavljen je hrane. Prijetnega okusa, ču-doletnega delovanja na telesno krepost, povečuje slast in poživlja Živčne in duševne moči. On
uničuje kali bolezni, stori bolne krepke in poživi ves telesni sestavek. Na prodaj pri
A. GOLOBITSH-U
M A 790 - 805 N, Chicago St. Joliet, 111,
o*o+eo4*o+c»eo++o«c»o*e
MIHAEL KOCEVAR
naznanja p. n. občintvu, dji je otvoril s 1. julijem na 301 State in Ohio cesti nov saloon.
V lepo prenovljenih prostorih bode točil vedno najboljše pivo, dobro \ino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom v Jolietu se priporoča za obilni obisk.
Pitone 2243
DR. A. BALDWIN,
ZOBOZDRAVNIK.
Soba 1 v Fargo Building. Na voglu Vac Buren in Ottawa ulic. Uradne ure ob četrtkih in sobotah.
Ako se hočeš dobro zabavati, pojdi k
MIHAEL KLOBUČAR JU,
7th Str., No. 119
CALUMET, MICH.
Tam najdeš izvrstno urejeno kegljišče igralno mizo, dobe se dobre smodite, fino žganje, sveže pivo in izvrstno vino.
My Street Mali Saloon
na voglu Hub g in Stuff St.
J oliet - Illinois
imajo najboljše Porterjevo pivo, smodke, vsakovrstna žganja in prost "lunch."
LOUIS M AUSER & CO.
44Rojaki dobro dotti/"

D. BARRETT & GO.
hlev in krma za konje se nahaja
na voglu Scott & Van Buren ulic
JOLIET - - ILL.
Martin Fir,
PRODAJALEC
viria, žganja in smodk.
1108 North Scott St.
Telefon 2272. JOLIET, ILL.
ANA VOGrRIN,
izučena babica, 603 N. Bluff St., JOLIET, ILL
z devetletno i/.kušnjo, imajoča diplomo in spričevala od slavnoznanih zdravnikov ljubljanske bolnišnice dr. Valente in dr. Keesbacher-ja, se priporoča tu kajšnim Slovenkam.
Šteiaan JFrel>rovfč'
(Svratište gradu Severinu) 618 Portland St.,CALUMET,MICH.,
toči domača vina iz čistega grozdja, dobro kalifornijsko žganje in najboljše smodke.
Priporoča se v obilen obisk rojakom Hr-vat9m in Slovencem.
Denar na posojilo
PoBojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros.
DR. J. L. STRUZYNSKI
Ji. Chicago Street S«. 809
nasproti slov, KatolfsKe cerkve
Telephone 2371, JOLIET, ILL

JOHN J.WELLNITZ
ODVETNIK.
Govori se mmški in poljski.
Salte 406, Cutting; Building, Telefon 244.
Joliet, H
ANTON SCHAGER
309-310 Barber Building
v Joliet, Illinois.
JAVNI NOTAR
= in =
GLAVNI ZASTOPNIK
The Fidelity Mutual Life Insurance Company of Philadelphia.
in druzih zavarovalniških družb za življenje in proti oenju.

Frank Rogel Saloon
...in...
slovenska brivnica
je jeden najbolj obiskovanih in priljubljenih prostorov v celem Jolietu, 111.
Posebne sobe in vedno dobri lunch vsak čas na razpolago.
Priznano najboljše jolietsko Porterjevo pivo jn v steklenicah Anheuser-Bush-evo j«
dobiti sveže vsaki čas. Isto-tako izvrstna dom&čn vina, fine whiske in dobre smodke.
VSe mnogobrojnejSiobitk ne naj-uljudnejt priporoiava
FR. ROGEL & JOE LEOAN.
STUKEL -GRAHEK;
Chicago in Indiana uii<#> !
I 'i
JOLIET, ILLINOIS.	i
-—— ——	: »hJ
V svoji zalogi imamo vsakovrstno,^
sveže in suho meso,
po najnižji ceni, kakor tudi peruM"' 1 no, prekajeno meso in izvrstne doma delane klobase.
Rojakom priporočava v obisk najino dobro urejeno
gostilnico, | j
v kateri je dobiti vedno svežih P1" jač in dobrih smodk.
Vina na prodajv
Dobro črno vino po 50 do 60
galon s posodo vre«' Dobro belo vino od 60 do 70
galon s posodo	I
Izvrstna tropavica Sž.BO-SS-f
galon s posodo *re
Manj nego deset galon naj ne naroči, ker manje količine11 morem raipošiljati. Zajedno 2 rooilom naj gg. naročniki doJ>®' ljejo d«nar oziroma Money Ord<r' Spoštovanjem:
NIK. RADOVICHr 702 Vermont Street,
SAN FRANCISCO, CAt-
Tie Joliet Mirni Bal
Razpošilja denar na vse kraje sveta.
KAPITAL $100,000.
T. A. MASON, predsednik.
GKO. M. CAMPBELL, podpredsednici | ROBERT T. KELLY.	|
Na voglu Chicago in Clinton"^'
Denar na posodo
proti nizkim obreatim-
Izdelovanje vsakih postaf' nih papirjev in legi- j timacij.
J. C. O'Connor
FrankPape^
priporofa rojakom Slovencem v ob''" ni obisk svojo novo urejeno gosti'04' kjer se dobe vedno sveže pijač« ^ l| dobre smodke. Ob sobotah je lunch" in godba. Točim domafa-.^j | na iz pristnega grozdja po najniw ceni.	.
7tl> St. No. 211 Calumet, MP'
Kupujte si zemljišča na zahod"'
Cene se bodo povišale v tre® mesecih. Zakaj bi si ne ustan®; vili lastne kolonije ali si kupi'1 farme v Severni Dakoti Minnesoti ter bili neodvis«1'
Cene so sedaj od $7 aker in 1\I. I*. &eHuete§
Young Building Joliet, Illinois,
Iron Exchange
MATT. PRIJANOVICH, Proprie^
VIRGINIA, MIKN.
priporoča rojakom Slo venčen' obilen obisk svojo lepo urejen® ^ z mnogovrstnimi finimi pijaC^I1(i preskrbljeno G0ST1LNIC0, 'f \ pod imenom "Iron Exchange' v^ njej je dobiti tudi Trinerjevo & p vilno Grenko Vino, na katereg* posebej opozarjam rojake.
Ako želiš za 10 ct. fino cig^"' izdelano v Calunietu, vprašaj P
"A Mild One." j
■ 1)3)1
Te so prostoročno izdelane i15 .:(! boljšega Havana listja. Ako e j že poskusil, jo bodeš gotovo zahteval. Podpiraj domač
C. W. K0PPELMAN
izdelovalec,	^d,
CALUMET,
USTANOVLJENA 1871.	.
Tbe Will ConatyNational BP
OF JOLIET, ILLINOIS. ^
Kapital in vreostamk $260,000-
Brata Simonich
v Ironwood, Mich.
priporočata Slovencem in Hrvatom v obilen obisk svojo lepo urejeno go-tilnioo, v kateri je dobiti vsaki čas izvrstnih pijač in dobrih smodk.
A.Ranft&Co.
Izdelovalci in prodajalci sladkih pijač v steklenicah.
229 N. Bluff Str., JOLIET, ILL.
Telefon IS US.
STEFAN KUKAR
— trgovec —
l GROCERIJSKIM BLAGOM,
.. PREMOGOM IN ~ S-AJL-jOCOST, 920 No. Chicago St., Joliet, 111.
Telefone številka 348.	'
JOHN PLEŠE
Opozarjam brate HRVATE in SLOVENCE na otYditev svoje nove gost.ilnice, katero otvorim dne 8. julija, v novo sezidani hiši na 1216 North Collins Street.
Postrežba bode dobra, sveže pijače in fine smodke: vsi prijatelji so uljudno povabljeni.
Austro-Hungrarian A. H. Model
TobaCCO v zavitkih po 3 ounce je najbolji in najzdraveji tobak za kaditi v pipi ali fajfi in žvečiti, pripravljen brez telesu škodljivih sredstev.
Za dobiti je »koraj po vsih av-stro-ogerskih salonih, grooerijah in drugih prodajalnah.
V krajih, kjer pa naš tobak ni dobiti, pa nam pošljite $3.30 po Money Order in mi Vam dopos-Ijem* po Expressu 8 funtov imenovanega tobaka brez drugih stroškov v dotični kraj.
Vsakemu zavoju je pridejano zdravniško »pričevalo.
Naš naslov jo:
A. Ausenik, Logar A Company,
404 East 74th Street,
New York City.
bivšo deklo pri g. Janiču iz Bab-nega pri Celju, ki je pred tremi tedni porodila date, a je takoj po rojstvu umorila in zakopala za Ra-kuševo "parno" polag Celja
Samomor r bolnici. V graiki bolnici se je obesila bolnica Vil-burga Mild.
Koroške norice. Novi stolni dekan, preč. gospod Karol Elsler, in stolni školastik, preč. gospod dr. Mueller, bodeta umeščena dna 17. t. m. —- Župnijo Št. Stefan na Grob-niškem polju bo oskrboval č. gosp. Steiner, župnik v Hohenfeldu. — Razpisana je župnijo Radlša in I. Fisingerjev kanonikat v Velikovcu do dne 14. septembra. — V Satten-dorfu se je obesil vojak Mitterer brambovskega polka, ko j* bival pri svojih stariših na dopustu.— V Hftftu pri Huttenbitrgu bodo zopet ustavili en plavž. Okrog sto delavcev zgubi vsled tega dalo.
Zlata poroka. D»e 25. avgusta obhajal je g. M^ael Kuder, veleposestnik na SUfftifti na Štajerskem pri pridruifti« sy. Urbana svojq zlata poroko .
Kolesar utonil t Savi. 15. avg. sta pri Plevnlku pri Črnučah pila dva kolesarja od Sv. Križa pri Kamniku in se pracej nabrala vinca, Pri Črnučah se je jeden kolesarjem spravil na kolo, ki ga je zanašalo a jedne strani ceste na drugo stran. Na mostu je padel jedaa kolesarjev ter z bioikljem priletel pod tramov« ki tvorijo ograjo. Krčevito je drža) bicikelj, a skoro je priletel skozi odprtino s kolesom — v Savo, kjer so ga zagrnili valovi. Njegov tovariš je hitel na pomoč, pa bilo je že prepozno. Kolesar je utonil. Uto-ajenec jeoženjen in zapuščaj ednega otroka.
Cerker oo. frančiškanov na Kostanjevici okradena. Dne 13.
p. m. opoludne so ulomili neznani uzmoviči v oltar Matere Božje na Kostanjevici. Odnesli so tudi okoli 20 K gotovine denarja, in pobrali zlate verižice, katera je imela sv. Bogorodioa oko hi vrata. Škoda so ni š« cenila. Ljudje pravijo, da je pohajal dan poprej po Gorici prejšnji cerkovnik na Kostanjevici, ki ja že enkrat cerkev okradel,
John Kraker, 1199 st Clair St., Cleveland, Ohio.
Tel. Main 3868. 1»
PrliwroSHin r obilen pout «y»Jo *ova not»tU«o, ihlfao »ložeuo z dobrimi plJ»8»mL domnkulm-nim liiiiiWOi tropinnvoam.plTOm.rtuom miimod-2fimi - Prodajan« tudi p re mo g In vaprajoraam »»aicovMtua narofila prevažanje tovor«.
Vpr»S»jt» svojega mesarja za
AdJerieve He Motes,
katera je dobiti pri vseh mesarjih.
i. C. Adler & Co.,
113 Exohanga Street	Joliet, 111.
Frank A. Dames
izdelovatelj oi^ar. 112 1«. Bluff St-.	Joliet, III.
11'	Srtephon: 172.
Moja posebnost so: Jj^FlaJ^Č.
PrinoroHanh m Slovencem v obilno noroSbo.
Tenry LATZ,
kantfaktor in stavbenit
! 507' NoMhjjHi.ckory St*««ty>
JOLIET - E.
da vsled tega ne izpolnjujejo svoje naloge. Socijalist Verginella se je pridružil mnenju Ponsa. Slednjič so sprejeli resolucijo, ki poživlja deželni zbor in vlado, naj se vprašanje o prenosu deželnih uradov in o določitvi glavnega mesta za Istro reši tako, da bo v prilog Pulju.
Iz Tržiča. V^daljo so prikorakali čez Ljubalj lovski bataljoni 7., 9., 20. z dvema godbama. Ena je svirala v gostilni g. Pollaka na Pristavi. V ponedeljek in torak pa so bile vaje po leičanskth pašnikih. — V ponedeljek popoludne je udarila strela v lopo posestnika Primožiča na Pristavi. Zgorelo ni nič, pač pa je omamila 4 vojake inenaga konja.
—	Te dni je umrl v tukajšnji sirotišnici nek revež v tokih razmerah, da se Bog usmili. Nočemo dalje o tem razpravljati, prosimo la dotično oblast, ki ima nadzorstvo nad sirotišnico, naj napravi konečno red in snago v njaj, drugače bodamo pri-morani ukreniti druga pota, ki nas bodo privedla do zaželjenega vspe-ha, Ta rahli opomin naj za enkrat zadostuje.
Požar jo vpepelil 12. p. m. v Predjami na Notranjskem tri hiša, ki so bila, a nezadostno zavarovane. Ker ni bilo moštvo doma v Predjami, »a je pač la domačemu in žen-stvu bližnjih vasi posebno pa Landel cam in Hrusevoem.ki »o prihiteli po 7. uri cjutraj * brizgalnicama na pomoč, zahvaliti, da ni zgorelo še več poslopij. Prav v čast bode zavarovalnim društvom, da se spomnijo poleg pogoralcev tudi gasujočih Landolcev in požarna bramba Hru-ševske, ki so preprečili, da niso pogorela ša bližnja poslopja, ki so tudi pri njih zavarovana. V skrb bodi pa najbolj starišem, da P^ijo na otroke, ki so oastokrat provzroči-telji požarov, kakor je baje bil tudi štiriletni dečak v Predjami.
Prijet vojaški begunec. Vojaškega begunca domobranskega peš-polka štev. 4. Jožefa Hribšeka je orožništvo prijelo v Pristavi pri Mokronogu.
Zopet nov "Narodni D»m" v tržaški okolici. Konsumno društvo pri sv. Magdaleni spodnji je kupilo od g. Konstantina Federja za 20.000 gld. hišo na krasnem kraju ob istrski cesti, kjer si otvori svoj "Narodni Dom".
Stavka v Nabrežini. "Edinost" se poroča, da je položaj vNabražini skoro braz vse nade. Predvčerajšnjim zjutraj so bila baje dispozicije precej dobre, ali hkratu — na ve sa kaj je prišlo vmes — se je nasprot-stvo zopet poojsfcrilo tako, do so baje gospodarji izjavili, da se sploh ne pogajajo več. Konsekvence temu štrajku ja možno ceniti po govorici, da je neki gospodar odklonil radi štrajka neko veliko naročilo.
Št^jargke novice. Zaupni sestanek štajarskih rodoljubov boda 22. t. m. v Mariboru. — lOOletnico slatinskega kopališča so obhajali 4.
p. m. z veliko veselico--Smrt pod
vozom, s katerim je vozil kamenje iz kamnoloma na Kumu pri Ormožu je našel posestnik Iv. Črnčič. — Društvo nemških pomočnikov v Mariboru »e ja prostovoljno razpustilo zaradi pomanjkanja udov in denarja. Enaka usoda zadane gotovo skoro posestrimo v Celju, katari ne pomor« "blagoalov" Franka Steina.
—	Porotna obravnave v Mariboru •a prično septembra.
Kolibo »e pokadi na Primorskem? Iz uradne »tatiatike fin mi-nisterstva j« razviino, da »a j a 1. 1900 pokadilo na Priraors-kem za 734.487 kron tobaka in sicer »30 tisoč kron veo, nago L 1899. in sicer: 82 mil. smodk iz domačih tovarn; 191 mil. svalčie; črez 2000 meterskih stotov tobaka za a j uhan je in 6436 meterskib »to-tov tobaka za kadenje.
Vojak utonil J>v 3o>či pri Barki. Utopljenec se imenuje Karol Sohut in je služil kot trobentač pri 12 komp. 47. pespolka, ki je prišel pred par dnevi v Gorioo in od tod odšel k vojaškim vajam okolu Po-stojino.
Jttlad rokovnjaček. V župniji Jan.ce se potika 16- letni deček Jožef Tomaži« vulgo Antonhov iz Javorja pri Dobranji. Prebiva po gozdih, hrano pa tirja od! posestnikov, ki mi* jo dajo, ker se boje, da bi
Iz stare domovine,
Osebne vesti. Biskup Strossma-J»r je ostal v Slatini do 16. p.
Sodni tajnik pri deželni sod-B'ji v Trstu, g. Alojzij Quarantotto, 59 dobil naslov in značaj deželno-*«inega svetnika. - Davčni ekseku-r Laškem g. Mihael Ramšak je lB»«iiovan davčnim aksekutorjem za 4»T<Sni okraj celjski. - V Vuzenici )e tttarl zdravnik g. Anton Lauko v letu »voje dobe. - Umrla je v ^»igšuMarija Vidali, v ljubljanski •oinieije umrl gospod Franc Polak, T Grailndu pa je umrl blagajnik ^ayerj eve banke v Gradcu g. Rihard ^esoiann. - Poročil se je v Kobaridu S°9P. Fran Anderwald, knjigovodja W tvrdki Skaberne v Ljubljani z Marijo Pignatori. - V Suko-^7°ru v Rusiji se je poročil urednik ^avjanskega vjeka" g. Dimitrij *ikolajevič Vergun z gdč. Vjero "'kolajevno pl. Novosilcav. - Stav-l> Wm provizoričnim adjunktom v tlcrattj8ki drž. stavbeni službi je ime-®0T»a absolvirani tehnik g. Karol _ g <ir. LeonStare je vspre-T konceptno prakso pri c. kr. Pomorski oblasti v Trstu- — Defi-^^»Qi učitelj na ljudski »oli v Ko-0,Tju gosp. Franc Šešark je imeno-nadučiteljem istotam, naduči-na ljudski šoli v Senožečah g. ^•Pold Abram pa je na lastno proš-upokojen.
šahovske izpremembe v ljub-'J»08ki škofiji. Podeljene so bile uPQije: Zgornja Besnica tamošnje-kuratu č. gosp. Frančišku Po-_ kornu; Št. Jurje pri Šmariji tamoš-r]«tau župnemu upravitelju č. g. j4(>ezu Debelaku; Ribno č. g. Jo-'lPl Pristovu, začasno upokojenemu ftPniku ondi; Kovor Č. g. Juriju ^smanu, župniku v Rakitni, ker *91» «ato župnijo prezentirani č. g. 0siP Lavtižar odpovedal; Sv. Vid ^ Cerknico č. g. Janezu Jerebu, r*P*lanu v Žužemberku; Lesce č.g. 70siPU Seigerschmiedu, župniku v
•'"Plani__V red čč. oo. oistercija-
odpuščen č. g. Josip Benko-f|!5> kapelan v Komendi. — Preme-?Ce(ii so bili čč. gg.: Josip Lavrič | :J Sodražice v Žiri; Ivan Traven z r Sodražičo; Ivan Plahutnik iz j^ožač na Ig; Jakob Matjan iz L	kot župni upravitelj v Za-
^laQo; Matej Kos iz Škocijana pri ^•bravi v Cerklje pri Kranju; Ja-0l> ^enedičič iz Žirov v Škooijan ^dobravi;Jakob Lovretič iz Kam-jllca v Horjul; Vincencij Čibašek A Spodnje Idrije na Dole pri Litiji;
Hartman iz Šmihela pri No-^ mestu v Košano; dr. Josip epše v Radovljico; Ivan Ranier v j^endo; Ivan Knific na Trato;
zora na Trebelno. — Na novo * bili nameščeni čč. gg. semeniški j 0vniki oziroma ttovomaŠniki: Erjavec v Boštanju: Frančišek ^bršek v Senožečah; Jakob Kalan 1 subsidiarij na Dobravi pri Kropi j^oa Lombar v Žužemberku; Ivan
s y Dolu Liubliaao; ^ Razboršek v Kamniku; Ivan ^mšek v Veliki Dolini; Andrej na V['Q » Rovtah; Frančišek Sever s bohinjski Bistrici; Frančišek iitV*®0 v SP°dnji Idriji; Franči-idmar v Šmihelu pri Novem Aloizij yolo v Mirni Peči.-
^iTi vokoi i* d0™1!«115- ff- Ja-
g Bajcu, kuratu na Ustji in pa _ 8ogp0(fu Praa5iiku Mekincu, žu-v Ihanu.
far» v Ribnem se je v ne-«lov av®' Uitan0Tila 1 veliko 8®no»tjo. Pre vzvišeni knezoškof )u- nton B. Jaglič je slovesno n(>vega župnika o. g. Jos.
ie Pol Vni umetniški štipendij
Snu e lac> kr- vlada znanemu na-ttSi P®8niku in pisatelju, č. g. Fr. ^ijel esk#ttl' provizorju v Št. Da-u na Koroškem. Čestitamo!
V gu'j ~~ glavno mesto Istre.
i U v PulJ'u 3e bil ts dni
|4|nje 8ho<i' kise je bavil v vpra-H^P«.« deželnih uradov i g« 'Z	ter katero mesto
k»,t(>8 Proglasi deželnim glavnim j ^ l8tro- Glavni govornik dokazoval, da jePulj edino ^ 8e<ieVv tri' kate«"o je pripravno lik0 j., /8eh deželnih ur*dov, to-Vilo J na «vojo lego ter na šta-
Polla Jo8iP j0
Hi (j t ®.a	Udeležili shoda
Z* posl»aci ter jim očital,
jim potepuh ne zažgal poslopja. Storili so se koraki, da se mladega rokovnjačka odda v prisilno delavnico.
Ogenj. Strela je udarila v Robid niči v poslopje Franca Možina in poslopje užgala. Škoda je okoli 10. 000 K.
Prelošitev drž. ceste pri Trebnjem bodo gotova do 15. oktobra.
tlboj pri plesu.Povodom nekega plesa je delavec . Franc Prosenc delavca Antona llajdiča ležko ranil na glavi. Majdič je sedaj radi dobljenih poškodb umrl.
"Proč od Rima"— za plačilo.
"Sudsteirisohe Prasse" poroča, da vsak katolik v Gradcu, kija prestopil v luteranstvo, dobi 16., v Mariboru pa do 30 gld. po vrednosti osebe. Denar daje "Gustav Adolf Verein". Presneto nizko cenijo ti nemški junaki svoje osebe. 16 do 30 gld., toliko stane pri nas vsak— osel!
Nesreča na Črni Prsti. Iz Bohinjska Bistrice. Dne 11. p. m. zvečer krog 8. ure podali so se štirje turisti z vodnikom in jednim nosa-čam na Črno Prst. Ob 10. uri dospeli so v Malnerjevo kočo ter ondi prenočili. Zjutraj ob 2. uri so sli od tod, ob pol 5. uri, pri solčnem vzhodu, so dospeli na vrh. Imeli so krasen razgled. — Ko si ogledajo stvarstvo, pcično iskati planinka in druge gorske cvetlice. Kakih 10 minut od vrha Črne Prsti na tolminski strani trgal je planinka g. Karol Odorfer, profesor na višjirealki v Požunu. — Kar mu spodrsne, pade ter se zavali v klopčiču z glavo naprej čez strmine v propad globok nad 800 m. Bil je takoj mrtev, Klobuk in havelok sta se vjela kmalu po padcu ponesrečenca. Groza in strah ja spreletela njegove tovariše, ki so videli svojega prijatelja po strminah umirati. Ponesrečenec, protestanške konfesije, zapustil je vdovo in dvoje otrok. — Največ nesreč pripeti se pri hlapnem iskanju planink.
Mojsterska zadruga v Kranju.
Pravila ta mojsterske zadruga so se odobrila.
filektriška železnica v Ljubljani. Omenili smo že, da bodo cene na elektriški železnici v Ljubljani določena po posameznih pasovih in sicer po 19, 15, 29 in 25 h za osebo. Otroci bodo plačali polovico. 10 h b(»de veljala vožnja od južnega kolodvora do pošte, od južnega kolodvora do sv. Jakoba trga 15 h, od južnega kolodvora do Kar-lovske ceste (vila Kosler) 20 h, od južnega kolodvora do dolenjskega kolodvora 25 h. Na progi II. pa bo naslednje razmerje: Mestni trg civilna bolnica 10 h, Mestni trg - sv. Petra cerkev 10 h, Mestni trg-gar-nizijska bolnica 15 h. — Postajališča pa bodo naslednja: Južni kolodvor, Bavarski dvor, kavarna Evropa, pošta, Mayerjeva trgovina, Glavni trg, pod Trančo, Sv. Jakoba trg, Florijanske ulice, vilaSamassa, Karlovska cesta vila Kosler, Dolenjska cesta mitnica, vojaško strelišče, dolenjski kolodvor; na II. progi pa: Vodnikov trg, Ambrožev trg, sv. Petra župnišče, civilna bolnica, Leoninum, garnizijska bolnica. Vsakih minut bode privozil na vsako postajo en voz.
Ljubljanske novice. Tat bicik-tjev Anžič ušel iz rotovškib zaporov. Zadnjič »mo poročali, da je polieijaprijela znamenitega tata bi-cikljev mehaniškega vajenca pri ;Kolarju Jožefa Anžiča, izpod Golovca. Anžiča j,e jetničar Kotar imel spravljenega v takoimenovani "fijakerski sobi". V soboto zvečer :je Kotar še dajal Anžiču vodo in kruh, in kakor pravi, ga dobro za-,prl. Bil pa je Anžič tako dobro zaprt, da je ob'i?. uri zvečer nakrat bila alarmirana ljubljanska policija ;g klicem "Atižič je ušel!'* Priletel je namreč na policijo ravno takrat
službe prosti policijski stražnik Pin-
tar in zaklioal: "Kaj pa ste naredili z Anžioem?! Ravnokar sem ga srečal pred Peršetom. Odkril «0 mi je
ji® in rekel"Dober dan,gospod straš-
:nik!" Stražniki so mislili, daPintar hoče policijo ob odsotnosti policij-iskega svetnika Podgorška spraviti v veliko zadrego, in mu vpoina stražnikov ni hotela nič verjeti. Dva stražnika sta hotela Piptarja jpopolnoma blamirati in sta šla e
Pintarjem po "glavno pričo", po jetničarja Kotarja, češ, ta bo dokazal, da iz "fijakarske sobe" pod njegovim nadzorstvom ne more nihče uiti. Kotar je Pintarja baje ša manj prijazno sprejel, nego stražniki na policiji in je bil takoj pripravljen pokazati mu Anžiča. Kotar je peljal takoj stražnika k zaporu, da bi mu dokazal, da je Anžič v varnem zavetju. In res — vrata zapora so bila zaprta! Samozavestno in zmagoslavno je Kotar odprl vrata — pa skoro se je sam prestrašil, — kajti pri zaprtih vratih je Anžič ušel. Prebri sani tat je ječina vrata za seboj zaprl, ko se mu je posrečilo dobiti svobodo. Vsa policija je v par tre-notkih pričela skakati. Pravijo, da je marsikdo izmed policistov Kotarja preklinjal, češ, da naj drugič zapre takega lumpa s trojnimi ključi. Karkoli imajo na policiji bicik-ljev, vsi so bili "napumpani" in na vse strani so švigali detektivi in stražniki. Posebno pozornost so obrnili na Golovec in Tivoli, kar so nekateri trdili, da je Anžič baje znan z nekim daserterjem, ki se že par let potika po Ij uoljanski okolici. Izpod Golovca smo o tej zadevi izvedeli to-le: Anžič je v soboto zvečer priletel k svoji materi pad Golovec in dejal materi: "Mati, srečno se je zame izšlo!" Hitro sa ja Anžič preoblekel in potem vzel okolu 100 gld., katere je imel baje še od sku-pička nakradenih in prodanih bicik-ljev. Policija je skoro za Anžičem prišla do njegovega doma, v "najboljši volji", da ga dobi, a takrat se ji j« Anžič že smejal z Golovca. Ponoči policija baje v svoji službeni zavesti celo noč ni spala. Popoludne se je čulo, da je Anžič v Rudniku, da ondi popiva in se norčuje iz zaporov na ljubljanskem rotovžij, An-žičev tovariš Jarc, ki mu je pomagal pri tatvini in bil tudi na magistratu zaprt v drugi sobi, pa ni imel tiste sreče. Odpeljati se je moral z ukradenimi šestimi kolesi na Žabjak. Anžiča policija vstrajno išče iti pravi, da ga v bodoče v "fl-jakarsko sobo" več na zapre. Neki stražnik je Anžiča dobil pri železniškem tiru ob Dolenjski oesti, toda Anžič mu je ušel proti Golovcu. Anžič je tudi svojemu gospodarju ukral dva kolesa ter tudi to tatvino zabeležil v svojo "kupčijsko knjigo", v kateri je "vestno" zapisal, komu je kako kolo ukradel ic komuprodal. Anžič bo skero gotovo tudi sedaj kje kako kolo ukradel in jo na kolesu popihal dalj« v pisaai svat. Po mestu se ostro kritikuje red v magistratnih zaporih. Ko bi stražnik Pintar ne dosel povedat o Anžičevem bagu, bi do včeraj zjutraj nihče ne vedel, da se je Anžiču posrečilo uiti.
Mestne godbe na bobnu. V Celovcu so ustanovili nedavno mestno godbo. Sedaj se poroča, da ima godba že 13000 gld. deficita. V Gradcu se baje mestna godba prihodnje leto opusti. Želimo, da bi btlaljubljanska"Meščani»ka godba" Srečnejša, kar bo pa le mogoče, ako bode občinstvo napram njej požrt-vovalnejše.
Hitra smrt. v sredo 14. p. m. je v Škednju 22letni Josip Česnik iz Št. Petra skočil t nekega nizkega zidu tako nesrečno, da mu[|je v te-1(MU počila žila. V par trenotkih je bil mrtev.
Huda vremenska nesreča je
13. p. m. zadela občino Ročinj. Nevihta s točo in viharjem ja uničila ves poljski pridelek; »adje vse potoleeno, grozdje po tleh, ajda kakor požeta. Škoda je velikanka; ljudstvo, ki je leto* pričakovalo lep pridelek, je vS« obupano. Nujna pomoč je potrebna.
Toča na Vipavskem. V»p0ne-deljek, dne 12:. avgusta, je pobila toča po nekaterih'krajih na Vipavskem: Nekateri posestniki na fCrzelju1
jso precej prizadeti.
' Samomor, v Hotederšici m]je obesil1 na'hrastovi veji kočarjev sin Franc Merlakv Dobili so ga obeše-nega ležečega delotfia'na tleh:
Nesreča v tržaški lukli V tržaški luki je novi parnik neke rusko azijske parobrodne družbe "Mongolija" trčnil skupaj s trgovskim parnikom "Sebetliko". "Sebeniko" se je potopil, osobje so pa rešili. Škode je 800,000 kron.
Detomor v Celju. Zaprli so
|	IZ DEL JU JEMO 1
znake za K-S.uednoto ;
| Mane, zastave in todera j
I ^^^^^' iii ^^ i
IJ0	(0MJTY P° 'i i
/ 1 1
( cenik! K	vzorce!
j ^
W. J. FEELEY GO.; j 6 & 8 Monroe St., CHICAGO.
1004 N. Broadway St.,
JOLIET, ILL.
priporoča svojo
% pekarijo %
Izdeluje po naročilu vsakovrst»» kolače in ima vedno sveži krub in drugo peko.
HENRIK C. HONKOMP,
izdelovalec
izvrstnih smodk.
Prodaja svoje blago na debelo in drobno. 809 N. Chicago St., Joliet, 111.
AMBtfor Bosley's _ _ BAR GOODS. Waukecaa Ale sad Porter. ....... ................
J. C. SMITH,
BOTTLER.
414 Via Buren St. 'Phone 171». Jollet. in.
American Ice Co.
prodajajo najceneje
PREMOQi
drva, oglje, led it4i
Ortto«; o» voglu Ohioftgo iu Colombia SlroeU. Oiftc« Tolopiiou« Ko. 67.
Koaideiioo Telephone No. i 3»,
• Mehki premog .	3.Oft
.....3.25
„	■ 3.5®
' Trdi prolog	6'75
m. i mi ..............................................................
John Gerzin,
i Corner 2, Bldg. East Ghesnut St., VIRGINIA, MINN.
■ Priporoča rojakom Slovencem svojo lepo urejeno
OONTII.NO
v obilen obisk. Točim vsakovrstne dobre in fine pijače, sveže pivo, razne likerje ter prodajam najfineje. smodke. Tudi Trinerjevo zdravilno grenko vino je vedno na razpolago.
Preskrbujem
vsakovrstne Ruber »templje po
zelo nizkih cenah. Za dobro in točno izvršitev jančim.
'Kdor bi ne bil zadovoljen z naročilom mu vrnes» denar. Pišite po cenik na
Jernej Prebl,
Bjc. 25 FROTIER, UINTA CO. WYOMING.
mmmmmrnammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm*:-^ ■
KAROL OESTERLE
zlatar na
106 N, Chicago Street joliet ill.,
se priporoča slovenskem občin»t*» za popravljenje žepnih in »ton«-kih ur po nizkih cenah.
Za dobro in točno popravo jamM.
DON'T grišfi
^ T,. YourMfeawsyi
»Sfi^al?ecure<iot »nr form c.f tob««. u»;«f
SSS™*be ma<le »teodg, OMgneeic. £01nrf f,®" »fe and vigor by taking MO-TO-mtUf. that makes week mm »troag. .. Mfity jg*B ten pounds in ten d«T8. Over BOO, 0tip cured. AH druggist«. Cure ®uar«n» B* let and advice KttKJfC. .-VitUrai.6 Sl ltiU.HW I ttaMTOY CO.? Ctogo or New York. m
AMEMAMl SLOVENRC.
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi slovenski katolli list v Ameriki.
/ IitcUjn
Slovensko-atnerikansko Tiskovno društvo
V JOLIET-U. ILL.
IZIDE VSAKI PETEK.
Za Ameriko' stane:
r.a celo leto .	$ 2.00
za pol leta . . . $ t.00
Za Evropo, Afriko in drago inozemstvo:
za celo leto . $3.00 ali t S kroti, za pol leta $1.50 a« 8 "
Posamezni listi po 5 c.
Oglasi po pismenem dogovoru, dopisi brez podpisu se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. . , Če
se naročniki preselijo z enflga kraja v drug« kraj, njij nam blagovolijo naznaniti poprejšnji iji novi naslov svojega bivališča.
' DOPISI naj se pošiljajo na uredništvo: 812 North Chicago St.
JOLIET, ILL.
DENAR iu naročila pa na tiskarno:
AME1UKANSK.I SLOVENEC, eor. Benton & Chicago JOLIET, ILL.
Tiskarne telefon št. 509. Uredništva telefon, št. 1541.
„AMERIKANSKI SLOVENEC".
Published weekly at Joliet, JU. by - „The Slovenic-American Printing Co." cor. Benton db Chicago Strs., Joliet, Ills.
The only Slovenic paper west of Ohio fcnd the Organ of the Grand Carniolian Slovenic Catholic Union of the United States of America.
Subscriptions $2.00 per year. Advertising rates sent on application.
Entered at tti» Pout off!«« at Joltot, til. as asccmd Class matter.
CERKVENI KOLEDAR.
8.	Sep.	Nedelja	15. pob. Rojstvo M.
•*».	,,	Pondeljelc Gorgonij mu6.
10.	„	Torek	Nikolaj,
11.	,,	Sreda	Hijaoirtt.
12.	,,	Četrtek	Macodonij.
13.	,,	Petek	Virgilij.
14.	„	Sbbota	Not bu j ga.
V katoliške šole!
Kadar požene seme kal za bodoč« drevo, se potrudi vestni in skrbni sadjar, da kolikor mogoče pospeši mlado rast ter poskrbi za vse, da se mlado drevesce dobro ukorenini. Zaliva mu, gnoji mu, porablja zemljo in odstrani plevel, ki preti zadušiti mlado kal. Tudi ko je drevesce že nekoliko večje, skrbi sadjar za wrse' potrebno. Ko pa doraste do go-Ktove velikosti, ko pride čas, da izvrši na njemu to, kar je potrebno, •»o hoče, da bo imel od njega kdaj, fkajj koristi, tedaj se ga loti s podvojeno skrbjo. Presadi ga, poreže mu nepotrebne, divje korenine, vzravna ga, cepi ga in ga priveže k močnemu koliou, ki mu je v viharnih dneh opora, pomoč, da mu je možno ra»ti ■»».ravnost in tako, kakor želi njegov vyarufo, skrbni sadjar.
Tako skrbi skrben sadjar za svoje . drevje. So pa tudi taki, ki se ne " brigajo tako skrbno za svojo dolž-a«»t'in'k1 vstrajno zanemarjajo svoj iajpOglavitnejši posel. So sadjarji, ki ne obračajo niti najmanjše pozor-aosti mlademu drevju. Tako drevesce potem raste in se razvija, ka. kor baš vpljiva nanj okolica, vreme; čas. Iz mladega drevesca se razvije kak Širok, potlačen grm, kisla lesnika, ki rodi slab sad in dela sramoto vrtu, na katerem raste. Dela pa tudi škodo svoji okolici. S senco zapori vse rastline v svoji bližini s požrešnimi koreninami pa izsrka vso snov, od katere bi se 'redilo ko riftne rastlina. Lesnike nimamo radi. Naravno! Sad je neužiten, drevo je grdo; nikake koristi nimamo
od nje, k večjem škodo. Ako se namreč preveč približamo lesniki, si lahko raztrgamo obleko ob njeno trnje in tudi.se lahko ranimo prav občutno.
S svojim sovraštvom delamo lesniki krivico. Drevo ni krivo, da je ostalo tako, tega je kriv sadjar, ki jc zanemaril svojo najsvetejšo dolžnost. Drevo bi bilo rastlo, se razvijalo in rodilo dober sad, ko bi bil sadjar storil pravočasno, kar<bi bil moral storiti. -A tega ni storil in njegova krivda je toliko večja, ko-tikor večje so posledice, katerim je bila njegova krivda vzrok.. ..
Mlademu drevescu so podobni otroci, stariši sadjarju. Ko je neskončno modri Bog daroval starišem otroke, izročil jim je tudi velevažno odgovornost za nje. Najsvetejša in največja dolžnost, starišev je vzgoja otrok. Zato pa tudi stariši, ki zanemarjajo to svojo glavno in prvo dolžnost, greše najhujše zoper božje in človeške postave in zoper samega sebe.
Za človeka je vzgoja vse. V vzgoji so zajamčeni pogoji za celo življenje in vso vesoljno večnost. Kakor smo se učili, tako živimo, tako bomo tudi umrli. Slabo drevo ne rodi dobrega sadu. Česar se je Janezek učil, to tudi Janez zna.
Najvažnejši del vzgoje je prevzela šola. V šoli se učimo in pripravljamo aa življenje. Kakoršiia pa je šola, lak je tudi nauk v njej, in kakoršen je nauk, taki so tudi oni, katere vzgaja šola. Dobra šola vzgaja dobro, slaba slabo, dobra je prav božji blagoslov, sla,ba pa je najspretnejše orodje satana. Pričakovati bi bilo, da so vse šole z ozirom na blagi in vzvišeni pomen in namen dobre, toda žalibog, dejanjske razmere nas pouče o bas nasprotnem. Ker pa so tedaj dobre in slabe šole, je dolžnost starišev, da izberejo svojim otrokom pravo dobro vzgojo. Ako zanemarijo to svojo dolžnost, so krivi največjega zločina, ki so ga v stanu izvršiti na svojih otrocih.
V	Združenih državah imamo mnogo šol. Najcenejši so takozvane javne ljudska šole (Public school). Zate šole prispevamo vsi državljani in zato sme vanje tudi vsak pošiljati
voje otroke. V njih uče sicer vse potrebne predmete mladim obiskovalcem vcepijo v glavo vse mogoče predmete, nauče jih vseh potrebnih stvari za življenje, a najvažnejše stvari, pouka v verskih resnicah te šole ne dele. Usposobijo tedaj otroka za življenje, napolnijo mu možgane, a srce in voljo mu puste nedotaknjeno. Izobrazijo ga samo na pol, drugo stran pa puste nedotaknjeno. Te šole so tedaj samo polovične šole. Ker pa zanemarjajo najvažnejši predmet, ker vzgajajo verski indiferentizem, zato so to slabe šole.
Za vsakega vernega katoličana je nauk o njegovih verskih resnicah najvažnejša veda. In toliko važnejša veda je to za nas, ki živimo v Ameriki, kjer pljuskajo valovi vsakoja-kih zmot tako visoko, kakor nikjer drugod. V luki, kjer je mirna voda, je marsikdo dosti dobro izvežban za mornarja, toda za na odprto morje, za vihar in valovje je treba več znanja in za tam niso sposobni mornarji z luke.
Z ozirom na te potrebe vzdržujejo verni katoličani po širni Ameriki svoje katoliške šole. Težko je včasih to vzdržavanje, a je življenske važnosti. Katoliške šole uče katoliške otroke vseh tistih potrebnih predmetov, katere rabimo v življenju, skrbe pa istočasno za dušo Otrok, za vzgojo volje in srca. Katoliške šole skrb« za telo in dušo, vzgajajo aa življenje in večnost, in zato so to dobre in edine šole, v katere sme pošten, veren katoliški oče z mirno vestjo poslati svoje otroke, za katerih skrb mu je naložil sam Stvarnik neba in zemlje.
V	septembru smo. Šolsko leto se pričenja Tisoči in tisoči otrok bodo vstopili v šolo. Važen korak je to. Sami si ne bodo izbirali tal, kam naj stopi noga. To nalogo bodo imeli stariši in imeli bodo tudi odgovornost.
Slovenski oie, slovenska mati! Ako hočeš dobro otroku, ako hočeš dobro sebi in olovostvu, ako hočeš zadostiti	vesti in ako hočeš
izpolniti svojo dolžnoit natančno in vestno, polji svojega otroka v katoliško šolo!
Mac Arthur in redovniki na Filipinih.
Kakor hitro jo bilo jasno, da bodo Filipini priklopljeni Združenim državam in kakor hiiro se jefzačelo kaj več pisati s tedaj navadilo navdušenostjo o Filipinih, nastalo je takoj za naše protestante veliko, novo vprašanje glede katoliških redov. Na Filipinih je namreč mnogo katoliških samostanov, ki so že stoletja tam naseljeni. Ti redovi so bili ves čas prava sreča za Filipince. Ti so prinesli tja luč sv. vera in sploh vso civilizacijo. Učili so domačine tudi raznih drugih strok in zlasti mnogo so se pečali s kmetijstvom in živinorejo. Ker so redovniki sami pridno delali, so tekom časa premenili najpustejšo in najslabšo zemljo v rodovitno polje, puščobne pašnike v sadonosne vrte in ker oskromni rodovniki niso zapravljali žuljev svojih rok, temveč so jih samo za potrebo rabili, je naravno, da se je počasi namnožilo njihovo premoženje.
To premoženje se je tudi naši kapitalistični politiki zdelo zelo vabljivo, saj je ta posegla prav radi dobičkolovstva po oddaljenih Filipinih. Bistrovidnejši so že tedaj trdili, da bo tem redo vom njihovo premoženje v pogubo. In niso se motili. Protestantovsko časopisje se je zaganjalo od dne do dne vedno hujše v te katoliške redove in kaj se je že vse pisalo o skromnih filipinskih redovnikih, je našim čitate-•ljem že kolikor toliko znano.
Doslej se je smatralo tako pisare-nje samo kot pobožna želja naših protestantov. Sedaj pa se kaže vedno jasneje, da so ti listi le propagirali namere vlade v Washingtonu, katera namerava odpraviti katoliške redove s Filipin in sicer iz velevaž-nega vzroka, da se bo polastila njihovega premoženja.
To namero zastopa in napravlja tudi višji vojaški zapovednik na Filipinih general MacArthur. V letnem poročilu, ki se nahaja v arhivu vojnega urada v Washingtonu in ki je le v posameznih odlomkih zagledalo beli dan, je marsikatera točka, kise tiče vprašanja o redovnikih na Filipinih. V teh točkah veje redovni-štvu nasprotna sapainvse deluje na to, da se nabere, kolikor mogoče nabere gradiva, kojega bo nekega lepega dne potrebovala kapitalistična politika v Washingtonu.
Ako se hoče proti komu postopati, je treba vsekakor tožnika. In tega vzgajajo z velikimi stroški in žarečo ljubeznijo zastopniki Združenih držav na Filipinih. Po ogromni večini imajo Filipinci svoje redovnike radi, hvaležni so jim in zato jih tudi spoštujejo. Nekaj pa jih je, ki jih ne marajo in da je takih več se jih v slučaju potrebe še nekaj napravi.
General MacArthur govori na več krajih, da žele prebivalci otokov odprave redovnikov. Izvija se silno modro iz teh škripcev. Pravi namreč, da je za sedaj s to zadevo še počakati, da pa bodo to stvar ukrenila amerikanska sodišča, kakor hitro bodo začela poslovati.
S takimi opazkami v svojem poročilu je pripravil MacArthur javnost na velevažne dogodke, katere namerava naša vlada izvršiti na Filipinih potom svojih sodišč. Tisto z redovniki nezadovoljno občinstvo na Filipinih, ki je našim oblastem silno pri srcu, hoče dokazati, da so si redovniki na krivičen način pri dobili svoje premoženje.
Glede na postopanje generala Mc-Arthurja in z ozirom na želje naše vlade je pričakovati, da se bo ta dokaz pred našimi sodišči briljantno posrečil, In potem bo zopet kričanja in paovanja na poštene redovnike in hvalila se bodo nepristranska amerikanska sodišča, ki so posegla s "krepko" roko vmes.
Odkod sovraštvo zoper redovnike?
Katoliški redovi na Francoskem s® vkovani v novo verige, družba Jezusova pa zapiuŠoa rodna tla, izgnana v tujino. To je storila "svobodomiselna" Francija! To jo storila tista Francija, ki je tako buono in bahato proglašala vsemu svetu "eaakost, bratstvo in svobodo!" To
Slovenskim žuljem.
Kdor no dola, m«j tudi *« je!
Zadujič smo dokazovali, da mora biti zasebna last, da je božja volja, naj si ljudje delijo zemljo, da zato ravno ne moremo imeti vsi jednakih posestev, ker nismo vsi jednako pridni, jednako ustvarjeni, ker nimamo ob kratkem vsi jednakih duševnih in telesnih zmožnostij in zato tudi, ker zemlja sama ni povsod jednaka. Toda s .tem ,še ni rečeno, da je vsaka zasebna la«t, pravična, da so nakopičeni, tisočaki, stotiso* oaki, milijoni in bilijoni modernih
je storila v dobi tolerance! Svobodo-misleci vseh dežel pa ji ploskajo.
To je torej moderna toleranca, to liberalna svoboda! Kdor ima denar, tako je pisal nekdaj Balrnes, ga uporablja, kakor se mu ljubi; nihče se ne briga za to, če ga zapravi ali raz-meče. Kdor leta po veselicah, mu je svobodno, če tudi hrum in šum moti soseščino, "Za vse je svoboda; snujejo se društva in zveze tovarnarjev in trgovcev,.-, znanstvena in umetniška društva, društva vseh vrst — le te svobode naj ne bo, da se združijo nekateri, ki menijo s tem služiti Bogu in človeštvu?" Snujejo se masonska društva, ki je njih zadnji cilj porušiti prestole in oltarje — svobodno jim je! Gelo rutijanstvo ima svobodo. Št. 13 so sicer protipostavne, a snujejo se celo v mestih, ki jim župani jo možje "najčistejših rok", in postava meži in molči! Za vso je svoboda, le ne za katoliške zveze, za katoliške redove!
Ali mar katoliški redovniki niso dobri in zvesti državljani? Ali ne ljubijo domovino svoje? Ali ne delujejo za blagor človeštva? Ali ne go je dobrodelnosti? ali ne znanstva? ali ne umetnosti? Kje je manj ego-iama in več altruizma kakor v katoliških redovih, katerih člani ne morejo imeti nič svojega, ki so se odpovedali svojemu imetju, svojemu uživanju, svoji časti, da živo za Boga in trpeče človeštvo? Nad 4600 dobrodelnih zavodov, sirotišnic, bolnišnic, hiralnic, .zavetišč, ubožnic, so oskrbovali katoliški redovniki samo na Francoskem!
Zakaj se torej kujejo ravno zoper katoliške redove v dobi tolerance "izjemni zakoni?" Taki izjemni zakoni so naravnost nasprotni prirod-nomu in evangeljskemu pravu, nasprotni prepričanju človeštva, da bodi svobodno ljudem družiti se za pošteno, da, ne le pošteno, ampak sveto življenje! Ti izjemni zakoni nasprotujejo absolutnemu pravu katoliške cerkve ustanavljati svoje verske institute, l^i naj so ji v pomoč pri nje težki božji misiji. Ti izjemni zakoni so v največjo kvar socialni blaginji, zakaj zgodovina nepobitno priča, da so katoliški redovi bili ena najmočnejših kulturnih sil! Ti izjemni zakoni nasprotujejo obenem religiji, pravici in civilizaciji! Kako je torej mogoče, da ravno naša "toleranca" liberalna doba tako bije v lice pravico in resnico, enakost in bratstvo, človečan-stvo in svobodo?
Leon XIII. je v svojem zadnjem pismu na katoliške redove odkril vsemu svetu to prečudno uganko. Liberalizem nosi svobodo le na jeziku, v dejanju pa ima svobodo le za-se. Liberalizem v nasprotju s temeljnimi principi 1. 1789 tepta v blato svoboščine katoliških redov, zato ker so ti redovi katoliški in ne liberalni. Zadnji vzrok teh izjemnih zakonov je sovraštvo proti krščanstvu in katoliški cerkvi. "L' odio capitale" — smrtno sovraštvo liberalizma proti državi božji je pravi vzrok preganjanja in zatiranja katoliških redov! Katoliški redovi so del in sicer odličen države božje, cerkve Kristusove, zato jih sovraži država sveta! Katoliški redovniki so prisegli večno zvestobo Kristusu kralju, zato jih sovražijo posebno tisti, ki so se zapisalu satanu, knezu tega sveta! Masonstvo giblje vse sovražne silo proti katoliškim redo vom!
"L' odio capitale", smrtno sovraštvo satana in njegovih hlapcev, masonov, zoper Kristusa in cerkev aj&govo, to je tista skrivna moč, tista infernalna sila, ki je skovala francoske izjemno za.kone! Tako priča pred vsem svetom Leon XIII.
I Zamašenje se ozdravi.
■ Najvažnejša ianajdba zadnjih let je gotovo zdravilo za zamašenost: Cascarots Candy Catharic. Ozdravljenje jamčpno. Pristne tablico so zaznamovane s C. C. C.
bogatašev, kapitalistov, vsi dobljeni po pravici. Tudi njih prostrana posestva bi'smeli včasih prav po soci-jalističnem kopitu lepo deliti med splošno ljudstvo ali pa delavce, katere so ti kapitalisti, to se pravi, oderuhi, oželi in odrli. Ravno zato ne zagovarjamo nejednake zasebne lasti brez omejitve. Ne kradi! yelja socijalistu in tudi kapitalistu. Zakaj je toliko vpitja ,zoper kapitaliste? Zato tudi, ker ne delajo. Zakaj takokriče socijalisti zoper sedanjo človeško družbo? Zato, ker mislijo, da jim potem ne bode treba delati, ali pa vsaj skoraj nič delati. Kapitalistu in socijalistu nasproti velja torej krščanska resnica: Kdor ne dela, naj tudi ne je.
Kaj pa je delo? Delo je vsako opravilo, vsak opravek, ki donaša koristi delavcu samemu ali pa sploh komu drugemu in ki ne služi samo zabavi ali samo užitku. Tako je pisal jezuit Cathrein in menim, da se temu pomenu dela ne da nič oporekati. Zakaj pa moramo delati? Odgovori na to so raznovrstni.
Delati mora vsakdo, da se ustavlja lenobi, vseh grdob grdobi. Bog nam je dal dušne in telesne moči, da jih rabimo in prav obračamo. Kdor je zgubil veselje do dela, za njega je.življenje že brez pomena. Zato pravi celo pogan Goethe:
Was verktierzt mir die Zest?
Thaetigkeit! Was macht sie unertraeglich lang?
Muessiggang!
(Pa brez zamere, slovenski socijalisti! Vzeli ste svoje nauke iz nemških tal, poskusite tudi malo zabele iz nemške ponve!)
Brez dela ni prostosti, ni plemenitega čuta, ni moči, ni samostojnosti. Še večja,pa je postala dolžnost dela.po padcu prvega človeka! Sedaj moramo poleg vsega še delati zato, da delamo pokoro za naše pregrehe. Ne pridigam ti sedaj-le, dragi moj socijalni demokraček ali pa tudi anarhist, samo razložil bi ti rad, zakaj je vendar to, da mora človek v potu svojega obraza delati, zakaj se moramo tako truditi za kruh? Le zapomni si, ta uganka je nerešljiva, če se ne postaviš na mojo stran! Za greh se potimo in tudi ti se boš, kadar se že rie bo dalo ničesar več na svetu s teboj deliti. Liberalna šola narodnega gospodarstva res misli, da je bleknila bogve kako pametno, ker kriči med »vet, da v narodnem gospodarstvu ni treba vere, religije nič bolj kot tudi ne poznamo religijozne, verske kuhinjske umetnosti! Vi odrešeniki delavca, odslej Vam res ne bode treba več za dež moliti, pa saj tudi delali ne boste. Kot so oblačni in megleni vaši nauki, tako bodo tudi megle in oblaki skrbeli, da postanete res neodvisni, jedinivladarji zemeljskega raja.
Delo je naša dolž.n,os.t, delo je tudi naša čast! Odkar je Sin božji sam posvetil delo, saj je bil sam tesar, od tedaj nam delo ni v sramoto, od tedaj je izgubilo delo tudi veliko svoje grenkobe. In še več, preljubi moj socijalistovček! Bil ni namreč Kristus samo človek, bil je Bog in ta Bog je z lastnimi rokami delal, on sam se je tudi potil za svoj kruh, dasi ni poznal greha!
Toliko danes o prvi točki, kar se tiče dolžnosti dela. Vsi smo otroci Adamovi, vsi moramo delati, vsi moramo trajno delati. Da, imamo pravico do počitka, toda nimamo pravic« do postopanja. Proč s postopači, naj bode kdorkoli! Kdor noče delati, naj tudi ne je. Toalete, neprestane gostije, gledališča in klubi, plesi, koncerti, samo romani, klavir, šetališča in spanje (Cathrein) vse to še ni delo. In vse to mora odpraviti krščanstvo, četudi v zvezi z vami socijalisti! Le uničimo moderno lenobo, toda vi socijalisti, vi takozvani voditelji teptanega de-lavoa, ne bodete podedovali palač kapitalistov in se tam gostili ter podedovali njih lenobo, pač pa bosto trdo delali. Kor pa ni delavec samo tisti, ki dola s svojimi žulji, zato prihodnjič nadalje.
Cleveland, Ohio.	F. K.
Pod z am 1 j o jo delalo lansko leto 4,000,000 ljudij.
Prvi javni z a v o d za cepijo nje koz so odprli v Kodanju «a Danskem leta 1801.
Na notranjem davku]® nabral striček Sam v minulem leta $306,871,609.

V h a w a i s k i h v o d a h se nahaja 240 vrst rib, izmed teh ji^r naravoslovcem 50 vrst nepoznani)1.
Največ psov ima Francija Na vsaki tisoč prebivalstva jih Jc 75, na Angleškem 38, v Nemčiji P* celo samo 31.
Stoosemi n štirideset1
rojstni d-an je nedavno pra«!'0' vala gospa Eliza Stalter v Car tag6' Illinois.
Med 22 nemškimi nacij®' nalnimi poslanci v Avstriji jil> je štirinajst, ki so prestopili v protc stantizem.
Nekateri listi hočejo d«ti, da je prodal Crispi 8voje spomine, dokler je bil še živ, neke«1" amerikansk«mu založniku.
Za brez dim en sinodo* je sklonila nedavno vojna upr»yit Združenih držav kupno pogodbo >» sicer je kupila funt po 75 centov.
V Združenih drž av»k le bilo lani 109,092 požarov. 46 odstotkov je bilo človeških stanovanj« potem v drugi vrsti pa so prodaj«1"6 in še le v peti tovarne.
J
Država A r'i z o n a j« bila
slej glede podnebja najugodnejša
vse na prsih bolne. Zaradi mehkeg ; ^ zraka so se tja selili vsi jetičm » niki. Sedaj je to prepovedano.
Leto v i š č ar j i v ko p ali ® f ! < Atlantic City so glasovali te ^ ^ kdo se sme imenovati zmagovalo pri Santiago de Cuba. Samp«0" ^ i dobil 150 glasov, Schley pa 8, l4 '
Kardinal Gibbons se J« nedavno povrnil iz Evrope, ^ je zlasti dolgo časa mudil v Bi0lpj. oerkvenih zadevah o redovih °a lipinih. Ob povratku je bil navd šeno sprejet.
P o v 1 a d n e m poročil"' živelo v letu 1900 v Združenih vah 297,905 Indijancev. Od teb jih je civilno oblačilo 95,679, ^ loma vsaj pa 31,923. Brati ji11 1 znalo 42,579.
r
Največji globus ima
s ka akademija znanosti v gradu. Narejen je iz bakra in te 65 centov. Zunaj predstavlja Ijo, znotraj pa ozvezdje obeh p° vic. Na Rusko ga je pripeljal o Peter Veliki.
Na Ruskem so zapr
D
K u r s k u nekega ponarejalca narja. To pa poštenjaka ni mot' Na zvijačen način si je pride'" ^ ječo potrebnega orodja, kjer j® P.^ tem nadaljeval svojo rokodelst*0 | delal rublje.
Šampanjec je bil do k0"^ 17. stoletja rudeo in se ni poni'-le okrog leta 1090. je iznašel diktinski pater Don Perignon v ti j i Hautvilliors na Francoske«1 čin, po katerem se šampanjca » rf \ močjo črnih jagod speni in »cl
Vminulem letu so zakl»'* Združenih državah 28,172,000 Pr, sičov, izmed teh 7,110,440 v 0» oagi. Zatem pride Kansas	\
Časih so največ prašičev zakla|'^ Cincinnati, O. in zato so naziv*'1 ^ ihosto Porkopolis. Lani so Zaklali sam<> 056,244.
Inkorporirana v državi Illinois dne 13. jan. A. D. 1898; URADNIKI:
predsednik: Anton Nemanich, cor. Scott & Ohio Sta., Joliet, 111. podpredsednik: John R. Stkrbenz, 2008 Calumet Ave., Calumet, Michg I *• Tajnik: Mihael Varuj an, 903 N. Scott St.; Joliet, 111. i j> tajnik: Anton Skala, 9225 Marquette Ave.; So. Chicago, 111.
Blagajnik: Anton Golouitsh, N. Chicago St. 801--805, Joliet, III. J: °<iliovni vodja: Rev. Ciril Zupan, 806 East B. St., Pueblo, Colo. Nadzor f	Weaker, 501 3rd St., Anaconda, Mont.
n;kj. " -j Anton Štefanič, Box 852, Soudan., Minn, r	[ Jos. čulikl, 1009 E. B. St., Pueblo, Colo,
^iuancn' ( J°HN Kukar, 920 H. Chicago St., Joliet, 111. odbor-1 \ JoHN Gtrahek, 1012 N. Broadway, Joliet, 111. iv	' / Anton Fir, 12329 Parmel Ave., West Pullman, 111,
Pravni i Mihael Skkbk, 1220 St. Clair St., Cleveland, O. 1 odbor- \ John Oberstar, 3d St. 1115, La Salle, 111. '	' ( Mat. Pruanovič, Box 375, Virginia, Minn.
Prizi ■ f Martin Fir, 1103 Scott St., Joliet, 111. odbor- "! Štefan Kukar, 920 N. Chicago St., Joliet, 111. ' ( John Grdina, 1751 St. CUir St., Cleveland, 0.
VSE DOPISE pošiljajo krajevna drnštva na I. jednotinega tajnika (M. Vardjan-a) po svojem zastopniku (delegatu) in po nikomer drugem, Vse stroške za umrle pošiljajo krajevna društva na jedflOtinega tajnika (M. WAR D JAN A) po svojem zastopniku (delegatu) in po j nikomer drugem.
Novo društvo sprejeto.
Društvo sv. Jožefa 57 Brooklyn, N. Y. 3. septembra 1901. Imena:
-Pengor 3194 roj '74, Martin Marinšek 3195 roj '75, Franc Kosoc 3196 roj '74, Ribič 3197 roj '74, Peter Starin 3198 roj '73, Anton Bremič 3199 roj '72, yW»a Burgar 3200 roj '70, Frane Pavli 3201 roj '66, Jož. Nahtigal 3202 roj '64, Cvetkoyič 3203 roj '60.	Društvo šteje 10 udov.
Pristopili so:
^ društvu sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Jakob Zupančič 3174 roj 1883, Pr. Kostelc 3175 roj 1882, Franc Svajgar 3176 roj 1876, Janez ICužnik 3177 roj '66, Jan. Skendrovič 3178 roj '66, Anton Nosan 3179 roj '58, Jakob Plut 3180 rojen v J1888, Mat. Vertin 3181 roj '77, Jan. Sute 3182 roj '71, spr. 2. sept. D. š. 223 u. A društvu sv. Petra 30 Red Jacket, Mich. Peter Sterk 3183 roj '81, sprejet 2. sept.
1901.	Društvo šteje 127 udov.
K društvu Jezus D. Pastir 49 Sharpsburg, Pa. Janez Kroteč 3184 roj *83, sprejet 2. n- sept. '01	Društvo šteje 35 udov.
K društvu sv. Jožefa 43 Anaconda, Mont. Alojz Novak 3185 roj '74, 2. septembra t 1901.	Društvo šteje 74 udov.
* društvu sv. Roka 15 Allegheny, Ka. Andrej Hodnik 3186 roj '75, Matija Klarič v 3187 roj '67, sprejeti 2. sept," '01.	Društvo šteje 66 udov.
društvu Marije Pomočnice 17 Jeny Lind, Ark. Pavel Postotnik 3188 roj '75, spr. » K sept. '01	Društvo šteje 29 udov.
društvu sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Anton Kompare 3189 roj '71, Matija Količ 3190 v poj '03, Matija Bezek 3191 roj '57, spr. 2. sept. '01. Društvo šteje 196 udov.
društvu sv. Frančiška Seraf. 46 Greater N. Y. Anton Murn 3192 roj '73, Janez K Pleško 3193 roj '62, sprejeti 3. sept. '01.	Društvo šteje udov.
^ društvu sv. Barbare 40 Hibbing, Minn. Janez Požar 3204 roj '75, Anton Gornik 3205 roj '75, Jane/. Pahule 3206 roj '72, Anton Klun 3207 roj '71, sprejeti 2. 0 sept. '01.	Društvo šteje 43 udov.
11 društva Marije Pomočnice 17 Jeny Lind, Ark. Jakob Stermlan 1198 2. sept. A, 1901.	Društvo šteje 27 udov.
a društva sv. Jožefa 56 Leadville, Colo. Anton Miklič 2851 3. sept. D. š. 58 u.
Suspendovani:
°d društva sv. Petra 30 Red Jaoket, Mich. Peter Šneler 1670, Franc Staniša 1675, 0 2- sept. '01.	Društvo šteje 125 udov.
Q društva sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Pavel Mihelič 394, Ignac Vesel m. 408, Janez Sašek 477, 2. sept. '01.	Društvo,štoje 217 udov.
a društva sv. Jožefa 43 Anaconda, Mont. Jurij Brki je 1988 2. sept. D. š. 73 u.
Izločeni so:
, °d društva sv. Roka 15 Allegheny, Pa. Mihael Likovič 1045, Mihael Agnič 1066, 3- septembra 1901.	Društvo šteje 64 udov.
Pristopile soproge:
^ društvu sv. Roka 15 Allegheny, Pa. Neža Klarič 1558 roj '73, sprejeta 2. sept. g- 1901.	Društvo šteje 35 soprog,
čustvu sv. Jožefa 2 Joliet, 111. Terezija Kotič 1559 roj '69, sprejeta 2 septembra
iT . 19V°I-..........„	Društvo šteje 117 soprog.
društvu sv Družine 5 La Salle, tli. Marija Tomšič 1560 roj '70, Marija Zore 1561 roj '78, Terezija Troj 1502 roj '70, spr. 3. sept.	Društvo šteje 67 soprog.
Suspendovane soproge:
gd društva sv. Petra 30 Red Jacket, Mich. Marija Šneler 1142 2. sept. D š 85 s u društva sv. Cirila in Metoda 4 Tower, Minn. Marija Sašok 290 2. septembra l901'	'	Društvo šteje 99 soprog.
Izločena soproga:
^d društva sv. Roka 15 Allegheny, Pa. Marija Agnič 764 3, sept. '01. D. š. 34 spg.
MIHAEL WARDJAN, I. Tajnik K. S. K. Jednote,
903 N. Scott St., JOLIET, ILLINOIS.
I
Društvene vesti,
< 1» Salle, 111., 27. avg. — Naše
Narodno in cerkveno društvo"
i dali inkorporirati ter smo ga
k tej priliki prekrstili in mu dali
ftadecky". Prošnjo za inkorpori-
j so podpisali sledeči rojaki:
j C«ljan, Math. Komp, J. Perko,
j,ožef Jenško, John Modio, Frank
^dpancič in Jakob Lindič. Meseca
f usta ni društvo vsprejemalo.de-
v rJa zaradi inkorporiranja. Vpla-
I 1 80 8amo zaostalo' meseonino in ^restj.
^ Zadnji mesec je bilo
25bla8»jni...............$468.50
j, vplačano obresti.. 1.86 " P*terlin plačal za julij.. 3.00
Skupaj....$473.43 •ob rihodnie zborovanje bo zadnjo 0„ °.to v septembru zvečer ob pol
SalT Uri pti S' MatiJL KomP 7 . Rojaki, pristopajte v obilnem
*Vllu! Pozdrav! J. Ovija«.
Joliet, III. — Prvo in najstarejše slovensko društvo v Jolietu podporno društvo sv. Jožefa, št. 2. K. S. K. Jednote je sklenilo enoglasno, da bo poslej obdržavalo svoja mesečna zborovanja v novi Golobitshevi dvorani.
Pittsburg, Pa., »1, avgusta. Predsednik Win do w Gifts s Worker's Association Limon Burns ni imel doslej še prilike govoriti z Schwabom, vendar se nadeja, da bo kmalu našel priliko za to. On je pooblaščen od predsednika Schafferja, da sme staviti Scliwabu pogoje za premirje. Sem je došlo nekaj zastopnikov iz Milwaukee in so imeli daljše pogovore z Tighem in Shafferjem.
"Labor World" je prinesel danes članek, v katerem se očita Shafferju da je štrajk nesrečno vodil, ter da je štrajk' že popolnoma izgubljen, tega pa da neče še Shaffer povedati, da si sam to dobro ve in se hoče varovati. Člankar pozivlje naj se Shafferja odstavi, na njegovo mesto pa izvoli sposobnejšega moža, ki bo rešil Amalgamated pogina.
O tem članku jt rekel Shaffer, da se ne briga zato, kaj porečejo o njegovem delovanju časopisi. V delavskih krogih ni napravil članek nič utiša, pač pa ga na vse kriplje izkorišča kapitalistično časopi«je. To bi namreč rado pokazalo svetu, da so delavci needini.
Washington, D. C., 31. avg. "American Federatioaist", ki je oficijelno glasilo velike organizacije "Federation of Labor, prinaša članek, v katerem ostro prijemlje bilijonski trust. Pravi, da je največji izkoriščevalec in zaničevalec delavstva. II koncu članka izreka štrajkujočim delavcem popolno simpatijo.
Anglija iti Rim.
Iz delavskih krogov.
Jlazleton, Pa., 31. avgusta. Tu zboruje United Mine Workers in glavna, letna konvencija je vs-prejela celo vrsto važnih resolucij. Nekatere resolucija so glase za to, da naj posamezne unije i« zbirajo unijske karte ter da naj uporabljajo vsa mogoča sredstva, s katerimi bo mogoče pridobiti še vse neorganizirane delavce uniji. Imenoval se je na zadnjem zborovanju tudi odsek, čigar naloga bo pregledati vse kon-trakte in skleniti po potrebi in okoliščinah nove.
Prisega angleškega kralja, k<i je prikrojena po starih Iuteranskih vzorcih, kateri so sa že preživeli skozi zadnja tri stoletja luteran-skega propadanja, je zopet obrnila pogled« vsega kulturnega sveta na angleške verske razmere. Lord Norfolk je v odločnem pismu angleški vladi v imenu mnogoštevilnih angleških katoličanov pojasnil stališče. Katoličani so zvesti dinastiji iz verskih nagibov, ker niso revolucionarji in imajo pred očmi vedno splošni blagor. Katoličani gredo tudi v vojsko in prelivajo svojo kri za dinastijo — tudi za krivičnega kralja — ako jih kliče dolžnost. A notri v njih srcu tli čut za pravico in resnico, ki se ne da zatreti, ki se ne da premagati niti s policijo, niti z vojaštvom, uiti s kraljevimi prisegami, katere sklepaiparlament odvisen od slučajne politične konstela-cije.
Kako s to je zdaj razmere na Angleškem? Kakor znano, je v zadnjih desetletjih mnogo odličnih pristašev anglikanske krivo vere začelo premišljevati dogmatični in zgodovinski temelj o«e čudne tvorbe, ki se imenuje "Church etablished", etablirana anglikanska oficielna cerkev.
Prešestnik kralj Henrik VIII. je kar sebe proglasil za anglikanskega papeža in zahteval, da ga vsi za takega priznajo. Tisoči mučenikov so prelili svojo kri — in slednjič je zmagal anglikanski cezaropapizem. Zdaj pa prestopajo najbolj inteligentni anglikanci v katoliško cerkev, ker spoznavajo krivico, ki jo je storila brezvestna javna oblast ljudski vesti.
Razmere so tu podobne ruskim razkolnim razmeram. Mnogo pastorjev, ki so se poučili, j« prestopilo v katoliško cerkev. A pri tem so prišli od svoje bogato službe na beraško palico, ker jim je vlada ustavila plače. Ali si krivoverec, ali pa berač! To je geslo, ki se ga drži tista angleška vlada, ki pravi Burom: Ali ste Angleži, ali vas pa uničimo!
Zato jo lord Halifax vpeljal veliko akcijo, ki naj prevrže vse javno mnenje na Angleškem in naj celo Angleško oficielno privede do tega, da postane katoliška. Velika ideja, podobna oni, ki jo je imel plemeniti Rus Solovjev! A tu »e razbije vse na cezaropapizmu, na odrovenelem, brezčutnem birokratizmu.
Pred tremi, štirimi leti je bilo "moderno" vprašanje v vseh angleških "Salons" združenje z Rimom. Samo o tem so govorili. Vzgledi so vlekli. A tista angleška družba, ki gre le na deuar in na dobiček, je kmalu opešala, ker — tQ je vpraša nje vesti in poštenosti, u« pa vprašanje dobička.
j Vendar vkljub Vsem težkočam se dela na združenje z Rimom. Kardir rial Vaughan, nedavno še jako bo-lehen, dela, kar je v njegovi moči. Velikanski spomenik tega gibanja bo nova metropola svetega Petra v Londonu.
Kakor je znano, so v Londonu ob času apostazije sezidali velikansko cerkev svetega Pavla. Ne ravno sv. Pavlu v čast, ampak hoteli so proti cerkvi sv. Petra v Rimu, ki je središče vsega katoliškega sveta, postaviti v Londonu drugo versko središče, ki bi bilo onemu v Rimu enako in bi tako vsaj v arhitekturi dokumentiralianglikansko papeštvo proti rimskemu papeštvu. No, sicer velikanska zgradba je vendar za nekoliko metrov zaostala za rimsko zgradbo. Zdaj pa katoličani ria Angleškem zbirajo darov, da sezidajo veliko oerkev sv. Petra v Londonu, in s tem javno pokažejo, da vkljub vsem krivoverskim poskusom pred celim svetom javno tudi v Angliji dokumentirajo svojo edinost z Rimom. Kardinal Vaughan sam je dan na dan na stavbišču in z vsemi močmi dela na to, da dobe angleški katoličani v. razkolnem Londonu svoje dostojno cerkveno središče.
Težave pa, ki se upirajo pokato-ličevanju Angležev, so različne. Poleg teh, ki smo jih omenili prej,, so še tele.
Kdo pa je danes angleška cerkev? V Londonu samem je okolu tri sto krivih ver. Saj je znano: kamen, ki se odvali z vrha, vali se vedno hitreje navzdol, in se vedno bolj krusi. Tako je s krivimi verami. Enkrat od edinosti cerkve ločena, se vsaka kriva vera drobi in prši. Če se načelo avktoritete enkrat zlomi,potem ni več nikake edinosti, ampak je le razkol in drobljenje.
Če bi se torej sklenila oficielna združitev "etablirane cerkve" z Rimom, ostanejo še mnogoštevilne krive vere, katerih ne potegne s seboj nikaka avktoriteta. Nedavno je bil v Londonu dopisnik milanskega lista "I/ OsserVatore Catholico". Tam so mu rekli: Ako danes prestopi v katoliško cerkev nadškof Canterburyski, je veliko vprašanje, ako mu sledi njegova — žena!
Novo versko gibanje med Angleži, katero je znano z imenom "rituali-zem", je preveč zunanje, da bi da-jaloittpa do gotovega vspeha. Angleško ljudstvo ima jako globoko versko čustvo. Anglikansko, po pro-testantovskem vzorcu prikrojeno bogoslužje, mu ne zadošča. Oni hočejo imeti živo, lepo, iskreno bo-gočastje, kakor ga ima katoliška cerkev. Zato pa zametujejo anglikanske nepoznane obrede, ki so prazni vsakega živahnejšega duha, in sprejemajo zopet katoliške obreda. Nevarnost je, da ne ostanejo ti "iz-preobrnjenci" samo pri obredu. Ko sprejmejo zunanjo obliko, mislijo, da so storili vse. A treba je pravega globokega duha za izpreobrnitev, in ta se da doseči le po dolgotrajnem pouku, po natančnem spoznavanju in po iskreni molitvi.
Zato je pa najbolje, da obe struji delate vsporedno: Oni, ki hočejo iz-preobrniti oficielno Anglijo, kakor lorda Halifax in Norfolk, naj delajo v višjih krogih in v politiki; oni pa, ki od te visoke akcije ne upajo mnogo, naj delajo dalje v privatnih krogih, da dobro misleči spoznajo katoliško resnico! Vspehi so ž« doslej lepi, upati je še večjih.
Izpreobrnenje Anglije h katolicizmu bi bilo imenitne važnosti tudi T političnem oziru. Nadarjeno, imo-vito, energično ljudstvo bi se pridobilo za najvišje kulturne ideale.
Ob času zrelih dinj v Georgiji.
Kaj je bral Napoleon I.
V životopisu Napoleona L, katerega ja izdal lord Rosebery, pisatelj pripoveduje, da je Napoleon, ko je bil še gojenec vojaške šole v Brien-ne, vedno nadlegoval knjižničarja, in ko je živel na otoku sv. Helene, daje bil najsrečnejši, kadar so došle nove knjige. Tedaj se je zaklenil v svojih sobah in jih več dni ni zapustil. V Valenciji, kjer je služil kot poročnik, je prebral celo tamošnjo knjižnico. Pozneje v vojskah mu je morala soproga Josipina Beauhar-nais v vozu prebirati nove spise. Kaj rad je bral Orleandaod Ariosta, Corneilla, Racina, Voltairja in skoraj sleherni dan v sv. pismu.
Sledeči dve spričevali dokazujeti vrednost Severovega "balzama življenja". Malvina Bachmayer iz Bobbins, O., piše: Cenjeni g. Severa. Prejmite mojo najprjsrčnejšo zahvalo za Vaše izvrstno zdravilo. Trpela sem na mučnih boleznih in bolečinah v želodcu in sem bila neozdravljiva. Kupila sem steklenico Vašega balzama življenja od gosp. Ihnata in ozdravila sem popolnoma.
Fr. Jun iz Oklahama City, Okla, T., piše: Vaša zdravila so boljša, fcakor vsa druga. Rabil som Vaš balsam življenja ui Vaš grenčeo za želodec, in samo z njih pomočjo mi je bilo življenje rešeno in podalj šano.
Nič Več?
V Cassel se je pripeljal z brzovla-kom elegantno oblečen popotnik ter šel v restavracijo I. razreda. Natakar mu ponudi jedilni listek. Popotnik ga vpraša, ima-li kak poseben prigrizek. Natakarjih našteva celo vrsto, a kako se začudi, ko čaje iz ust gospodovih: "Nič več?" To mu je bilo vendar od sile: "Blagovolite dovoliti, jaz sem stregel že visoki gospodi in je bila z našimi jedili zadovoljna, zato menim, da bi smeli biti zadovoljni tudi vi." Tujeo je odgovoril. "Ali veste s kom govorite?" "Ne vem!" "Jaz sem bolgarski knez." "Nič več?.." je na to krepko odgovoril natakar. Knezu je odgovor tako dopadel, da je natakarja sprejel v svojo službo.
Krueger na plesu.
Iz Kruegerjevega življenja se poroča nekaj prav zanimivega: Pred štirimi leti je francoska kolonija v Johannesburg^ priredila ples o priliki francoske narodne svečanosti. Vabilu francoskega konzula se je Krueger udal in je obljubil priti na ples. Za ples so se delale velike priprave. Krueger je res prišel na svečanost, a ob prvem pogledu po dvorani je obstrmel. Vse gospe in go-gpodičine bile so—-dekoltirane. "Kaj j sem storil", vzkliknil je Krueger, '<da sem dosel sem. Gospe se niso oblekle!" — Krueger se je na to obrnil in, odšel hitrih korakov iz dvorane. Aranžer j i so b i teli za n j im. 4(Vrnem se zopet v dvorano, kadar bodo gospe pošteno oblečene", od-rrnil je Krueger in nihče ga ni mogel pripraviti od tega sklepa.
Pospešuje prebavljenjo, vsejuje ledice, množi kri ter stvarja telo močno in krepko.
Filozofija.
Trgovec z živino v vasi A. je bil premožen mož in zato je dal svojega, sina študirati. Ko je zapustil gimnazijo je šel na univerzo, ne da bi očetu kaj pravil kaj namerava študirati. Ko je prišel tedaj ob prvih počitnicah domov, sta se z očetom pogo varjala raznovrstne stvari.
"Kaj pa študiraš?" ga vpraša oče med dragim pomen kom.
"Filozofijo", odgovori sin.
"Filozofijo? — Hm, — kaj pa je to?" je vprašal oče zvedavo.
"To se z malimi besedami ne da razložiti", pravi sin, "vrhu tega bi me vi niti ne razumeli. Toda jaz vam hočem to na drug način razložiti. Torej: vi. mislite, da ste v vasi A.?"
"Seveda, saj sem tudi", pravi oče.
"No, jaz vam bodem s pomočjo filozofije dokazal, da nisiie v vasi A."
"Tako, sem zelo radoveden."
"Torej oče, če ste v A. potem gotovo niste v vasi B."
"Seveda ne."
"Če pa niste v B., ste pa gotovo kje drugod, kaj ne."
"Gotovo!"	*
"No vidite, ker ste kje drugod, pa gotovo niste v A."
"Dobro, pravo", mrmra oče nato in se zamisli, Kar naenkrat pa skoči po koncu in pripelja sinu okrog ušes krepko zaušnico.
"Oče, zakaj me tepete?" vpraša prestrašen sin.
"Jaz", vpraša oče ravno tako začuden, "jaz te vendar nisem topni."
"Kaj pa da »te me, saj čutim še sedaj v ušesih bolečine."
"Jaz te nisem tepel."
"Pa _ _".
''Nič "pa!" Jaz ti dokažem, da te jaz nisem tepel in sicer s pomočjo tvoje filozofi je. Ti si rekel, da si v A., meni pa si filozofično dokazal, da sem kje drugod, zatorej je popolnoma izključeno, da bi mi bilo mogoče tebe tepsti.
Učeni možje.
Madison, Wis., 1. septembra. — Pred državno komisijo je dobilo zadnje dni 34 pravniških kandidatov izpit. Mladi gospodje pa »o morali biti pravcati učenjaki, prave juridione kapacitete, kajti samo 5 mož je napravilo izpit s povoljnim vipehom, vsi drugi pa bo-propadli. Člani komisije trdijo, da so bila. vprašanja veliko ložja nego navadno*, vsi kandidati pa so bili silno slabo pripravljeni.
Srakoperjeva hruška
Slik* iz vasi,
No komur jo določeno, da je siromak na svetu in da je zaničevan in zaeramovan, ta ostane siromak in naj se trudi noč in dan ter dela kakor tovorna žival in naj se muči tudi do smrti. In zaničujejo ga in jsasramujejo in zasmehujejo povsod, in naj je tudi najblažji, najpleme-nitejši človek.
Srakoper Janža je bil res siromak pravi siromak. Pri gozdu nad vasjo je imel polupodrto kočo, okrog koče pa ped kamenite njivice. Ta njivica je bila nagnjena v stran del proti vasi. In ob koncu njivice — ravno pod hribčkom — je stala velika stara hruška, drevo izredno debelega debla in mogočnih širokih vej.
To pa je bila vsa revščina, kar je|je podedoval Janža od svojih roditeljev.
No, Janža je bil tudi s tem zadovoljen. Ni mnogo potreboval. Delal je skoro dan za dnevom v ▼asi, kjer je dobil živež ter si še nekaj prislužil za zimo, da ni pozimi od gladu in mraza poginil. Za obleko ni po nepotrebnem izdajal in trosil denarja. Vedno je hodil v •nib hlačah. A te so bile široke, da so mu čudno, prav smešno plehe-tale ob drobnih, suhih nožicah. Segale pa so mu le nekoliko pod kolena. Spodnji del nog pa je radovedno gledal v svet božji. In solnce nebeško je ožgalo in osmodilo ta suha bedra, da se niti mnogo razločevala niso od umazano rjavkastih hlač. Debela, hodna srajca in pa klobuk z velikimi kraji, ki pa so bili klavrno povešeni globoko nad koščeni, s trdimi kocinami obrastli obraz — evo, to je vsa Janževa oprava.
Bil je siromak in obenem izredno dober človek. Kaj žalega ni storil nikdar nikomur.
To smo vedeli tudi vaški otroča-ji. In ko je Janža korakal skozi vas r. vivčekom v ustih in zamišljeno zroč pred se, Bog ve, kaj je vedno premišljal,ker je bil veduo zamišljen a najbrž je mislil na svojo hruško, ko je torej korakal skoz vas, in smo mi bosonoga mladina stali v gručah kje tik ceste, smo vpili na vsa grla: "Stric Srakoper, zakaj pane letite? — Zletite, zletite, »trio Srakoper!"
Časih nas Janža niti videti niti slišati ni hotel. Časih pa se je vendar ojunačil. Pobral je kak kamen na cesti ter ga vrgel za nami, grozeč nam s svojim tankim hresčečim glaskom: "He, otrooi drobni pa-glavski, ali niste še slišali, kako se bere v sv. pisalu, da so medvedje raztrgali one fan taline, ki so zasmehovali tistega starega moža božjega, kaj, he?" '
"Stric, ali ste vi tudi mož božji?" je povprašal ta ali oni. Drugi pa so se smejali in grohotali.
A na taka ničeva vprašanja Janža ni odgovarjal. Le če je videl kje kako kmetico, je vzel za hip kratko pipico iz ust ter je zavpit: "He, Mica, (če pa je bila kmetica slučajno Liza ali Urša, pa je kričal: "he Liza"— "he Urša") —he ali ne .sridiš, deca me zasmehujejo. In tvo-;ja w tudi med njimi. Napo kaj jih, .t.napofcaj, ko pridejo domov! Sicer tpostanejo popolnoma tolovaji in ,ra«bojttiki divji, roparski! Ne hrani *ib*> a« hrani je, ti pravim!"
In vtaknil je spet vivček med zobe ter šel svojim potem.
Hipa smo se smejali za njim, oponašali mu tanki glasek ter se , mu rogali še na razno druge na ( Sine.
A tš^ih je ta ali oni doma res do-yH1	8trioa 9*»k».p<Mia kako
p l>rbtu. #
Dvoje stvari so ljubili stric Sra-koper: tobak, s katerim je bil v najožji zvezi stari Janžev vivček, in staro hruško pod hribčkom.
"Tobak — kajenje — to me se živi, to!" — j« poudarjal cesto, ako je nanesla govorica ravno na kajenje. — ' 'Obed dam za pipo tobaka, obed rečem! In postavite mi meso na mizo ali pa gibanice, in naj bodo še tako lepo rumene in še tako mastno, če pa tobaka ni, pa mi nič ne gre v slast, prav ni«, vam pravim!"
In pri tem jo s slastjo in hitro vlekel iz kratkega vivčka. Čez ostri nosek pa je pogledoval nanj z ljubečim pogledom.
Drugi predmet Janževe ljubezni pa je bila njegova stara hruška.
"M>ja hruška — o moja hruška, da, da — moja hruška!".... to je bil refren skoro vsake njegove govorice.
Nidkar in z nikomur se ni mogel pogovarjati dalj časa, da bi ne prišel po tem ali onem ovinku na ljubljeno hruško.
Bog nebeški, čemu bi se Janža ne sniel navduševati za tobak in za hruško! Užival ni nič dobrega na •vetu razen tobaka. In imel ni ničesar, kar bi mu polnilo življenje z neko zadačo, kar bi dajalo njegovemu mišljenju neko določeno smer, razen hruške, ki jo je čuval kakor kak bogat zaklad.
No, ko bi bil Srakoper bogatin in bi ljubil svoje cekine, nakopičene z žuljem stradajočih delavcev, s krvjo vdov in s solzami rev, kdo bi mu to štel v zlo? A ker je bil siromak in dober Človek ter je ljubil svoj pošteno kupljeni vivoek in slabi tobak in staro hruško, pa je bil ljudem le v posmeh!
Ko je kje delal, in so šli k mizi, si je vivček in mehur s tobakom redno zataknil za pas. A kak hudo-mulen vaški fant mu ga je med jedjo natihoma izvlekel ter ga skril v svoj žep. In ko so vstali od mize in je Janža hotel kaditi — ni bilo vivčka!
"Qlej ga, glej! Kam pa sem siga vendar dejal", jo tarnal ter vzae-mirjen iskal po vseh oknih in po vseh kotih.
"Saj ga vendar navadno vtaknem za pas, a sedaj ga ni!"
"Nemara pa ste ga pri delu izgubili, stric Srakoper!"
"Kako bi ga izgubil pri delu, ko pa sem vendar še v sobo pripušilt Nekje tukaj mora tišati, če mi ga ni morda kdo izmaknil in skril!"
Mladi zarod se je razposajano smejal Janžu, ki je obledel ob sami misli, da nemara vivčka več ne najde, če ga je kje izgubil, ali pa da ne vrnejo, če mu ga je izmaknil kdo izmed delavcev.
A ker se je ista šala večkrat ponavljala je že vsakikrat za gotovo vedel, da ga ni izgubil, ampak so mu ga skrili. In tedaj je tarnal s s vo j im tankim, trepetaj oč im glasom: "Čemu take otročarije? Jaz ne morem kaditi, drugemu pa moj vivček tudi nič ne koristi, vsi pa ki nepotrebno kratimo čas, ko bi vendar že lahko delali. Ali ni. to nespamet, — kaj — ha? Recite no, ali ni to nespamet?"
A taki ogovori Janževi »o zbujali med lahkoživo mladino le se večjo veselost in razposajenost.
Tedaj pa je Srakoper postajal Že maloe ogorčen; a le malce, ker prav jezni stric Srakoper niti biti niso mogli.
"Dajte no vivček nazaj, pravim! Dajte, deca razvajena, otročja!"
Da bi ne izpostavljal ljubljenega vivčka več taki nevarnosti, je Janža neko nedeljo vse srajce všil žepe, in sicer na notranji strani, ravno nad srcem.
In odslej je nosil v slučajih, ko nikakor ni mogel puŠiti, vivček vedno na srcu, kjer je počival navadno prav mirno in varno.
In če je še kdaj kdo poizkusil kak .atentat na todiagoceno pipico, seje vpričo skrbi in čuječnosti Janž»ve vsak tak poizkus navadno izjalovil prav sramotno. In še le hruška!
Če ste hoteli strica Srakoper j a razburiti, jd bilo le treba *e«i « važnim, povsem, prepričanim glasom:
"Stric Srakoper, vaša hna&ka se pa na vrhu že suši.... la deMo že tudi prhli.... Skoro se v»i» Hbode podrla!"
Tedaj pa je Janža kax otrpnil. A ko se je spet nekoliko oživil, jo začel kriliti s suhimi, žilavimi rokami po zraku ter vpiti: "Kaj? — kako? — Moja bruška! — Da se suši? o, moja hruška pa ne, moja hruška, nauk! O, ta še preživi mene in tebe in vae, kar nas je v vasi! O, moja hruška, moja hruška, ta pa, ta! Le malo bolj« „i j0 0giej, ko bo-deš Šel spet mimol Zeleni, da je radost in veselje! In deblo, kakor bi bilo iz železa! In alrnisl videl, kako je pomladi cvetela? in koliko sadja
je na njej, veje se kar šibe! — O, moja hruška.... da, da moja hruška....©!"
A navzlic temu navdušenemu sla-svopevu na svojo hruško vendar ni bil miren.
In brž ko je prišel iz vasi na dom je hitel k hruški.
In šel je po desetkrat v krogu okoli nje. Postajal je zdaj tu, zdaj tam ter ,tapeto in s strokovnjaškim pogledom motril drevo. Njegovo kritično oko je preiskalo in pregledalo vsako vejico, vsak vršiček, slednji listič.
Pristopil je tudi k deblu. Z za-pognjenim v trikot sključenim prstom je potrkaval ob nej. Potrkaval je ob raskavo skorjo, odondod spodaj pri rjavkasti zemlji na gori kakor visoko se se je le mogel popeti.
In pri takih pozkusih mu je od straha in pričakovanja glasno utripalo in drhtelo nemirno srce.
"Vse v redu!"
Odehnil si je! Odvalilo se mu od srca breme, težko kakor gora.
Nekolikokrat je še od daleč obkrožil drevo.
Potem pa je zadovoljno in rado stno pokimavajoč z majhno glavico, korakal proti rodni kočici.
"Eh ljudje, ljudje nič ne umejo o drevju. Niti pejma nimajo, kaj da je pravzaprav drevo in kakovo da mora biti! Ni torej čuda, ee mislijo da se moja hruška suši.... O, moja hruška... .meja hruška —t čez te pa ni nikjer naokrog — in je ni! — O ta pa, ta — moja hruška!"....
Ko je prihajala v dežel jesen s svojimi burnimi, mrzlimi sapami, je na Janževi hruški dozorel sad.— Hruške so bile. res izredno debele, lepo rumene in prav slastne.
Ako je dozoreval sad, Janža navadno ni mogel spati.
"Fantje so zlobni: — Bog ve, kaj vse mi narede. Nemara mi jih vse otepejo in odneso!" — je oesto pomišljal s tesnim srcem, ko je po težkem dnevnem delu legel na večer v borno postelj, da bi se malce odpočil ter si pridobil novih moči za drugi dan.
In vznemirjen je prisluškaval zvenečemu petju fantov na vasi. In najsi so sli ti tudi v drugo stran sela, najsi so zvoki koprneče pesmi že zamirali v daljavi, Srakoperju se je vendar vedno dozdevalo, da prihajajo proti hribčku, da se bližajo njegovi hruški... bliže, vedno bliže.
"Aha — otresejo mi jo, otresejo — nesrečneži!"
Javkajoč je skočil raz postelj ter planil k oknu. Napeto je gledal ven v noč. Iii če je bila lunojasna, noč v kateri je lahko videl, da nikjer nihče, ne prihaja, se je polagoma pomiril.
A v temnih nočeh,—v nočeh bre« meseca in zvezd, ni mogel ničesar razločiti.
In tedaj j« prisluškaval ven v temno, noč, kakor prislužkuje na smrt ofeeejem hudodetnik se li že bliža jetniear, da ga odvede na zadnjo pot.
In cesto se mu je dozdevalo, sliši pod hru&ko tih, lahen šepet, da se zibljejo po miirnem vzdnhu semkaj od broške nejasni zvoki pridušenega ataehiu. Hipoma je slišal kako čudno* šništi v tiho nosrčasto lis«j«; ka>ko- vztrepe tavajo veje, ječe stokaj,oy kakor bi ga klicale na ! pomoč.
"Hej — odfMkni zlobno, roko, ineeceiiw^!"
j A 1«. njegov glas j» odmeval v ti-;hi noči žalobno, proaeee in grozeče in i® gozda je zarvenel jek, kakor | bi se kdlo nor&eval i« ubogega moža.
A listj« je še šuštelo, in veje bo se stokale, ječale kakor bi plakala aakleta duša v drevesa.
Janža pa je ves prestrašen poveznil stari klobuk na majhno glavico ali pa je tudi gologlav planil iz koče in kakor blazen hitel po hribu nav-adol proti hruški.
In vikal je s prosečim, obupnim glasom: "Pustite, ljudje božji,.. pustite.... za Kriščevo voljo. nehajte!"
Ko pa je ves prestrašen in docela zasopen prihitel do hruške, ai našel nikogar.
Le lahni nočni vetrec je nežno zibal vrhove. In listje je polutiho, skrivnostno šumelo in su&telo, kakor bi se zibalo v lahnem snu.
Janža pa so jo utrujen in trepetajoč od razburjenosti oprl ob raska-va deblo hruškino.
Poslušal je tijno šumenje in šuš-tenje. Zaprl je oči; dihal je tiho, pridržano, polagoma.
"Kako to šepeče, kako to Sušti/ šumi, kakor bi človek, slušal daljno godbo.
Slastno, z nekakim — skoro bol-niip — udivljenjem je srkal v se tajni šepet trepetajočih listov.
In ko se je dovolj opojil s čudno slastjo to nočne godbe, se je polagoma vračal v svoj borni stan.
In še v spanju mu je zvenelo, na lahno in drhbeo® v dušo ono mehko opojno skrivnostno šuštenje nemirnih listov.
A časih so mu je v sanjah hipoma zdelo, da pleza nekdo na hruško, kak vaški fant, in brezdvomno z zlobnim namenom.
Kakor obstreljen tur je planil Janža pokonci ter kriknil s pretresljivim glasom:
"Oj — pusti.... pusti.... za voljo križanega Boga — nehaj. . ..ne greši
i»
In površno oblečen je bežal branit in varovat hruško.
A niti pri hruški niti na hruški ni našel nikogar.
Le noč je snivala okrog in okrog •voj tihi sen.
Na nebu pa so blestele žarne zvezde, migljalo, trepetale.... In tuintam je kaka zadrhtela, se utrnila ter v premi Črti strmoglavila proti zemlji v nezmerni prepad, za seboj pa jo risala dolgo žarno pot.
Janža pa si jo oddehnil iz globo-čine srca.
Oj, kako je ljubil to hruško! *
# »
Nekega poletja je razburila našo vas prijetna novica: po naši dolini bodo vendar enkrat naredil želez-nioo.
Mnogo so je o tem že govorilo na skodih in v zasebnih pogovorih. A doslej je vsa stvar le še tako 'visela.' Železnica je bila le srčna želja krajanov, in vso govorice so bile le domnevanja.
Sedaj pa so ta domnevanja postala trda realnost. Uresničila se je želja vseh krajanov, da bi se spojili proga o.. .. ška in proga Ij.. ..ska.
In ta zveza jo bila projektirana in sedaj definitivno določena po naši dolini. Bila je pač najpriprav-nejša.
Radost! VeBelje! Zmaga!
Vsa vas je bila pokonci.
Da, celo debeluhasti oča župan, županil je tedaj Beležev Lipe, torej celo župan, ki se je sicer držal oblastno kakor kak paša in ki je vedno stopal tako počasi in premišljeno kakor kak general, jo tedaj brzo kakor vaški pastir tekal po selu.
In kjer je na koga naletel, je vpil že od daleč, "Ho, imamo jo, imamo jo, železnico, ho, ho!"
In ve« zasopen je tekel dalje.
A če je kje naletel na večjo gručo vaščanov, je postal dalj časa ter oznanjal v navdušenih besedal novost o železnici tor fraaasto proslavljal nje dobrote.
"Do. sedaj je moral hoditi človek vedno peš, če je hotel v mesto. Ali pa si je moral najeti voznika.... In kaj to stane, koliko dragega denarja! In koliko časa se izgubi po nepotrebnem! — A sedaj! Pet no-veev boš plačal, pa »i v četrt ure v mestu! To jo torej železnica, dra-gi moji, to! In kdo nam je pridobil kdo, ba?"
j "Kdo?. Vi oča župan, vi ste se najbolj in največ trudili!" so govorili lixuni, boteč se prikupiti očetu županu, da bi smoli jeseni brezplačno grabljati v občinskih gozdih steljo.
"Da, da, no hvalim se, ne baham se, a to lahko rečem: nad sto tak so me stali potje in razne prošnje, pre den smo jo dobili. In kaj šele moledovanje od Ponciija do Pilata* O hvaliti se nočem, a kar je res, je tudi Bogu ljubo. In z mirno veatjo pravim: brez mene bije ne- imeli šc kmalu!"
"Res, res!"
Očetu županu pa so jo obriti, rde či in lopi rejeni obraz smejal od sladkega samozadovoljstva in raj ske blaženosti.
No, vse je bilo razburjeno, vse veselo.
Le stare ženice so zmajevale a glavami.
"E — žoloznioa!.... ..Pa je po-
prej ni bilo, in smo vendar živeli, je menila Petkova Ana, stara kakor zemlja.
In Bog si ga ve, nemara bode živel mladi zarod še slabeje, dasi bode imel železnico" — je rekla Strgarjeva Neža, sključena pod težo let.
"Železnioa, želeanioa! Moj Bog, nekdaj sem slišala, da goni vlak sama hudoba- Sicer pa jaz nič ne rečem, ker tega ne umem. A čudna stvar je vsekakor, čudna!" tako je dejala Sivkova Jera, ki je bila na eno oko slepa.
"Čudna, res čudna! In Bog ve, če bode nam v srečo!"
Ves abor je bil enega srpa in ene misli.
In železnica res ni bila vsem v srečo.
Toda dovolite!
Kmalu za to vestjo je prišla v vas komisija, da bi določila smer novi železnici. SkrbnoQse pregledovali »vet ter merili in presojali, kod bi se dala najugodneje in najlepše napeljati nova železnica.
Vaščani «• z napeto pazljivostjo in z živim zanimanjem opazovali delo in vi»e naprave. Dasi so vsi želeli železnice in dasi so vedeli, da dobe primerno odškodnino, je bil vendar marsikateri neprijetno zadet, ko je- videl, da so začeli meriti in staviti ko?e ravno sredi čez njegove njive.
Za vasjo so določili tir ravno pod hribčkom, ki je čepela Srakoperjeva kočica na njem.
Janža je ravno osipal koruzo na svoji majhni njivici, ko so prišli zemljemerci pod hribček. Za njimi pa so delavci postavljali vsodno kole.
Vsa stvar se Srakoperju kar na prvi mah ni zdela povsem v redu. In ko je videl, d*a gospodje ogledujejo njegovo hruško, mu je neka neprijetnja sjutnja hipoma stisnila srce, gori pri grlu pa ga je začelo nekaj daviti. Potne kapljice pa, ki mu jih je privabilo na čelo težko delo so se mu množile ter postajale debelejše.
In vrgel je motiko v stran ter zbežal v dolino.
(Konec prih.)
CONSTIPATION
" I bar« gone 14 day, at a time without m Movement of the bowel*, not beta! a 1)1« to more them except by using hot water Injections. Chroulo constipation (or seven year* placed me In this terrible condition; during tbat time I did everything I beard of but never round any relief; snob was my oase until I began using CASCARKT8. I now have from one to three passages a day, and If I was rich I would give »100.00 for each movement; It i* suob a relief "	atlm»k L. Hunt,
188». Russell St., Detroit, Mich.
CANOY
w ^ - ^ CATHARTIC ^
r**D*M*NN HMnm
Pleasant, Palatable, Potent, Taste Good. Do Oood. Never Sloken, Weaken, or Gripe, 10c, Sic, Mo.
... CURC CONSTIPATION. ...
etarfix c»«,««*.	«.- i.»t. M*
ANTON GRAHEK
naznanja jx n. slavnemu občinstvu da je otvoril s prvim julijem na 132 N. Chicago St. nov saloon.
V lepo prenovljenih prostorih bode točil jzuano plzensko pivo, Faust, Anbeuser Bush Beer, dobro vino in žganje. Prodajal bo najboljše unijske smodke.
Zlasti rojakom se priporoča za obilni obisk.
R. C. BaSKTNIK.	L.B. BERTNIK.
BERTNIK BROS.
IZDELOVALCI FINIH SMODK.
Naše (osebnost: JUDGE. NEW CENTURY.
10 centov.	5 centov.
405 Cass St, nadstr. JOLIET, ILLS.
fir KajlepH M mtfc ^fl VAko na zaSiatka tak i teraz j«^ Ar. Blchters gyetoch^ray \
"KOTVOVY" PAIN EXPELLER
na prrom mieste 60 najlepil a naj-apoIahlivejSl zovnfitoraf liek proti
LAMKE, REUMATIZ-l MU, KIiJJMJ V BOKU,) BOLENIU V KRKU f
a proti vietkjm obtalnoatam reu-
mafcickf m.Flaža 25c. a 50c* vo rSetfych lek&r&acli alebo a :J
lF. Ad. Blchter k Co. J
^ 215 Pearl Str,' M JTSW TOBlv
Dr. Heis&rjev
umetno sestavljen izvleček sarss-parile z jodom, odstrani neprilike skrupoloznih boleznij vročinskega glavobola, mehurčkov, izpuhtkov, oteklin, ran, peg bradanič, solnčnic, kroničnega in sifilisičnega revm»-tizma posledio zastrupljenja in t«6*1 z nečisto krvjo provzročenih boleznij. Izvrstno zdravilo za čistenje in množenje krvi. Kupi pri W. C. Holzhauer, lekarnar na 109 N. Chicago cesti, Joliet 111.
Jožef Stukel
JAVNI NOTAR
209 INDIANA ST., JOLIET, lU-
se priporoča Sloivemc&at in Hrvatom 1* vsa notausltai <Mai,. kakor
pobotnice, kupita pogodbe, tožbe, pooblastila, prošnje za oproščenje vojnftbib *»j i. t. d.
Nadalje protidjai PARME 11» najiig«^' nejšili krajih ZdTuženih dTžaiv po najnižjih cenaih.	V .
Zastopa tudi najboljša' prokombriM družbe in prodaja
vožnjie kairie
za najhitrejfia brzovoBiw pannito* lt»k®r "Deutschland"Fiierst? BismaircV; > "Augusta Victoria.", "Cblumbiai" M
JOHN GEBESTA,
1751 St. Clair St., Cleveland, O;, ^b^m«**
Priporočam tukaj Sni m Slovencem v obilen obisk svojo prodajalbico založen® z mnogovrstno spodnjoin zgoraj o oble)*®1 Velika izbor raznih srajc, jopic, hl»®i nogovic, rokoric, trakov, dežnikov, že"' skik in moških klobukov, mašnitt-koj^ povestij in Se mnogo drugih k tej'. vini spadajočih režiji Nizke oene in dobro blago« Pri menite lahko vsakdo naroii na-"Amer Slovenca"
JOHN košiček;
«64 S. Contra Ave.,, ChlCOgOj ^
priporoča Slovencem svoj, 1. april* -otvorjeni--
no vi saloon,
kjer točim najboljše pijače.
Kupi les ali lumber tam, kjer gP dobiš najccnejše!
MI HOČEMO TVOJ DENAft> TI HOČEŠ NAS LES!
Če boš kupoval od nas, ti bof*9 vselej postregli z najnižjimi tržnim* cenami. Mi imamo v zalogi vsdM" vratnega lesa:
Za stavbo hiš in poslopij, meh** in trdi les, late, ceierne stebM deske in šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines blizu novega kanala.,
Prodno kupi« LiOmbh oglasi se pri «»*>'5 oglej ni nago 7.al»80l MUe borno zadovoljili >° prihranili 4eiiar.
W. J. LYONS,
NaS Offico in Lumber Yard je na vog*u DESPLAINES IN CLINTON ULiC,
JOUET, ILLINOIS,
Kdor rojakov išče pravice
kdor ima opraviti pri sodniji ima kako tožbo, naj se- obrne mene. Mnogim Slovencem semže pomagal, da so dosegli svdje ali poškodovanje dobili plačano. sem angleščine popolnoma v«9®' lahko pretolmačim vsako tožbo y to se priporočam
ALOJZ LOUSHE,
1749 St. Clair St., Cleveland,
TR0ST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMO***'
Posebnost so naše
''Tlie U. S," lk in "Meerscbann" ^
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, IM**
Josip ZelnikRi*'
Cof. Ruby a Broadway Sts.
JOLIET, ILLINOIS,
priporoča Slovencem gyajo gostilo® * obilen obisk. Točim kalifornijsko najbaljSe pivo In druge pijače. Vedtt<>««' preskrbljen š svelimi pijačami ia" rimi smodkaiai.

Kratkočasili ce.
Gospoda Petelina, brezuspešna varnostna preiskovanja pred spanjem.
Ako je 0(1 Barretts., je gotovo po ceni.
Preše po ceni...
Narediti hočemo prostor novim prešam, ki so ravno došle, zatoraj razprodajamo stare z 20 odstotki cen'eje.
Vsaka izmed ponujanih (nekaj nad trideset) je v \ dobrem stanu. Pridite in oglejte si razstavo v oknih— P pazite na cene in ne opustite priložnosti kupiti preše po ceni. Pridite kmalu, kajti ostale ne bodo dolgo.
J|arvel po......$1.25 New Model po.... $3.50 Rival po......$3.60
"...... 2.00 Empire " ---- 3.50 Falcon ...... 2.25
^«elClad...... 1.48 Novelty " .... 5.50 Royal......... 4.25
"'cycle,....... 4.25	Sears......... 1.65
Vse te so v najboljšem stanu in po označenih cenah!
Barrett Hardware Co.,
t 218-220 North Chicago St. & 404 Clinton St.,
JOLIET, ILLINOIS.
potem nastavim past. Zdaj hočem
Tako! Najprej zaklenem vraV* potem
in nihče pod posteljo-
'pregledati sobo, tla nihče ni za gla-
sedaj lahko spravim listnico v peč-
in nihče v omari
lahko mirno spat.
Krivic n a s u m n j a.
Bogata gospica: "Nikakor vas ne smeni uslišati. Moji stariši bi mi nikdar ne dovolili vzeti za moža Človeka, ki mora za svoj obstanek delati!!"
Snubač: "Jaz sem vendar umetnik!"
Gospica: "Pa vendar prodajat« svoje slike."
Snubač: "Mi delate krivico s svojo trditvijo, mojih slik ne kupi živ krst!"
Jasen odgovor.
Kazenski sodnik: "Kdo ste vi V"
Večkrat kaznovan zločinec. "Vaš delodajalec."
Iz zanj k«.
Učitelj: "Kaj, ti mi ne znaš definirati besede "bioikelj"? Sram te bodi! Kaj bi pa ti napravil, Če bi te kdo vprašal, kaj je to bicikelj?"
Učenec: "Jaz bi rekel: sram vas bodi, še to ne veste kaj je bicikelj."
B r e z pomena.
A . uče bi jaz imel toliko kapitala kakor ti, bi si že zdavnaj kupil hišo."
y : "Kaj bi mi pomagalo, ključa 0,1 vežnih vrat bi mi stara itak nikdar ne zaupala."
VELIKA ZALOGA
c®rkvetiih oblačil, kipov,, srebrnih in zlatih kelihov, monštranc, molitvenikov, vsakovrstnih katoliških knjig sploh itd.
IZDELUJEMO -»H 8AM1 IN'INPORTU.IEMO IZ EVROPE
^fttoliškim društvom postrežemo se znaki, banderi in uniformami.
"^večja trgovina s cerkvenim blagom zapadno od New Yorka.
M. H. WILTZIUS S, CO.
^29-431 East Water St., Milwaukee, Wis.
Pogoj.
Dijakinja: "Kaj ne gospod profesor, Kitajci se ne mešajo z drugimi plemeni, so tedaj čisti Mongoli."
Profesor: "To se pravi, kadar so limiti."
Poznavale o.
A.:	"Ali se bo vaš sin res oženil?"
B.:	"Seveda."
A.:	"Malo bi pa že lahko počakal, da bi postal bolj pameten."
B.:	"Kobi pa bil pameten, potem bi se sploh več ne oženil."
Izjema.
Državni pravdnik: "Naizpovedbo jene zatožen ca ni smeti polagati vslike važnosti."
Zatoženec: "Oprostite, gospod državnipravdnik, ako najde na meni kaj pohvalnega, ji smete verjeti."
O b z i r en sop r o g. Ona: "Kaj n«, dragi, ti ne bodeš nikdar zahteval, da naj jaz kuham."
On- "O, seveda ne, saj sploh nimam tt-dnega in zdravega želodca,"
p re v i d f n m o ž. Sosed: "Dobro jutro! Kako je? Ali ni nič novega?"
Drugi"so«ed: "0, pač, ponočitni je Žena ušla."	fVV
Prvi sosed: "Kako to/ ali nisi t/ ničesar opazil."	/
Drugi sosed: "O, seveda sem, pa 8em ee delal, kakor biAspal, ker drugače bi mi gotovo ne usk;-"
Mei prijatelj i earn i.
X Mlad a	"Moj>va moža sem
spoznala vu (Ifibrodehitil bazarju."
Prijateljic^': "No, potom te je gotovo vzel iz dobrosrčnosti, da je storil dobro delf." j	,
Individualno stališče.
Sodnik: "Meni se zdi, da s« pri vas vsako nedeljo tako pretepati."
Priča: "1 — ja. gospod sodnik, to je edino veselje, ki ga imamo na deželi."
Iz pes m i\ "O z v/o n
Urednik (polagajoS^Sup rokopisa v peč):
"Koristna ognja je oblast."
*	Nikdo ee pozna več želodeoeih boleznijo
*	ki je začel rabiti novo in jedino vspešno
»GRENKO VINO,
katerega jc >po dolgoletnem trudu iznašel zdravnik
, JDt. 1LZL IF1. Bozirioih..
*	Ono pozitivno ozdravi vse bolezni želodca iti lrev, ter je najboljša pomoč zoper dispepsijo, nevralgijo in želodčni
& katar, pokrepi jetra, čisti in pomnoži kri po vsem telesu.
Rabiti je je natančno po navodilu in sicer jeden kozarec £ pred vsakim obedom in predno se gre k počitku. Ako po-navijaš to za nekaj dnij, boš gotovo opazil blagodejni učinek » tega zdravila.
j Nobena steklenica ni pristna, ako ne nosi podpisa:
Dr. M. F. BOZINCH,
*	519 Milwaukee Avenue	-	CHICAGO, ILL.
G-lavno agencijo za Joliet
kakor tudi vse druge slovenske odjemalce po Ameriki je prevzel g.
*	A. NEMANICH,
f 913-915 N. Scott St.,	-	JOLIET, ILL.
t Priporoča »e rojakom « obilno narode » mestu in oMaljenih krajih.
Oemantni električni križ.
Tudi imenovan Volta-križ je bil pred nekaj leti iz-najden v Avstriji in vsled svojih velikih zaslug se je kmalu razširil tudi v druge dele Evrope.
Demantni električni križ ozdravi revmatizem v muskljih in sklepih, nevralgijo in bolečine po vsem telesu, nervoznost, živčno oslabelost,, slabost, izgubljeno živčno moč, opešanje živcev, brezspalnost, ob-apljivost, duševno potrtost, histerijo, kap, topost, bojazen, nevralgijo, apoplekso, božjast, vrtoglavost, zapiranje sape, nervozni in hudi glavobol in sploh vse čute živčnega sistema.
Križ je trebanositi po dnevi in po noči, obešenega na svileni niti okoli vratu. Cena mu je $1.00 in je zajamčen, da je ravno tako dober, kakor so električni pasovi, ki stanejo petnajst do dvajsetkrat več ko ta križ. Vsakdo, bodisi zdrav ali bolan, bi ne smel ni-xoli biti brez demantnega električnega križa, ker|ni nikjer mogoče dobiti boljšega pripomočka zoper bolezni, kakor je ta.
Pošlji jeden dolar po ekspresni ftli postni denarni
Zenici ali pa v registrovanem pismu in poslali ti bomo poštnine prosto jeden m£ntni električni križ ali pa šest za pet dolarjev.
razpolago imamo na tisoče priporoči nili pisem.
bnBt_ HALLK lz Stuttgart, Ark. piSe, Trpel sil« več let, na bolečinah in noben zdravnik ali ua-0 zdravilo me ni moglo ozdraviti. Sedaj sem popolnoma ozdravljen, za kav se zahvaljujem ®u demantuemu električnemu križu. __
tu. pAULPOVIO, iz Milwaukee, Wis, piše- Več let me je mučil revmatizem. Po Sesttedenski rabi *lefctričnegu križa zatrjujem lahko pod prisego, da ni boljčega zdravila zoper vrernatizem
V«aBo1K° «ai» sem bolehal na prsih lri poskusil sem že več zdravnikov, a ničesar uii niso pomagali, "»demautui električni križ me je pa hitro ozdravel.	VIGO SONNE, Freeport, 111.
k hov »M kruljev od Šestega leta naprej in sem se posluževal zdravnikov in zdravil pa brez vspe-sem prvič videl V a« oglas, sem si ,,)i.slil, du je to navadni humbug, a vendar sklenil da s.
Iteli® kupiti jednega Komaj sem rabil va« električni križ par dmj mi je^fe bilo mogoče vstati s po-
Wii 1? Bnm Sedaj popolnoma zdrav. Zahvaljujem se vam najsrčnejše. I. h O tHAEVAKl, tvastman, «asiov ■
h The Diamond Electric Cross Co.,
u®Pt. 38.	306 Milwaukee Ave., CHICAGO, ILL.
^ODVISNA OD KAKEGA TRUSTA ALI KOMBINACIJE
SUNNY BROOK DISTILLERY CO.,
LOUISVILLE, KY.
''^^Wes^^^^^ny BrookDistillery Co.,
|	Madison & Market Streets,	CHICAGO. ILL.
»o*? (Sitajte toj o^
Želim opozoriti SLOVENCE v JOLIETU in okolici, da imam veliko zalogo svetovno znanih
Emersonovib	ieinzevifi
ulCHT RUNNmc	glasovirjev
^^^^/iLIVff^kakor tudi
Kimbalovih	^^^^ Kimbaovih
in	...crgeij...
Imam pa tudi polno zalogo šivalnih strojev
od $16.00 do #75.00.
Za trpežnost strojev se jamči. — Oglasite se za te stroje v tiskarni AMERIK AN SK EGA SLOVENCA, za drugo šivalno orodje in god bene instrumente pa pri
P. Mersinger,
109 S. Ottawa cesta.	JOLIET, ILLINOIS.
TELEFON 200J.
—SLOVENSKEGA NARODA SIN-GLASOV ITI IN PROSLAVLJENI ZDRAVNIK
dr. o. rvAjsr pohek
sedai nastanjeni zdravnik na: So. West Oor. 10th & Walnut Str. in N. West Cor. Park & Central Sirs., Kansas City, Mo., ' bivši predsednik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden najpriljubljenejših zdravnikov zaradi svojih »posobnostij se priporoča slovenskemu občinstvu.
Glasoviti in proslavljeni zdravnik,
ki se je izučil in prejel diplomo na slovečih zdravniških vseučiliščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rojen v Samoboru na Hrvatskem; ima 251etno ' zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najopasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znanjem in skušnjami je postal predsednik • dveh največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnem«, zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo, ki boleha, obrne na: DE. <•■ lVAINA 1 OHhKA.
S trajnim vspehom ozdravi: Bolezni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nosni katar, krvne in kožne bolezni, revmatizem, slabo prebavljanje, bolezni v mehurju, živčne bolezni, kronično onemoglost, tajne bolezni, vsakovrstne rane, lzrasčanje i. t. d.— Opazka. Ako se je kdo zdravil brez vspeha in videl, tla mu nikdo več ne more po-mairati. naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne n» svojega rojaka Dra. IVANA POHEK A. On je na STOTINE IN STOTINE nevarno bolnih oseb ozdravil
posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku m bratu po rodu in krvi. Dr. 0. Ivan Pohek »e je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju Žensk in otrok.
—— :V8I ONI:-—
kateri ne morejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako je stara bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to. pove dotičin osebi ker neče da bi
trošil svoj krvavo zasluženi denar po nepotrebnem.
Kaj govorijo od Dra. Pohcka nižje podpisani:
VSAKEMU KATEREMU PRIDE V ROKE:- , ,	■
Rvedočim, da sem osebno znan z dr. G. I. Pohekom in vem, da je zdravnik prvega razreda in gentleman neuvele povesti. Moreni ga vsakemu toplo priporočiti.
THOS. P. WHITE, sodnik sodišča v Kansas City, Kas. S tem potrjujem, da je gosp. dr. Pohek ftnanoijelno odgovoren za vse, kar spada v njegov zdravniški poklic; je visoko cenjen za svoje poštenje in priznan za najboljšega zdravnika v Kansas City.	, ,,	,,
MARTIN STEWART, ofcčinski blagajnik v Kansas City, Mo.. U. S. A.
' S poŠto va." i z<(rav«ik :-Naznanjam vam, da sem vsa zdravila porabil in sem popoinoma ozdravil. Zelo se vam zahvaljujem, ker sera bolehal 23 let na želodcu iu črevih in sem mislil, la in v,.{ pomotii noj.) bolezen.	Vaš adalil	J Oft. /SGAN1C, Hastings, Pa.
SpoStovani Dr. Pohek j-Lepa vam hvala za ozdravljenje mojega fejm^if^ vs^d katerega sem trpel celih 20 let.	JAKOB hKLLr,K. Helena, Moril.
k Dragi g. Dr. Pohek: -Naznanjam vam, da moj si«	J'1?? '*P° zahvalim
I za vale vspefiuo zdravljenje.	STEVK MAKAK, Cameron, Texas.
I Dragi zdra nik:-S tem vam naznanjam, da je moj sin povsem "»k », dobro vj<lii kHr „, ' na obe ofii čisto nič videl dolgo časa. Mnogo sem vam zavezan za dobro ^»VgMgfc^ ^^
SpoStovani gosp, zdravnl :-Veiia vam hvala za ^^^fefentou, Mlch
^NASVETE DAJE ZASTONJ—
Ne pozabite priložiti znamko -m. 2 c za odgovor.—Vsa pisma naslovite na:
J DR, Cr. IVAN POHEK,
J Post Office Boxes 553 & 563.	KANSAS CITY. MO., U. S. A-
Fred Setirins:--
* Brewing Company
Nvovarji in izdelovalci pive v steklenicah.
uležano pivo
J0LIET, ILLS.	il >•■
Krajevni zastopnik
vseh najboljših prekomorskih črt na atlantiskem morju je
JOHN KUKAR,
920 N. Chicago St., Joliet, III.,
kar bi si naj zapomnili vsi tukajšnji in drugi rojaki, želeči potovati v staro domovino. Za-I —: stopam pa te-le znamenite Črte :—
SEVERO-NEMŠKI LLOYD, ki vozi med Bremenom in New Yorkom;
COMPAGNIE GENERALE TRANS - AT LANT1QUE, francoska linija, vozi na Haver;
RED STAR LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Antwerpen;
AMERICAN LINE in INTERNATIONAL NAVIGATION CO., vozečo na Southampton. DENAR v staro domovino pošiljam zanesljivo in po dnevnem kurzu. Da so vse moje pošiljatve poštene, imam na razpolago obilno zahvalnih pisem. Prodajam in kupujem tudi awtrijuki denar v bankovcih ne manjših ko za 5 goldinarjev.
Priporočam svojim rojakom tudi lepo GOSTILNICO, preskrbljeno z vsemi pijačami in smodkami, kakor tudi svojo brivnico.


HEPRIATEUA L'UDSKEBO POKOLOM,
-ktorych--
PROF. COLLINS BIJE A PORAZA*
JOSEPH BRATJN. tuj. in blap
MALI OGLASI. tta prodaj 10 lot
E. PORTER, predsednik
E. PORTER BREWING COMPANY
HIŠA IN LOTA NA PRODAJ Ho. Chicago ua Erie ave. nied 66: in »7. cesto. Hiša je 2'2 čevljev široka in 40 dolga, ima dve nadstropji v vsakem po ft sob. Vredna je $2.400. Polovico je p-lačati takoj, drugo pa na dogovorjeni rok. — Za podrobnosti vprašaj pismeno ah ustmeno pri John Golob 203 Bridge St. Joliet, tli.
DRUŠTVO SV. JOŽEFA ŠT. 63 K. S. K. J. išče tem potom John Gregurka vulgo Petrin. Pred 2 mesecema je bil v Dekalbu; sedaj pa društvo ne ve za gotovo,, je li ee živ ali ne. Kedor ve nanj, naj ga javi društvu ali pa upravnistvu "Amer. Slovenca".
na voglu Hutchinson in Center Streets
po najugodnejših pogojih.
Plača na obroke ali pa v gotovini s h°Jc popusta.
Piši ali pa se oglasi pri
EAGLE BREWERV.
3 Izdelovalci
-uležaiie pive
PAL ALE
JI'	iu
I LONDON PORTER
* Posebnost je
I'alc Wiener Bier.
JOLIET, ILLINOIS
Bozličnč choroby prs, srdea, ®čl, žaludka, ladvin (okrxiti? bolenie hlavy, prechladnutie, kaUr.zapalenie pi'uc.sl«1^ mrtviea, krče, lamka, vred, zdduch, vodnatelka, reuir<if rous, bol' hrdla, nosa, horučka, zadneho čreva (zlata ^ vysyp na hlave, kožna vyrazky, tanec sv. vita, prah-palenie modzgu, nezaživnosf, krče žaludkove, /acia«^ suchotiny, rak, hllsty, osypky (pokv), tyfus, zalia. ?>v>* rany, opuchliny, otekliny, ruža, predušnicu, /avrat, chota, slaby zrak, klanie v križoeh a štiepanie v ,u<;0j vsetky tajne a rodne nemoce, matične, uchyl'ky lirnosti, krvotok, bielotok, neplodnost, porodne bol , ti, neduhy pečene (jater), zapalenie čriev, pad#n); bronchitis, vysielianie mlieča, mechxirove choroby, Fe™ lišaje atd'. atd.	Jj
Toto su lihlavni nepriatelia 1'udškebo pokolenia, proti kW| povolani su nas branit lekari a učenci. Najlepšie obran«; 1'udstvo proti tymto našim nepriatel om dobre znamy
Professor COLLINS,
ktory už velke tisice l'udi uzdravil z rozmanitych choi'^ vytrhnul mnohych a mnohych z hrtana smrti. On I1** mužov, zeny a deti. Krem bore spomemitych nemofl istotou lieči aj ine choroby, v pade choroby plšte najp jemu pod dolu udanou adressou.
JOHN GRAHEK-U
kjer toJim vedno s vein pivo, fiuo kalifornijsko vino, dobro žganje iu tržim najboljSe smodke.
1012 N. Broadway, Joliet, Ills
Telef. 2252.
Pivovarnar South Bluff Street
JOHN GOLOB
IDR. OX_.Y2STE
ZDRAVNIKJNOPERATER
OITJCE IS STANOVANJE:
402 So. Ottawa St., JOLIET. ILL.
URADNE UDE:
Od !£ <k> 4 popoludne.	Od « do t zvečer
Številka telefona 842.
Anton Horwat
izdelovalec avstrijskih viržink. 3
203 Bridge Street, v Jolietu.
IZDELUJEM
KRANJSKE HARMONIKE
najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glasnim je............$18 do 40;
cena 3 glasnim....... $25 do 80;
cena 4 glasnim, .od $55 do $100; cena 5 glasnim od $80 do $150.
Na željo rojakov uglasujem orgije ,,sharp" ali ,,flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi.
"T 1 OTfikl I 14 lepih daril! Največja kupna ponudba sedanjega časa! LAu I Um J B,aKO si ogledati ne stane nič! Prodajamo najboljše ure!
Možka ali žeusku ura iz pristnega amerikanskega Hkaratnega double zlata z dvojnim pokrovom, s ttnini kolesovjem In dragimi kameni, z dvajsetletnim pisni, jamstvom, pa je podobna čisto zlati v vrednosti (40,— Onim, ki jo kupijo v prihodnjih t!0. dneh. dodamo sledeča darila: 1 fino dunajsko pipi™ iz takozvane morske pene, v vrednosti $1.50, 1 pristni Spic za cigarete. 1 usnjato moinjiuo za tobak, 1 nikljasto fikatllieo za žvepljenke, 1 verižico za uro, 1 zlato bron,
1 par uhanov s kamenčki, 1 kravatno bodico, RUmb« itd. 1'ro in naSteta da,rila polijemo po COD za $4.98 in ekspresne strofke. lilago se laliko kupi proti gotovemu denarju, smeS isto pregledu tj iu je vrniti na naše stroBke. ie ti ne ugaja. Kjer ni ekspresne postaje, Je poslati denar ■/. naročilom vred in takim dodamo Se po vrhu lep žepni nožek, blago pa pOSljemo v priporočenem pismu. Kdor kupi ali proda Sest ur, dobi eno v nagrado zasionj. PiSl na: ATLAS JEWELRY COMPANY, 33 Metropolitan Block, Chicago, III.	CTZ2
A. GOLOBITSH
799-801-803-805 N. Chicago St.	«	JOLIET, ILL.
Long Distance Telephone 824 (nasproti slovenske katoliške cerkve sv. Jožefa.)
Ima vedno veliko zalogo grocerijskega blaga, patentovanih in importovanih zdravil, suhega in prekajenega mesa, perutnine in doma izdelanih "kranjskih klobas''. Istotako ima v zalogi finih oblek, obuval, klobukov in raznih drugih potrebščin za oboji spol.
fiOSTILNICA je vedno preskrbljena z dobrimi pijačami in smodkauii.
Prodaja tudi raznovrstni PKEMOO, pošilja DENAR v staro domovino hitro in zanesljivo po dnevnem kurssu; zastopa tudi znamenito prek morsko črto SEVEIIO-NEMŠKEGA LLOYD A, katera daje hitro vožnjo in dobro postrežbo svojim potnikom.
ROJAKI! Obrnite se vedno le na podpisanega kadar želite pošteno, zanesljivo in hitro postrežbo v vsakem oziru.
A. Golobitsh,	Geo. L. Brozich,
lastnik.	manager.
Nova spričevala
SOUDAN, MINN., 20. julija lflOl. -Dragi prijatelj: Ti si meni pisal, da naj Ti takoj odpišem ko bodeni harmonike prejel, a sem mislil 4. Julija sam priti v Joliet obiskat svoje znance in se Ti pri tej priliki zahvaliti za poslane harmonike, katere mi silno ugajajo in jih sedaj ne dam nikomur četudi bi mi zanje. 20 dolarjev več ponudil. To spričevalo smeš priobčiti v časopisu, ker dobro delo se pač sine javno pohvaliti.
KRANK HORW AT.ICH, Box 770.
Oene viržinkam so $22.00, drugim iHHOdkatn od $20.00 do $120.00 na tisoč komadov. Vse te smodke so EDINE UNIJSKE, ki jih izdeluje Slovenec v Ameriki.
Ob jednem priporočam Slovencem in Hrvatom svoj vedno z dobrimi jedili preskrbljen SALOON in lepo urejena prenočila. In UNIJSKA BRIVNICA.
Anton Horwat 7„JL;"'
Phone No. 3431
ALDRlDGE, MONT.. 21. marca 1801.—Dragi rojak: Namenil sem se Vam pisati, da ne samo jaz. ampak vsak kdor me obišče, se čudi umetnim glasovom vaših harmonik. Ako bi »e slučajno ke-daj pokazile, se vam priporočam v popravo.
ANDRO KOVICH.
LEADV1LLE, COLO Drag prijatelj: Dliar-monike sem prejel in sem jih prav vesel, ker ste in! jili tako vrlo dobro popravili. Zopet imam ledne za v popravo, in tudi te bodem vam poslal, ker se zanesem na vaše delo. JOS. HHGLER.
p
39-41 FRANKLIN ST.	CHICAGO.
♦C+C0404
IZDELOVALCI	,
vsakovrstnega vina in zgatija
F. KORBEL & BROS.
prodaialec v i nn od trt« in žganja
Sonoma, Co. California.
Vshodna zaloga vina in urad: 684-686 W. 12 St. phinnfrn Tjlo
TELEFON: 110 CANAL.	UllluUgU, illDi
M A TI i A Pa r a tfc r I r prodajalec ur, vcrižic, uhanov, 1T1AUJA lUuUKtLt, prstanov in druge zlatnine.
....Bogata zaloga raznih knjig....
Cene uram so:	\	/
Nlkel-ure 7 Jewels . $6.(X)	.r^. Al
15 Jewels Walthain . $9.50	loouitniN^^k.
Srebrne ure z enim	J^^MBk
pokrovom . . . »12.00	yy^k z dvema pokrovoma K16.00 vV^^g), jOmKM.
Boss-case 20 let garancije	\/ O^^OOV
1« Size 7 Jewels , |15.t0	/\ ^^vCV
Hoss-case 25 let garancije	/ \ ^ y
1« size 7 Jewels . .»25.00	/ " \
Opomba. Vse te ure sojz dvoj-	I \
iiim pokrovom. Kolesovje pri	/ \
naštetih urah Je Elgin all Wal-	....
Lham, kakoršnega kdo želi.	V svoji zalogi imam tudi
c lllago pošiljam Po Express	f,M pisinet(i papir z oKra.
Vu moje blago je garantirano! Ski in V narodnih barvah. (.'ENA:
^ift'T'H"iTTriiiEr''	v kuverti ducat kuvert in papirja .	. JO. 15.
F-745	V škatlji 2 ducat« '• " " . 10.85—0.60- 0.75,
Knjige in papir pošiljam poštnine prosto, se mi denar naprej pošlje. Naslov je:
Matli. Pogorelo,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Cenik knjig pi>H(jam poktnine prosto. PiHte po-ng !
A. BAUER & CO.
Importers Sc Dealers
FINE CASED LIQUORS AND WINES
142-144-146-148 E. Huron St.
CHICAGO, ILL
SOLE DISTRIBUTERS OF
ID-AJ^-I-^IN'^.
Win, Conlon
♦c+o+oo+o o*
Prodajalec likvorjev na debelo in jedini lastnik 10 let starega "Old Eureka Hand-made Sour Mash", in čistega rženega Kentucky žganja,
102 & 104 N. Chicago St. - Joliet, Illinois.
ESTABLISHED 1879.
Straus Brothers Company
Distillers, Importers.
203*205 East Madison St.
CHICAGO
Potovalna družba.
VOŽNJI LISTEK (KARTA) LJUBLJANA-BASEL-HAVRE-NEW-YORK SKOZI COMP. GENERALE TRANSATLANTIQUE (FRANCOSKA ČRTA) IN AMERICAN LINE PRIPOROČA NAJCENEJE Z NAJBOLJŠO OSKRBO
Zwilchenbart v Baselu, Švica,
Greenwich	NEW YORK.
Hi
Louis Sievers Sons Co.
Velika zaloga linportovanega vina in žganja na debelo.
POSEBNOST: "CUBAN BITTERS" BO naSa neprekožena
epecij ali teta!
47 & 49 Fifth Avenue, CHICAGO.
Voungtown, O., 4 Aprila .901.
Ctentf Trof. Collins, Ani nemožem najsi! slov, abv som sa Vam podflko-val za nevyslovnfc nobrudenie, ktor6 ste mi uCinili. Nech Vam Boh zaplati. Za pol druha roka tnipilo ma Sticpa-nic ' kosWch a nikto mi nemohol pomoet. Darmo som vy hid z o val peniaze na doktorov a licky. Nič mi nepo-mAhalo. Ale ked" som sa zafcal tret! Vašimi mast'ami, citil soju, ako by mi oh eft chodil po kost'ach a JlilAch a potom mi bol'asti prestaly. Aby sa mi nemoč nevržtila,vymazal som na seba v^etku masf a od toho Času mam pokoj. Tak Vam eSte raz dakujem. S uctou Fr. Hussy.
Uniontown, Pa., 5 PJnu Prof. Collins — New York, N. V.
Cten£ pane:	ojt
Vj^znam teraz, Že soni netifal, it- by ste in;i 171 dravit Ale sa tomu nedivte. KccT Movrka lieto (tl lekari a nemužu mu pomoet, lak zrraii d"vcr\j ^ inym doktorum. Preto nie s vel'kou vol'ou vyn'f, z expressu licky, ktere ste mi boli poslali. " n,i!f tyZdne sum ku svojej vel'kej radosti badal. »f »f Iep5ie. Teraz už vel'a lepSie vyeram, som »' Jrf citim sa by( zdravem. Ja som myslel. >e mi"'1" ' a ?e dlho nebudem po svete chodif, lebo «9.uM viae som citil (aJkosf na ]irsiach Prijmitc moje "j/ neiSie vd"aky za moje uzdravenie. Z povdafinosu -/j Vas kaJd^mu odporueat	S pozdaravorn »
Albert K»ll»y-v|
'Milwaukee, Wis., 12 aprila 1901.
VAJen^- Professor Collins, Pisal som Vam, žekečTma vylieSite, dim Vam po-dakovanie do novtn C'inlin to tedy teraz.
Ja dolu podpisany tymto oznamujem vietkym kra-j anOtn, že ma Professor Collins vylieti1 z takej choroby nad ktorou tunajSi doktori len hlavam knittli, lebo než-uali jaka je to nemoč. Miival som času na čas vel'ke bol'asti vo vnutornusfach, prcei uctanii' r-robila sami t ma, blava sa mi zatoiila a student pot vySiel mi na 'čelo. To prichiidzalo na mila kaifdy ty?defi ai dva tri raw. Od toho som slAbmil a chudnul. Lei sliivn^ Professor Collins poslal ini lieky. ktore -a tri tyžd'ne ma relkotn tizdrnvilv. Preto odpordtam Prof. Collinsa každemu Co opravdiv^ho lekiira. S pozdravom na vSetkych krajanov	Jin Kubsky.
V lekarske j vede znaine sti priznakv, ktore kerf su <
" -J Passaic, N. J., 2 Vel'acteny p. Prof. Collins.
Vy ste skutočne ten najlepši doktor, jakeho ^ kedy zkusila. UI som Vam bola pisala, le jak ::: A gom trpela kaldy mesiac za viae dni. Mala som s ^ bol'asti nielen v Sivote, ale aj hlava ma vždy bol'e^ ^ Na kol'ko sa pamtAm, trpela som na tti netnoc dem rokov. Uživala som vSeli&o, čo mi stisedkyril ale to vesu bolo mame. Aj doktori ma liečil'i pomoet mi nemohli. O VaSich medicinach alt1111 ^ povedat!, ž.e su hodny viae zlata, ako važia. ^. uplneidrava. S hlbokou uctou Maria Sabo« jpisanc, možno 7. nich eelkom určite poznat! n«^
Ked ehori naslrdttjuce otdzky zodpoved^a a zaSlti ieh Prof. COLLINSOVI, 011 zna dobre na jaku netno^v. | » vyli«či ieh rj?t:hle. Netreba 1st do New Yorltu -t- p»c mus
kašlete?	či je telo Vaše makke?
vračate?	mat,e-li chorobu inatkyl
chudnete?	či saN l'ahko nal'akate?
mate vytok?	či sa často prechladite?
»le sa citite?	či mate zle pacliimel pot-
mate neuralgiu?	dtite-li,, že mate hrtaO boli-li \ras bok? zaslajmovany?
či Vas čelo boli?	mate-li choroby nakaz-či Vas uši bolia? live? mavate behačku? , citite-lizimuvokratkach?
citite sa iistatym?	či citite prazdnotu v ci \ am tečie z uši? hlave?
mate-li zly appetit?	či eitite, že mate horueu' ci v as v hrdle pali? jfrv ?
mate-li biele ztraty?	či citite, že mate l'ahkii1 \
citite sa utlačenym?	hlavu?
či ste slabeho zraku?.	či ga dtite b t eelkomi
ci mate kratky dych?	rozpalenymf
-T i b+0h/° ^drml	či vidite v moči ka-
mate-li tvrdu stolicu?	mienčokv?
či sa Vam hlava toči?	či ga citite \ t vžd
trasu- 1 sa Vammky?	ospanlivym?
ci sa 1 ahko rozčuute?	,.r / . „
či mate svrbenie kože?	Potia sa vam nohy? v
bije Vam srdce močno?	citite na vreh hlave	i
či citite nari tlačenie?	bolenie?
mate-li spinavy jazyk?	ste rano ustati a slabi? v
či Vas apanok utužuje?	pdli vas v chrbtovej kosti?'
mate bol'asti v kostach?	nemožete rano jiestt
mate bol'asti v plecach?	teču vam z ust sliny? ^ I
či Vas reže pri močeni?	mate slabu chrbtovu kosf f
či Vdm skučl v črevach?	chodlte shrbenl
Uradni hodiny: Od 10 - l lano, od "2 -5 popoludnlXV5
nedel'u len od 10. do 1. hod. popoludnl.| Lieky zasielaju sa po Expresse v ktorukol'vek stranu'Spoj® nych Statov a Kanady. — Plšte v akejkol'vek reči
Prol. Collins New York Me " -1 Tistitntt
140 West 34th St.. New Y<
...PRIZNANO NAJBOLJŠE PIVO JE
THE ANHEUSER-BUSCH CO.
-12-
ST. LOUIS, MISSOU