OBZORJA STROKE poročila	Glasnik S.E.D. .19/1 1999, stran 86
postaja VTV, ki je o pisanicah objavila prispevek. V zimskih mesecih prejšnjega leta smo prenovili depoje Belokranjskega muzeja. Tako je tudi etnološki, ki je zdaj v dveh prostorih, dobil novo podobo. Ob tem smo prenesli, očistili in postavili na nove police 922 etnoloških predmetov. Ob koncu akcije smo depoje Belokranjskega muzeja za en dan odprli javnosti.
Poleti je bila v Belokranjskem muzeju na enomesečni praksi študentka etnologije Anita Matkovič. Seznanila se je z različnim delom v muzeju. Najbolj se je posvetila urejanju predmetov čevljarske delavnice, ki smo jih pred tem pridobili od zasebnika. Tako je bilo evidentiranih in urejenih 587 predmetov, ki bi jih radi čimprej razstavili na stalni razstavi v Metliki. Vendar pa uresničitev te želje ni odvisna samo od nas. Obisk v Belokranjskem muzeju se je v letu 1998 spel povečal. Tako je naš muzej obiskalo 23918 ljudi. Mnogi so se posebej zanimali za etnološke predmete.
Ida Gnilšak
DELO V ČEBELARSKEM MUZEJU V LETU 1998
Glavno delo v preteklem letu je bila izdelava scenarija za multimedijo, ki bo predstavila čebelo in čebelarjenje na Slovenskem. Pomembna je tudi priprava okvirnega scenarija in idejnega načrta (z vključitvijo arhitekta) za novo postavitev stalne zbirke, /.a novo postavitev je bila predvidena razširitev »vsebine« muzeja s temami, ki do zdaj niso bile ali pa so hile premalo predstavljene (pomembni čebelarji, čebelarsko slovstvo, obrti, povezane s čebelarstvom), zalo je bil poudarek na proučevanju tovrstnega gradiva.
Muzej je nadaljeval z utečeno prakso predstavljanja gradiva tudi izven svoje stalne postavitve. Potujoča razstava, ki jo sestavlja 114 panjskih končnic, barvna slika čebelnjaka s kranjiči in 8 večjih fotografij tipičnih slovenskih čebelnjakov, je gostovala doma (Pokrajinski muzej Kočevje, Liznjekova hiša v Kranjski Gori, kjer bo gostovala še v začetku 1999) in v tujini (na povahilo sveta za kulturo občine Bressanone/Brixen v Italiji).
K boljšemu poznavanju muzeja sodijo manjše priložnostne razstave, dopolnjene s kratkimi teksti (Iz zgodovine čebelarstva v Portorožu v času mednarodnega simpozija Apiniondie) in predstavitve v medijih (Oddaja o panjskih končnicah v Čebelarskem muzeju na TV Slovenija t. predstavitev muzeja na Radiu Kranj).
Občasne razstave, ki jih prireja muzej, so dopolnilo stalni razstavi. V letu 1998 je bilo na občasni razstavi predstavljeno oblikovanje v vosku oblikovalke Marjete Pikelj iz Ljubljane.
Ena od nalog muzeja je dopolnjevanje muzejskega fonda. Muzej je dobil sredstva za odkup 14 panjskih končnic. Med odkupljenimi so večinoma končnice z motivi, ki v zbirki doslej niso bili zastopani. Ob 18. maju, mednarodnem dnevu muzejev, je Čebelarski muzej v Radovljici dvema skupinama (6. razred) domače osnovne šole omogočil srečanje s čebelarjem v čebelnjaku. Dobra ura razlage je vsaki skupini predstavila čebeljo družino in čebelarjeva opravila. Srečanja s čebelarjem in s čebelami zagotovo obogatijo vedenje o čebelarstvu, ga popestrijo in seveda odlično dopolnjujejo delo muzeja. Žal priložnosti niso izkoristili tudi odrasli, za katere je bil organiziran obisk čebelnjaka v popoldanskem času.
Razveseljivo je, da se je v preteklem letu število obiskovalcev povečalo. Vodniško delo (vodstva po muzeju, učne ure 7 delovnimi listi in
delavnice slikanja panjskih končnic za predšolske otroke in učence nižjih razredov) je večinoma opravljala absolventka zgodovine in sociologije Katja Praprotnik.
Tatjana Dolžan Eržen
POROČILO 0 DELU ETNOLOŠKEGA KUSTODIATA GORENJSKEGA MUZEJA
V	LETU 1998
Prav na kratko se lahko pobaham s tistim, kar smo v prejšnjem letu uspeli narediti. Vsa prizadevanja so bila usmerjena v zaključevanje že začetega in v načrtovanje bližnje prihodnosti.
Poleg redne inventarizacije, ki je obsegla prek 200 novih številk, in fotografiranja vseh inventariziranih predmetov, smo tudi urejali diateko, dokumentirali fotografije na kartonih za fototeko in urejali arhiv pisnega gradiva v arhivske škatle. Tako smo čistili zalogo iz preteklih let. Pomembno delo pri urejanju arhiva je opravljal inž. Lojze Zavrl, sicer slušatelj Univerze za lil. življenjsko obdobje v Kranju, ki seje lotil štirih škatel gradiva, prinesenega v muzej okrog 1 1982 iz zapušeine zdravnika dr. Volbanka iz Kranjske Gore. Izkazalo se je. da kar tri škatle vsebujejo korespondenco Volbankovega prijatelja sodnika Uregarja izpred druge svetovne vojne, največ z različnih front prve svetovne vojne. Skušali smo najti potomce učiteljske družine Bregar (starša in trije sinovi), ki je v prvih dveh desetletjih bivala v Sp. Šiški, a brez uspeha. G. Zavrl je delal redno enkrat na teden po tri ure skozi vse leto - za dvojno lastno zadovoljstvo: ker lako pomaga pri delu. ki sicer še dolgo ne bi bilo opravljeno, ter iz veselja do tovrstnega dela. Takšne prostovoljne pomoči bi si pri svojem muzejskem delu želela še veliko. Nadalje je bilo nekaj ur posvečenih svetovanju pri nastajanju različnih raziskovalnih nalog učencev osnovne šole, gimnazije ter študentov etnologije. Redno pa se dogaja, da končni izdelek prinesejo v muzej samo na ponovne in ponovne prošnje in tako žal ni mogoee oceniti uspešnosti tovrstnega svetovanja. Nekaj malega je bilo tudi sodelovanja z delavci drugih muzejev (SEM, Loški muzej v Škofji Loki. Krajinski park Trebče), premalo, kajti takšni stiki so vedno dobro poživilo in velika vzpodbuda. Redno vsak teden smo se dobivali tudi člani študijskega krožka Odkrijmo našo deželo v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje. Za člane krožka sem pripravila vee predavanj z diapozitivi - Planšarsko stavbarstvo in življenje na Gorenjskem. Keramično posodje v etnološki zbirki Gorenjskega muzeja. Notranja oprema gorenjskih hiš itd.
V	jeseni, ko obiramo sadove, je dozorelo tudi uredniško delo pri Jezerski kroniki Andreja Kamičarja, ki je izšla kot osma knjiga zbirke Gorenjski kraji in ljudje v močno prenovljeni podobi. Kot sedma knjiga je izšlo Kmečko stavbarstvo kolegov Anke Novak in Ceneta Avguština v velikosti A4, koi zbirka fotografij s krajšim spremnim besedilom Jezerska kronika uvaja novo obliko monografij, kjer obsežnejše besedilo spremljajo fotografije, format smo zmanjšali na 18 X 25 cm in dodali barvno naslovnico in trde platnice. Takšno zasnovo predvidevamo tudi za vse naslednje knjige v tej zbirki.
Jezerska kronika prinaša razmeroma avtorski zapis ustnih izročil o zgodovini Jezerskega na meji med Koroško in Kranjsko, Andrej Karničar, roj. 1923 na Jezerskem, dolgoletni oskrbnik Češke koče, jib