poStinina piačaMti v gro?®vlssS V ClM&iiani, 26. ma$a 193? ogrske Jugoslovane in pod katero so si 1918 končno izbojevali popolno svobodo ter se nato dne 1. decembra 1. 1918. kot »Država Sloves« cev, Hrvatov in Srbov« svobodno in kot ena« kopraven činštelj združili s kraljevino Srbijo ia Črnogoro v novo državo, »Kraljevino SHS* ali današnjo Jugoslavijo, Četrti slovenski politični mejnik je potem »slovenska deklaracija« z dne 1. januarja 1. 1933., o kateri bomo pa govorili ob svojcct času. Zgoraj povedano je zgodovina, vsebin« in pomen majske deklaracije, katere dvajsetletnico bomo praznovali Slovenci te dni. Njene posledice niso bile usodnega pomena le za uas Jugoslovane, temveč za vso Evropo, kajti bres oklevanja lahko mirno trdimo, da bi brez veli* častnega osvobodilnega gibanja, ki ga je ta deklaracija sprožila in mu dala cilj in vsebino, današnje Jugoslavije ne bilo, Tedaj všsnioSo.5-..aa antanta se je do zadnjega upirala razbitja Avslro-ogrske monarhije, a tedanji srbski poli" tični ideal je bi! pa: pridobitev Bosne in Hercegovine, izhod aa Jadransko morje in po možnosti pridobitev vsaj dela ogrske Vojvodine. Majniška deklaracija ia iz nje izvirajoče jugoslovansko gibanje je prekrižalo vse te načrte ter postavilo vse pred nekaka dovršena dejstva, ki jih niti ni bilo mogoče nikomur več preprečiti. Zato mirno lahko trdimo, da je maj* niška deklaracija tisti veliki zgodovinski kument, ki je položil teme!; našemu osvoboM jenju izpod tisočletne neuišktt-madžarske nad* oblasti in ki je zaokrenti zgodovino srednje te* južnovžhoane Evrope v novo smer. A idejni voditelji in glavni pokretaši teh dogajanj smo bili mi Slovenci z našimi voditelji Krekom ■Tegličem - Korošcem na čelu. V današnjem jubilejnem razpoloženju ni čas za io, da bi razglabljali, ali so se uresničile vse naše sanje iz nepozabnih let 1917—1919, Če premotrimo majsko deklaracijo v zvezi z ostalimi tremi mejniki naše politične zgodo-f vin«, kajti ona je le organski del te celote, pa-, tem si dvoma, da smo si priborili zrn enkrat Sel® zunanji okvir našega nar. osvob,, ki je pa prvi in najvažnejši pogoj tudi za priboritev ostal« vsebine, ki g®, je majska deklaracija označil« le s kratkimi besedami »na demokratične?« temelju«. Če bi tega »okvira* ue bilo — Bog ve, kaj bi bilo danes z našim malim m take eksponiraaim slovenskim narodom, zate ie as-Sa dolžnost, da zagore v soboto zvečer kresovi na slednjem slovenskem gričku kot viden znak! našega iskrenega veselja in hvaležnosti do> naših voditeljev izza dekiaracijske dobe, ofe« enem pa tudi kot mrk neomejene zvestob«? sued tem dorastlega novega slovenskeg% sod« do našega narodnega programa, kakor »mo g« utrdili ob vseh navedenih Mirih prilikah, E> gfpittgl®! - ■ --p V znamenju krize Na drugem mestu prinašamo vest, da po-pijo ljudje r Ljubljani v enem letu skoro za 50 milijonov dinarjev alkoholnih pijač. Cela Slovenija pa požene letno okrog 800 milijonov po grlu. . . Nikomur nismo nevoščljivi, če si poživi telo s požirkom pijače. Graja« pa moramo neverjetno pijančevanje, ki se je zadnja leta, ko »den £ez drugega tarnamo o krizi, zopet silno razpaslo. To pijančevanje je naša narodna •ramota. Nedavno so odprli našim ljudem tudi mejo proti Italiji. Organizirali so za Binkošti dolge vlake izletnikov, ki naj bi ili obiskat naše brate. Vsi ti izleti niso bili prav za prav nič drugega, kakor pijančevanje v masah. Kakšen vtis napravijo take pijanske ekspedicije med ljudmi, ki žive izven naših razmer, nam prav nazorno pove sledeče pismo, ki ga je »Slovencu« pisal naš rojak, ki živi v Italiji: »Z velikim veseljem smo pričakovali posebne vlake, ki so bili najavljeni iz Slovenije in s katerimi se je pripeljalo več tisoč izletnikov v Trst in v Postojno. Veselili smo se slovenske pesmi, ki bo zadonela, veselili strumnega discipliniranega nastopa naših krvnih so-bratov, ki bodo pokazali, kako prospeva narod, ki je tako srečen, da živi v svojih lastnih nacionalnih mejah:, veselili dobrega vtisa, ki ga bodo izletniki napravili in radovaii smo se ugodnih koristi, ki jih bo od tega imela narodna manjšina, ki živi v Italiji. Morda je bilo vsega tega. Ni naša stvar, da izrekamo sodbo. Pripomnil pa bi, da ine ie silno neprijetno dirnilo, ko so nekatere znane tržaške gostiln® v zvezi z obiskom Slovencev takoj pomnožile svoje zaloge vina in da so moral! na binkoštni pone-' deljek s posebnimi tovornimi avtomobili dovajati vino v Postojno, ker so izletniki vse itak že na izredni konzum preračunane zaloge vina popili ln so italijanski trgovci delali razne dovtipe na račun žejnih Slovencev iz Ljubljane, a tudi na račun nekaterih, ki so si tržaške in goriške kapljice čez mero privoščili Železni- čarji le danes pripovedujejo, v kakšnem razpoloženju so se poslovili od Postojse izletniki v posebnih vlakih, ki da so bili bolj podobni prevozu vinskih sodov, kot pa bratov, ki to prišli semkaj, da obiičejo svoje brate. Nočem preiskovati, koliko resnice je na teh govoricah. Prepričan sem, da so pretirane. Toda za dolžnost sem smatral, da jih vam sporočim, da bodo služile kot prijateljsko svarilo onim, ki še nameravajo priti k nam na obisk, da bodo vedeli, da imajo izletniški vlaki iz Jugoslavije v Julijsko krajino ne samo zabavni pomen, ampak tudi kulturnega, ki pa mora priti do izraza tako, da bo zapustil tukaj kulturne vtise.« Isto žalostno sliko nam nudijo tudi skupine »izletnikov«, ki se vsako nedeljo razkrope iz naših mest na deželo. So tudi iskreni ljubitelji lepe narave med njimi, toda mnogo preveč je med njimi takih, ki jim je prvi in zadnji cilj izleta — oštarija. Te sorte izletniki so tudi prava nadloga za podeželje. Njihova »olika« je surovost, njihova pesem in beseda je umazana kvanta, ljubezen do narave pa kažejo s tem, da delajo bs-ezobzirno škodo po vrtovih, poliiB in travnikih. Značilno je, da so med te vrste izletniki navadno le »boijši ljudje«. Naš kmet ždi doma in strada in trpi. Zanimivo bi bilo najti vzrok, zakaj ljudje tako brezmiselno razsipavajo denar. Gotovo ni zadnji med vzroki ta, da smo se odvadili varčevanja. Stiska aaSih denarnih zavodov in dolga vrsta neuspelih poskusov na račun pridnih vlagateljev od strani države, je ubilo v ljudeh smisel za varčevanje in zaupanje v denarne zavode. Zato marsikdo,živi iz dneva v dan in misli, da je gotovino najbolj® porabit, če jo je čim prej zapravil. Tudi ta nezdravi pojav nezmernosti med našim narodom uaj da misliti merodajnim gospodom, da čimprej poskusijo obnoviti delovanje denaraih zavodov, vrniti ljudem zaupanje vanje in tako začeti delo za obnovo našega gospodarstva. Kmetijske prodajne zadruge' Zadrug za vnovčevauje kmetijskih pridelkov imamo Se prav malo. Naš kmet prodaja svoje pridelke še sedaj po večini raznim trgovcem in prekupčevalcem, kateri seveda pri tem na račun kmeta prav dobro zaslužijo, Zlasti tedaj, ko je kmet v veliki denarni stiski, znajo razni oderuhi njegov položaj prav dobro izkoristiti in mu nudijo za njegove pridelke sramotno nizke eene. Navajati poedine slučaje, bi bilo popolnoma odveč. Da p« so bo mogel kmet čimprej« rešiti mnih jjtrekupčevaicev, so ravno imenovane sadrug® nujna potreba; s pomočjo njih bi se lahko gospodarsko precej dvignil, S« dosti razvite med vnovčevalnimi zadrugami so mlekarske zadruge, ki pa se morajo boriti še vedno z znatnimi težkočami; »adalje vinarske in sadjarske zadruge Itd. Vnovgeralne zadruge so morajo baviti slasti v začetku z raznimi težkočami in zato tudi njih vodstvo ni tako lahko in enostavno, kot bi si kdo na prvi hip predstavljal. Od vodstva se zahteva ne sahio mnogo trgovskih ■prefffMtl, ampak tudi požrtvovalnosti in ^trajnosti. Treba je zelo dobro poznati po- trebe iu razmere trga in se neprestano boriti z raznimi tekmeci. Člani zadruge morajo postaviti na čelo vedno osebe, ki jim res zaupajo. Zadrugi se stavljajo na pot vedno razne ovire, katere mora odstraniti ali pa • vsaj zmanjšati. Zalo pa tudi od take zadruge ne smemo v začetku vsega naenkrat zahtevati, "temveč počakati, da pride res do popolnega razmaha in pri tem čim bolj sodelovati. Zadruga prodaja razne pridelke; kmetje hočejo, da jih jim zadruga Mm bolje plača. Dostikrat pa seveda pridelkov ne more tako plačati, kot bi oni želeli; zlasti v začetku je to še posebno težko, ker ji msora ostati nekaj za kritje stroškov. Tako nastanejo med člani in zadrugo cesto nesoglasja, kar povzroči medsebojno nezaupanje; to pa je krivo, da je delovanje marsikatere zadruge silno otež-kočeno. Ce pa pomislimo stvar malo natančneje, pa ..vidimo, da bo ta nasprotstva med dlani in zadrugo le bolj navidezna. Za člane ne sme biti zadruga nikdar nekaj tujega, ampak le del njihovega lastnega gospodarstva. Prav tako, kot ae mora brigati kmet za svoje go. spodarstvo, katero ga preživlja, mora ehrbeti tudi za svojo zadrugo in se zavedati lega, de je korist, ki jo ima zadruga, tndi njego lastna korist. Vsi Sani vncvfevalne zadruge morajo biti vsaj toliko nevedni, da zadruga lahko za. nesljivo računa s stolno dobavo pridelkov od strani svojih članov. Dostikrat dobimo med Slani tudi take, ki skušajo svoje blago pro-dati najprvo pri trgovcih iu sicer za boljšo ceno, kot pa jo jim more nuditi zadruga. Slabo blago pa, ki ga pri trgovcih ne morejo prodati, pa seveda skušajo vriniti zadrugi. Ako ima zadruga take člane, prav gotovo ne more shajati. Za zadrugo je treba doprinaM tudi marsikatera žrtev, in jo poznati ne samo v dobrih, ampak tudi v slabih časih. Sele v tem slučaju se pokaže, kdo je res zadružnik z dušo in telesom. — Zakaj pa lahko toliko drugih vnovčevalnih zadrug dobro uspeva? V glavnem zato, ker so člani vestni in m dobro zavedajo vseh dolžnosli, ki jih imajo napram zadrugi. Sicer pa je treba upoštevati tudi lo, zadruga s tem, da sprejema pridelke le vnovčevanje, pri obračunu izplača članom po odbitku lashie režije ves izkupiček, ki ga je sama dosegla pri prodaji pridelkov. V letih, ko cene pridelkov padajo, pomeni ta izkupiček za člane zadruge res lahko nekaj izgube; v dobrih letih pa se bo član zadruge odrezal prav gotovo boljše, kot pa če bi prodal fvoje pridelke raznim prekupčevalcem. Drugod se dosegle vnovčevalne zadruge uspehe le tedaj, če so člani zadruge stalno izročali svoje pridelke zadrugi v vnočevanje. Nikdar ne more zadruga v redu poslovali, {e bi člani samo en del pridelkov prodali .potom zadruge, dragi del pa trgovcem, ali p« če bi ji sploh ničesar ne izročili. Te vrste zadrug so navezane mnogo basj na točnost svojih članov, kot pa katere druge. Vzemimo za primer samo mlekarske zadruge. Predno začnejo obratovati, si morajo pfr staviti svoj obrat, v katerega je treba vložiš precej kapitala. Postaviti morajo naipr« mlekarno in si nabaviti razne stroje. Vedno morajo biti pripravljene na to, da m!« kolikor ga sii mogoče prodati v svežem stanju, predelavajo v sir ali maslo. Zato morajo imeti čim boijfie naprave t& predelov* nje mleka v eir ali maslo, da dosežejo dobr« kakovost , Zadružni deleži pri vnov&valnih zadrugah so že itak dosti visoki. Kljub temu f* se mora zadruga dostikrat zadolžiti. » vnovčevalne zadruge prav gotovo M8,u;'' podporo iz javnih sredstev, če so seveda tw> na razpolago. Taka podpora ne pride v kor posameznemu kmetu, ampak aplošnosti.^ Iz vsega navedenega je razvidno k»K-nevarnost obstoja za vas v zadrugo vioi denar, ako ni one prepotrebne skupnosti. Posebno v današnjih težkih cw je potrebna pri zadružnem delu ioarsik«' -žrtev, ki pa ni nikdar zastonj, amP8Kwtj vsled toga delo v bodočnosti toliko uspešno. - d PrS motajah v. prebavi. P" J^jU vzdihovanja, zgsgl, povzročeni po tezkl * ParC< j« zelo primemo vzeti na večer pol naravne »Fraes - .SossfoTS* grenke ^ zjutraj na teiče pa isto množin«. ^ »FraM-Josoiova« voda se izkazuje vetrn ^ popolno zanesljivo sredstvo za čiščenj O0L r«. B. ta. IMMM. KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTS d Potovanja kraljice Marije. Naša kraljica Marija, ki sc je te dni s posebnim vlakom vrnila iz Demir Kapije, si je ogledala Gradskc, odkoder je odpotovala v Stobi, kjer je posetlla vse kulturne ustanove, se zanimala za njihovo delo ter jih tudi vse bogato nagradila. Bila je ob tej priliki tudi na čajanki v Častniškem domu. d Za upravnika banovms&e zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani je imenovan gosp. Blaž Poznič, doslej uradnik pri istem zavodu. d Italijanski kralj Viktor Emamtel III., ki je pretekli teden uradno obiskal Madjarsko, kamor se je pripeljal preko jugoslovanskega ozemlja, se je po isti poti Kbtoriba—Pragersko —Ljubljana—Rakek zopet srečno vrnil v Italijo. DOMAČE 1VOVICE d Ogromne množice vernega ljudstva so prišle preteklo nedeljo na Rakovnik pri Ljubljani, da sc poklonijo Mariji Pomočnici. Ponti-fikalno sv. mašo je daroval in tudi procesijo vodil zagrebški pomožni škof Salis-Sevis. d Krasno uspel tabor so priredili slovenski bojevniki 23. maja na prijaznem Rožniku v Ljubljani. Cerkvenemu opravilu je sledilo zborovanje, na katerem so govorili Košir, prof. Rataj in v imenu odsotnega mestnega župana polkovnik Andrcjka. Združeni pevci so pod vodstvom Wagnerja zapeli več lepih pesmi. d Žična brv čez Kokro v Kranja. Tehnični oddelek banske uprave je izdelaj že načrte za to žično brv in te dni je ban dr. Natlačen načrte potrdil. Dohod k brvi bi bi! s kranjske strani med župniščem in tako zvano staro škofijo in naprej do roba skalnatega brega Kokre. Tu bi se morala umakniti brvi kapelica in za njo ležeča lupa. Brv bi šla nato čez globoko dolino Kokre in bi imela razpetine 96 metrov. Brv sama bi bila široka 2 metra in bt jo nosila dva plena kabla. Vsak kabel bo moral biti spleten 'z 4 jeklenih vrvi, debelih 4 cm. Vrvi bodo napeljane čez velike in visoke portale iz borovega sa> ki bodo usidrani v betonskih temeljih. Ves Proračun znaša 412.000 Din in bo brv po svoji zunanjosti podobna brvi čez Savo pri Mednem. d Kraljevo znamenje križ stoji. Na bin-sostno nedeljo popoldne okrog pol 5 so sc hirale množice vernikov naše in okoliških bliž-župnij pred farno cerkvijo v Kamniku, da procesije in prisostvujejo spravni Poroznosti m Malem gradu-, kjer se je v na-omestilo prejšnjega evharističnega križa, ka-znlfi so v noči na četrtek 13. maja pognale v brezbožne sovražne sile, dvignil zasilen .rz, ma,u P« peti uri je krenila iz mesta ne-iial "3 Procesiia- Malem gradu so se kat 'hrŠi!e p6te litaniie P" oltarju sv. Roka, pri je tudi vsa množica navdušeno odpevala. rajvTrSeniil ,itan'iah ie krenila duhovščina na «vaiine gradu, kjer je dekan in častni kanonik ri ti- Matej bi"£oslovi! n°vi križ, katerega v. lce okinčale in obsule s cvetjem. Vsa množica "M tem vernikov (nad 2000 po številu) se je uvrstila na prostoru pred razvalinami križa'' 'e 1,0 ''®a8<>s'ov'tv> evharističnega meil], Vilko Fajdiga imel krasen in po-" Rovor, v katerem je orisal pomen evha-;ga križa irt vzpodbujal vernike k dosled- ni borbi proti sili forezbožnikov in sovražnikov vsega, kar je katoliškega Po zaključku govora je iz grl vernikov zaorila mogočna pesem »Povsod Boga« in »Kraljevo znamenje križ stoji«. d Tudi Slovenec lahko obogati. Na Kitajskem je postal bogataš Slovenec A. Vrhovnik iz okolice Maribora. Leta 1915 je šel na vojsko in je bil kmalu na ruskem bojišču ujet. Kot ujetnika ga je usoda zanesla na Kitajsko, kjer je začel delati kot navaden delavec. Podjeten, kakor je bil, si je hitro opomogel in začel s trgovino v Pekingu. Posli so mu šli dobro, da si je do danes nabral že lepo premoženje ter ga štejejo v Pekingu zs enega najbogatejših ljudi. Pred dnevi je prišel obiskat svojo domovino skupaj z ženo, ki je Kitajka. Nato pa bo spet odšel nazaj na Kitajsko. d Vinogradnik!, ne /-»mudite Škropljenja. Banska uprava v Ljubljani opozarja vse vinogradnike v Sloveniji, da bo do konca meseca maja treba v vseh vinogradih opraviti prvo škropljenje proti peronospori, če hočejo obvarovati vinograde pred škodo. 22. maja je namreč padel v vseh vinorodnih okoliših Slovenije izdaten dež, ki je povzročil okužitev listov z zimskimi trosi peronospore. Najprimernejši čas za škropljenje proti peronospori bodo zadnji dnevi v maju. Škropljenje naj se izvrši z 1% bordoško brozgo. Škropljenje naj se opravi temeljito ter naj vinogradniki pazijo zlasti na to, da bodo poškropljene tudi spodnje strani listja. d Birmsnje je bilo na binkošti tudi v Mariboru. Kar 1239 fantov in deklic je prejelo sveto birmo. Pripetil se je pa tudi sledeči slučaj: Bir-manček je nekje izgubil svojega botra. V gnjefi so ju ljudje za hip razdvojili, pa se nista več našla. Fantek je botra iskal okrog, nazadnje se je zatekel v cerkev ier se na ves glas jokal, ker ne bo mogel biti birmasi. Položaj pa so kmalu rešili; za botra je vskočil g. Kokošinek in fantku se je pri novem botru po birmi bolje godilo, kakor bi se mu bilo menda pri prvem. d Državni apo&ojenci so zborovali te dni v Ljubljani. Med drugim so povedali, da je finančni minister z oziremi na rastočo draginjo obljubi! že v letu 1937-38 povišanje plač in pokojnin za 5 odstotkov. d Železniškim staroupokojencem in vdovam v vednost. Železniški staroupokojonci, staro-provizijonisti, miloščinarji, teh vdove in sirote. Navadi svojega otroka pravočasno na SARGOV KALODONT PROT! ZOBNEMU KAMNU kateri prejemajo svoje pokojnine od železniške direkcije v Ljubljani, se pozivajo, da do 10. junija predlože prijave za prejemajije draginj, skih doklad. Imenovani upokojenci naj se po-elužijo sličnih prijav kakor novi upokojenci Prijave se dobe v večjih krajih v trafikah za i Din. Na prijavah naj se črta besedilo »dravski finančni« in naj se popravi v toliko, da se bo naslov glaail »železniški« direkciji v Ljubljani. Prijave naj se izpolnijo po navodilu na hrbtni strani pravilno in natančno. Predloži na j jih vsak svoji najbližnji postaji, tam kakor vsako leto predlaga svoje legitimacije v pro-longacijo. d Izplačilo vlog bivše poštne hrasiilnie®. Z odlokom ministrskega sveta z dne 13. maja t. 1. se izvrši izplačilo hranilnih in Čekovnih vlog našim državljanom, vlagateljem pri bivši postni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve redno in o pravem času prijavili. Te terjatve se bodo izplačale v razmerju 1 Din za 4 krone. Izplačilo teh terjatev bo izvrševala samo poštna hranilnica v Belgradu, in sicer počenši s 1. julijem 1937 in postopno. Da se bo to delo moglo čim hitreje in čim pravilneje izvršiti in da se bodo mogle čekovne nakaznice za posamezne vlagatelje točno določiti in nasloviti, se pozi- Italijanskl kralj in ceaAi je prišel na obisk v Budimpešto, kjer so ga slovesa« sprciali. Vozil se ia tja in nazaj skozi Ljubljano. vajo vsi vlagatelji hranilnih in čekovnih računov pri bivši avstrijski postni hranilnici na Dunaju, ki so svoje terjatve o pravem času prijavili, da pošljejo do 5. junija 1U37 v pismu Poštni hranilnici v Bel gradu te-le podatke: 1. Svoj sedanji naslov (kraj, ulica iu banovina, kjer danes žive); 2. število potrdila (to je tekočo številko in število seznama), ki so ga svoj čas dobili pri izročitvi prijave in knjižice. Hranilni vlagatelji bivše avstrijske poštne hranilnice na Dunaju, ki niso v določeeem roku, to je do 10. septembra 1929, prijavili svojih terjatev, niso prišli v naš blok terjatev in ne bodo dobili izplačanih vlog, zato bi bilo odveč, da bi se obračali do Poštne hranilnice v Belgradu. Ti vlagatelji morejo izterjati svoje terjatve, če se prijavijo naravnost sedanji avstrijski Poštni hranilnici na Dunaju, ki izplačuje take terjatve v razmerju 10.000 avstrijskih kron za 1 šiling po 100 grošev. d O polnoči od 2!. na 22. maja je stopil v veljavo novi vozni red na železnicah za leto 1937/1938. Računajte s tem! d Radi zločina požiga sta bila obsojena pred ljubljanskim sodiščem Pavla Sulčieeva in Matevž Žvab iz Lesc vsak na 7 mesecev strogega zapora. d Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug je načela akcijo za ustanovitev zadružne šok v Belgradu. V ta namen je izdelala pravila, ki jih bo proučila na prvi seji uprava Glavne zadružne zveze, šola se ustanovi kot zadruga s sedežem v Belgradu, in sicer po zgledu zadružnih šol, ki že obstoje in prav dobro delujejo v Zagrebu in Ljubljani. d Ponesrečen beg z akradeiiioi kolesom. Oni večer je bilo ukradeno Karlu Mlinariču pred gostilno v Teznu pri Mariboru moško kolo. Naslednje jutro pa' je našla vojaška patrulja na cesti, ki vodi proti Sv. Miklavžu skozi gozd dve nezavestni osebi. Bila sta to Franc Piberčnik iz Varaždina in Julka Marciuš nekje iz Medjimurja. Oba sta imela pobito glavo in polomljene ude. Vojaška patrulja je takoj tele- Vi&du Ministrski* svet je te dni sprejel uredbo o bratovskih stfladnteah, ki stopi v juniju v veljavo. O namenu in pomenu te, za rudarje tako važne uredbe, je izjavil minister za gradove in rudnike sledeče: Znano je tudi naši širši javnosti, da je pokojninsko zavarovanje rudarskih delavcev prišlo zaradi raznih okoliščin v takšno krizo, da bi v kratkem času prišla v nevarnost tudi pokojnina onih delavcev, ki so si za časa svojega življenja m zaposlitve pod najtežjimi pogoji odirgovali od svojih ust potrebne zneske, da bi vsaj kolikor toliko zavarovali svojo starost in obstoj svojih družin. Ta nevarnost je grozila posebno ntdar-uni delavstvu in njih družinam v Sloveniji, kjer je rudarstvo zelo staro ter jc radi tega tudi števila upokojencev ter članov njih družin vedno večje. Vlada dr. Milana Stojadinoviča, ki je tudi doslej dala že dosti vidnih dokazov, da se resnično in občutno briga za delavstvo vseh poklicev o pogojih dela, o življenjskih pogojih m o njihovi bodočnosti, ni mogla m ne more dovoliti, da bi starostno zavarovanje delavcev, četudi samo za trenutek, prišlo v nevarnost, da bi na ta način delavski prihranki za starost propadli. Zaradi tega sem po začasni rešitvi bratovskili skladnic I. 1936 naročil, da se vsa vprašanja gle- de zadolženosti bratovskih skladnic vzamejo v temeljito proučitev in da se zakonodajnim polom temu zavarovanju še dalje, bomo kmalu opravili vsa ona dela, s katerimi smo vsled dolgotrajnega deževja tako močno zaostali. Poljedelstvo: Vsled toplote zadnjih dni so se rastline precej močno razvile in tako je dela v izobilju. Plevljenje in dsopavanje je v polnem teku. Za okopavanjem pride kmalu na vrsto osi-panje krompirja, pa tudi koruze. Prav tako kot z okopavanjem, čistimo tudi z osipanjem zemljo plevela ter jo obenem na površini rahljamo i«? pritegnemo k rastlinam. Posebno važno je osi-panje tu take rastline, kakor je krompir, ki d«Sa podzemne živice; čim debelejša je plast rahle zemlje, tem več živic napravi krompir in tem večji j« potem njegov pridelek. Tudi na razna bolezni in škodljivce moramo paziti .pri krompirju. Med zrfo nevarne m poznane bolezni spada krompirjeva plesen; v naših krajih nastopa pogosto in povzroča veliko škode. Večkrat se pojavi že za časa cvetenja krompirja, včasih pa tudi pozneje. Cim preje nasute krompir, tenj večjo škodo povzroči. Krompirjeve liste napada na podoben način, kakor peronospora trto. Najprvo se pojavijo na krompirjevi'.! listih rjave, pozneje pa črne lise, katere se večkrat tabo hitro širijo, da postane v kratkem fesu vse listje črno, nato pa odpada, če vzamemo tak napaden list v roke in ga natančno pregledamo, opazimo, da je tam, kjer je najprej nastala črna lisa, na spodnji strani lista siva prevlaka. Ob vlažnem in toplem vremenu se krompirjeva plesen neverjetno hitro širi in v kratkem času je napadena od nje vsa njiva. Krompir, ki je bil napaden od plesni, zelo rad gnije. Najboljše sredstvo proti krompirjevi plesni je škropljenje z bakreno-apneso brozgo. V 100 iiirih vode raztopinto 2 do 3 kg modre palice; v drugo posodo pa damo na 100 litrov vode 4 kg živega apna. Tako dobimo apneno mleko, katero vlivamci med neprestanim mešanjem v raztopino modre galiee. Škropivo proti krompirjevi plesni fe s iem gotovo; za škropljenje zadostuje navadna trtna škropilnica. Zelo redka so teta, da se ta bolezen sploh ne pojavi. Zato bodimo oprezni pred njo, da nam ne uniči tako važnega pridelka, kot je krompir. Živinoreja: V hlevu in na paši varujmo živino pred veliko vročino in pred raznim mrčesom, zlasti pred nadležnimi muhami. Zjutraj in zvečer, ko je odzunaj še dovolj hladno, redno prezračujmo hleve, da pride v nje dovolj sve-žega zraka, isto velja tudi za svinjake in kur-nike. Razni mrčes zatremo najbolj s tem, da skrbimo vedno za snago v hlevu in pa ob gnojišču. Gnoj moramo redno vsak dan skitlati in ga spraviti na gnojišče; tam ga dobro stlačim« in pokrijemo. Tako preprečimo tudi razne bolezni pri živini. Hleve razkužujmo z apnom, ki je res dobro in uspešno razkuževalno sredstvo. levi sirani, poleg tega pa še počeno lobanjo. Odpeljali so ju takoj v mariborsko bolnišnico, vendar je za oba zelo malo upanja. d V prostorih belgrajskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je bila pod predsedstvom ministra za soc. poiitiko in narodno zdravje konferenca glede delavskega zavarovanja. Na njej so predvsem govorili o zboljšanju zdravniške službe, o uredbi za zavarovanje delavcev, o organizaciji upravne služhe, o dokludah in podporah in o vprašanjih, ki so v zvezi z izvajanjem uredbe za zavarovanje delavcev za primer onemoglosti in starosti. Konference so se med drugimi udeležili tudi glavni ravnatelj Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu g. Milan Glaser, Ra-dovan Matošič, dr. Milan UrvaS od SUZOR-|3 ter iz Ljubljane g. Ivan Avsenek, Bogdan Kre-tič in Vladimii: Pfajfer, d Stoletnico obstoja je praznovala 23. maja gimnazija v Zaječaru. Proslave se je udeležil v imenu kraljevske vlade prosvetni minister Dobrivoj Stoševič, ki je ime! ob tej priliki tudi daljši govor. Na tej gimnaziji je dovršilo srednješolske študije veliko uglednih državntkov, med njimi tudi Nikola Pašič. ___ CllPf pravi dolenjski dobite« Ssstpslai slnsral s HnM® d K-rižanega so pretepali s palicami, meji Ljubljane, blizu Viča, se. je oni večer zgodilo grdo bogoskrunstvo. 36 letni hlapec t 'J" Tancik in njegov tovariš 31 Mni Albin Spes* oba uslužbenca pri podjetju Čuden na vi ■ dalje 35 letna delavca Ivan Marinko in AiopJ Turk, oba z Viča, so popivali v neki gos"'^ Napili so se sicer precej, vendar ne to'®0' ne bi vedeli, kaj delajo. Ko so odhajali iz t stilne, so zavili na križpotje, kjer se oo«F cesta proti Polhovemgradcu. Tam je stalo r znamenje Križanega, kamor je prebivate" . sik) cvetje in se pobožno preknzevajo F njim. Divjaki pa so se epravih na ta ur . F/ pričeli neusmiljeno udrihati s koli po njem. Odbil, »o mu roke, noge, razbili deščico za cvetje in sveče, vmes pa so grozno preklinjali in z nabolj podlimi izrazi sramotili Boga. Ne-kateri vaščani so jih videli, toda divjakom se ni upal nihče zoperstavljati. Policija je vse štiri [jogoskrunce najprej kaznovala zaradi nedostojnega vedenja vsakega na 10 dni zapora. Nato pa jih ht> izročila sodišču, kjer se bodo morali zagovarjati zaradi bogoskrunstva in za poškodbe tuje lastnine in težke telesne poškodbe. d Stoletnica Šok-. V lepem trgu Veržej stoji (iionadstrop.no poslopje ljudske šole. Postavljeno jc bik) pred 100 leti. Za leto 1837 je bila to pač zelo lepa stavba ter spričuje, da je trg Veržej z všolanima krajema Bunčani in Banovci kazal veliko smisla za šolstvo. 2e pred letoin 1837 je trg imel svojo šolo, zgrajeno iz lesa. V tej šoli je bil pouk okoli 80 let pred graditvijo te šole, katere stoletnica se bo letos proslavila. d Naši kmetje gredo na češko. Češkoslovaška vlada je povabila na Češko SO kmetov iz Jugoslavije, da si na 15 dnevnem izletu ogledajo stanje češkoslovaškega kmetijstva. Stroške a ia izlet je prevzela češkoslovaška vlada. Iz Slovenije odpotuje 6 kmetov, in sicer Janez Ovsenek iz Predoselj, ki je tudi predsednik Zveze absolventov kmetijskih šol, Janko Jerala iz Vodic, J. Šinkovec iz Ainbrusa, Jože Špin-dler, župan od Sv. Ane v Slov. goricah, Tone Cencelj iz Trcmerja pri Celju, šesti pa še ni določen, najbrž bo to Anton Kuk iz Konjic. Kmete spremljajo tudi nekateri zastopniki poljedelskega ministrstva ter raznih kmetskih in zadružnih organizacij. d Palačo za 10 milijonov dinarjev zgradi banka »Slavna« v Ljubljani na Dunajski cesti tik o!) nebotičniku. 4 Pri lenivosti črevesa, kataru v črevih, obolenju skrajnega črevesa odstranjuje naravna »Franz-Jogefova« grenka voda zaprtje spodnjih organov dobro in naglo. Mnogolelne skušnje uče, da redna poraba »Franz-Joselove« vode izboruo urejuje funkcije črev. m rain. «oe. pot In oar utr. S br 1.U85. iS. V. 13, d Naši kovaški izdelki odlikovani v Fran- <'!'• Tovarniško kovaško podjetje »Bratje Hočevar« v Mekinjah pri Kamniku je lansko leto Nato na razstavo v Anversu na Francoskem svojih i/delkov. Glavni odbor razstave 1® t« izdelke odlikoval z zlato kolajno in poklo-1111 podjetju kot veliko premijo umetno izdelan TOl (»grand prix de coupe«). Poseben odposlanec je pred kratkim to odlikovanje imenovali podjetju osebno prinesel iz Francije. ^ " '20 km z brezmotornim letalom je letei V,zralob'n' Veter je bil iako uSoden< da ie sta" Mih t 2000 "letrav visoko preko tamkaj- planin. Zaradi mraka in megle pa se jc t „ rad»* sP«stiti. Potem so ugotovili, da J 1 r brezm°t°''nim letalom 120 kilome- d Pr®titul>erku!ozna veza v Ljnbljani opo-"ČiihT t.°> da so v Sloveniji skoraj v vseh »sluie- r)rn,itl|t>erl!1J'ozni dispanzerji, ki •>ili (|r'?. °'n5p"e clneve. Mnogo je pa siromaš-S^zorstJ11' K' b' bile Potrebne zdravstvenega Kjajo ji110 tetl dispanzerjih, vendar se ne »lastil- a n "eodpustljive brezbrižnosti lovno7 zdravie in ™ okolico. Zveza zato po-I ' 1 0Sl vse činitelje, da napotijo otroke in druge rodbinske člane, ki •*> ogroženi po jetiki, v najbližji dispanzer. Osobito prosimo zs to zdravnike, učitelje, župne urade, dobrodelne organizacije itd., ker nam bodo s tem pomagali v našem boju proti tuberkulozi. d 35-letnico ustanovitve proslave v nedeljo 30. maja Moška in mladeniška Marijina družba v Križankah v Ljubljani. Slovesno cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih, ob pol 5 popoldne pa slavnostna akademija. d Poštni minister dr. Branko Kaludžerčič je sprejel zastopnike nižjega poštnega usluž-benstva, ki je imelo te dni v Novem Sadu svoj kongres. V zastopstvu je bil od Slovencev predsednik ljubljanskega oddelka g. Josip Penko. Zastopniki nižjih poštnih uslužbencev so ministra zaprosili za pomnožitev osebja. Predsednik ljubljanskega oddelka g. Penko pa je poštnega ministra ob tej priliki naprosil tudi za namestitev onega osebja, ki sodeluje pri poštni godbi v Ljubljani. — Gospod minister je dejal da bo vse želje, ki so mu jih izrazili zastopniki poštnih uslužbencev v svoji resoluciji, po možnosti upošteval. d Needinost zdravnikov glede posledic operacije. V Subotici je toži! Stjepan Engel-breeht zdravnika za ženske bolezni dr. Neya, ki je operiral njegovo ženo, vendar pa je nekaj dni zatem umrla. Mož jc zahteval obdukcijo trupla, pri čemer sta dva sodna zdravnika označila suinnjo, da je bila operacija površno izvršena. Dr. Nev pa je nasprotno pripeljal štiri zdravnike, ki so bili navzoči pri njegovi operaciji, ki so pa vsi izjavili, da je biia opciacija popolnoma v redu izvršena. Le nesreča je hotela, da je nastopila potem notranja krvavitev in zaradi tega tudi smrt. Ker se sodišče ni moglo opreti rta nobeno teh deljenih tnnetij, je zadevo prepustilo strokovnjakom zagrebške medicinske fakultete. d Žalostno dejstvo. Strokovnjaki so ugotovili. da je Jugoslavija najbolj jetična država na svetu, zakaj vsak četrti prebivalec umre za jetiko. d Nalezljive bolezni v slovenski prestolnici. Od nalezljivih bolezni je bilo lani v Ljubljani 361 slučajev škrlaticc, k sreči vsi lažjega obolenja, tako da so vsi ozdravili. — Davice je bilo 327 slučajev, od teh jih je timrio 6; erisipcl (šen) se je pojavil 56krat, en slučaj je bil smrlo-nosen; za logarjem in za grižo je obolelo po 6 oseb in umrlo po dvoje. -- Škrlatica in davica, poprej tako pogubne bolezni, kažejo sedaj sijajne uspehe novega zdravljenja. Še vedno veliko obolenj pa govori odločno za potrebe posebne bolnišnice za nalezljive bolezni. d Ljubljanski visokošolci občudnjejo požrtvovalnost redovnic. Oni torek so slušatelji ljubljanske juridične fakultete pod vodstvom gosp. vsettčiliških profesorjev Dolenca, Makle-cova in Sajovica priredili poučno-znanstveni izlet v žensko kaznilnico v Begunjah iti drž. V soboto, dne 22. maja so šli dijaki koprivniške gimnazije na Hrvatskem pod vodstvom dveh profesorjev na izlet. Zvečer okrog 8 so se vračali z avtobusom. Ko se je avtobus približal prelazu preko železniške proge, ki vodi iz Varaždina v Golubovac, šofer najbrže ni opazil nenadnega potniškega vlaka in je s polnim pogonom zavozil črez prelaz. Iu lto je bil prvi del avtomobila že preko proge, je lokomotiva ujela zadnji Anico dobi balo Ko bi bilo perilo tudi tako trpežno, kako< j« Pravilno p*ono i SCHICHTovim MILOM „JiLEN del avtobusa in ga potegnila 30 m s seboj. Avtobus se je prevrnil in padel na desno stran na travnik pod progo. V avtobusu se je zaslišalo strašno kričanje ranjenih dijakov. Težko ranjeni so obležali vsi tisti, ki so sedeli v zadnjem delu avtobusa. V avtobusu je bilo s šoferjem 31 oseb. Vsi so ranjeni razen šoferja. Celotno sta dva mrtva, 8 hudo ranjenih in 20 lahko ranjenih. Orožniki so šoferja zaprli. Nesreča na dijaškem hlet** zavod za poboljšanje maloletnic pri Sv. Petru v Poljčah. Naprave teh zavodov je pojasnjevala poleg gg. profesorjev Č. s. upravnica. Slušatelji so bili z ogledom zelo zadovoljni, ker so imeli priliko seznaniti se z notranjim ustrojem slič-nih zavodov. Po ogledu so jim gostoljubne usmiljenke, katerim je uprava teh dveh zavodov poverjena, priredile lep prigrizek. Ob tej priliki so tako sami slušatelji kot tudi gg. vodje izleta izrazili svoje začudenje nad lepim redom in vzorno snago, ki vladata v zavodih, kot tudi nad odličnimi sposobnostmi uprave, ki je znala najti tako posrečen način za izvrševanje svojih nalog. Ne s kaznijo in strogostjo, ampak z dobroto in ljubeznijo uresničujejo usmiljenke, ki nadzirajo zavode, svoj cilj: da ženske, ki so Jim poverjene v skrb, store zopet za koristne in vredne članice človeške družbe, iz katere so se same izključile s svojim kaznivim ponašanjem. d 80 mladih jabolčnih dreves je neznan tat izkopal bivšemu upravitelju Račjega dvora in lastniku Švajgerhofa Gselmanu ter jih odnesel neznano kam. d L Perdan nasledniki, Ljubljana, Krekov trg II, stara trgovina žpecerije, nudi sveže blago po najnižjih dnevnih cenah. Postrežba točna in solidna. Priporoča se Marija Zgonc, lastnica. d Za zdravstveni dom v Logatcu. Zdravstveni odbor združene zdravstvene občine Logatec je stavil Higijenskemu zavodu v Ljubljani predlog za ustanovitev zdravstvenega doma v Dolnjem Logatcu. Prizadete občine Dol. in Gor. Logatec ter Planina pri Rakeku so izjavile, da so priprvaljene po svojih proračunskih možnostih prispevati k ustanovnim in vzdrževalnim stroškom. Potrebni prostori so se dobili v privatni vili. Na osnovi tega je stavil Higijenski zavod predlog kralj, banski upravi za ustanovitev zdravstvenega doma v Dol. Logatcu ter pristopil k ureditvi in opremi nove zdravstvene ustanove. d Za 47 K milijonov dinarjev so lani spili v Ljubljani alkoholnih pijač. Popilo se je 141 tisoč litrov doma izdelanega ruma in likerjev, 3 in pol milijona litrov vina iz sodov in 81.000 litrov vina iz steklenic, 600.000 litrov piva. Kon-zum piva pada od leta do leta, zato se pa popije več vina in žganja. -- Ogromno zapravljanje za alkohol se pač čudno soglaša s toliko po-ndarjano občo krizo in njenimi žalostnimi posledicami. Živinorejci! Uporabljajte D-vitamirski preparat „PEKK" in apneni preparat „OS&N", ker boste a par dinarji dosedli valih dobitek., Pri svinjah se doseže za 20 Din nad 100 Din dobička. Pri teletih se doseže za 25 Din nad 100 Din dobička. Pri kravah se doseže za 50 Din več stotakov dobička. Zahtevajte navodila io nasvete za napredno živinorejo pri fTKASTEL" d. d., Zagreb 6, poštni predal 50 d Uredbo o pomožnem osebja v gostilni-tarski obrti je izdalo socialno ministrstvo. Po tej uredbi smejo v tistih tujskih krajih in večjih mestih, ki jih bo po zaslišanju pristojne gospodarske in delavske zbornice prisilnih društev gostiteljev, tujskoprometnih ustanov in organizacij za promet s tujci določil ban, gostiteljske obrti, navedene v obrtnem zakonu, zaposliti kot pomožno osebje, ki pride v neposredne stike z gosti, samo tiste osebe, ki imajo strokovno izobrazbo v smislu te uredbe. Vse pomožno oseb- j Je sme biti zaposleno v gostitelj&kih obrtih I fi1 ' ' Vrt spomenikov pri M. Pomagaj mi Brezjah Pred enim tednom smo objavili v našem listu oklic posebnega pripravljalnega odbora, ki si je nadel nalogo, da primerno preuredi prostor pred največjo našo božjepotno cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah tako, da bo tam mogoče postaviti dostojen spomenik neznanemu slovenskemu vojaku iz svetovne vojne in spomenike drugim zaslužnim slovenskim možem. Načrti za preureditev prostora so že gotovi. Naša slika nam lepo kaže kakšen bo po tej zamisli veliki prostor pred cerkvijo. Del prostora pred cerkvijo bo spremenjen v lepo zaokrožen trg, od koder bodo izginile stopnice, prostor v ospredju pa, kjer je sedaj nekak drevored in stranišča, pa bodo spremenili v lep vrt, v katerega desnem kotu bo stal okrogel spomenik slovenskemu neznanemu vojaku. Nti lepši način bi se žrtvam slovenskih mož in fantov v svetovni vojni ne mogli oddolžiti. Vabimo in prosimo vse Slovence, da pomagajo ures- i niti to lepo iamisel z darovi, ki jih sprejemajo vsi uaži župai uradi. Pokažimo svetu tudi, da smo narod, ki mu je pri srcu lepota njegove najlepše božje poti. samo, če dokaže, da je uspešno končalo najmanj štiri razrede osnovne šote. Kot plačilni natakarji se smejo porabiti samo take osebe, ki so uspešno končale najmanj dva razreda meščanske, srednje ali njej enakovredne strokovne šole, ali pa strokovno gostiteljsko šolo. Kot upravitelji hotelov smejo biti zaposlene samo tiste osebe, ki dokažejo, da so uspešno končale najmanj meščansko šolo ali štiri razrede srednje ali njej enakovredne slrokovne šole. Kot pc možno osebje, ki pride v neposredne stike z gosti v gostiteljskih obrtih, smejo biti zaposlene samo tiste osebe, ki poleg šolske izobrazbe dokažejo da so v isti ali podobni obrti najmanj dve leti opravljale kakršnekoli posle, ki spadajo v področje te obrti. Uspešno končana hotelirska šola doma ali na tujem bo zadosten dokaz za zaposlitev v hotelih, prenočiščih, pensionih itd. brez dokaza o poprejšnji dveletni zaposlitvi. Dalje določa uredba pogoje za zaposlitev upraviteljev večjih hotelov, sobaric v hotelih itd. Delovni čas in odpočitek pomožnega osebja, ki jc v službi v gostiteljskih obrtih, urejajo določila za zaščito delavcev. d čt delavec delavca sovraži. Iz gole mrž-nje je delavec Nikola Kovačič iz šeovic pri Pa-kracu z nožem zabodel svojega tovariša, Bla-goja Kovačiča. Oba sta delala v istem kamnolomu, vendar pa si nista bila bogzna kako prijatelja, ker je bil Nikola silno nevoščljiv človek ter je tovarišu zavidal vsak dinar, ki si ga je zaslužil. In ta nevoščljivost se je kmalu prelevila v sovraštvo, ki so ga razvnemali še družinski prepiri. Ko so pa ono nedeljo fantje iti dekleta plesali na vasi kolo, je prišel od strani gledat to veselje tudi Blagoje. Ko je tako stal. se mu je približal Nikola in brez besed potegni! nož iz žepa ter zamahnil z njim proti Blagoju. T,i je še zadnji hip opazil nevarnost in jc roko nastavi! na prsi. Nož se je zasadil v roko, vendar je Blagoje skušal pobegniti toda napadal« ga je dohitel in mu z vso silo za rinil nož v srce, Blagoje je takoj padel in izdihnil. d Žalostna usoda divjega lovca. Krnel Dra-gotin Storjafc iz Pavlovca pri Pregrad« je b" daleč naokoli znan kot divji lovec in so ga zato nazadnje začele zasledovati tudi oblasti. Da ne bi česa pri njem našli, je šel in skril puško. Ko je nevarnost minila, je hotel puško spet potegniti, vendar je bi! tako neroden, da sc mu ji sproži! petelin in so se šibre vsule v trebuh. Čeprav &o ga prepeljali v bolnišnico, je poškodbam podlegel. d V Kariovcu imajo že 150 let pravoslavno cerkev in šoto. Tega jubileja se hočejo tamkaj-foiji pravosiavei slovesno spominjati. Oben™ bodo proslavi vključili tudi spomin na 10»lc_ nico smrti znanega vladike in pesnika Lnkijan _ Mušickega, ki je bil nekaj časa pravoslavni »o. v Kariovcu. Slavnosti se udeleži tudi pravosiav ni patrijarh Varnava. . ... d Veliko zanimanje vlada za pokojn""8^ zavarovanje zasebnih nameščencev. !>>s,el bili zavarovan! samo zasebni nameščen« Slovenije in Dalmacije, šele lani so se W<"' zaclje zasebnih nameščencev zavzele za uveo zavarovanja po vsej državi. Zlasti po brvai krajih kažejo nameščenci največ zaniiusnja f/ se ie vrše pogajanja med dek>dajalskimi in na-meščenskitni organizacijami. Istočasno pa po-hiiejo naokrog zastopniki Pokojninskega zavoda v Ljubljani, ki je edini zavod te vrste v državi, in pojasnjujejo poslovanje zavoda. Propaganda je imela doslej uspeh in so se od povsod priglasile nameščenske organizacije ljubljanskemu Pokojninskemu zavodu. d Kaj pa železnica Ljubljana—SuSak? >Trgovski list« piše: »Ministrstvo je odredilo, da se še letos prične graditi ozkotirna proga Metkovič—-Ploče. Nadalje je odredilo,' Ja se še letos začne graditi pristanišče v Floči. Za ia dela bo potrebno 65 milijonov dinarjev in prometno ministrstvo je že storilo potrebne korake, da si te kredite zagotovi. Vsa naša gospodarska javnost se je izjavita svoje dni proti razširjenju oz. proti zgraditvi pristanišča v Ploči, ker imamo vse polno mnogo bolj nujnih in tudi bolj korist-| nih del. Pa opozorila gospodarskih ljudi ne i Mležejo mnogo. Proga Metkov iS—Ploča se bo | torej gradila. Kdaj pa se bo začela graditi p^oga Ljubljana—Sušak, ki je pač siokrat bolj potrebna? d V podružnično cerkev so vlomili. Ob cesti a Moravč na Vrhpolje, kjer je stalo nekdaj staro znamenje, stoji prijazna cerkvica, jx>sve-cena žalostni Materi božji. Ljudem je drago to svetišče in radi prihajajo na Hribce, posebno ob nedeljah in praznikih. Tukaj je bila uslišana že tnarsikaka prošnja, kar spričujejo skromna darila, katera prinašajo častilci v zalivalo svoji nebeški Priprošnjici. Nabiralnik, ki je stal poprej ob znamenju, je bi! že prej večkrat razbit in izpraznjen. Danes je pritrjen k zidu tako, da tudi od zunaj sprejema darove. Drzni vlomilci, ki so se ono aoč spet spravili nadenj, so najprej odtrgali z vrat železno mrežo in razbili debelo steklo v vratih, skozi katera se vidi v oltarju milostna podoba tudi, kadar je cerkev zaprla. Nato so odrinili železne zapahe in sneli s kolom vrati. Prazen nabiralnik so našli sosedje drugo jutro ob gozdu, nedaleč od cerkve. Plen je bii najbrž majhen, ker pobira cerkveno predstojništvo darove iz nabiralnika točno vsak mesec. Toliko truda se vlomilcem za boro vso-tico drobiža gotovo ni izplačalo. Večja škoda Pa je pri vratih, katera so razdejali. d Občutil jsna,^80 nekateri opazili, da je v nenavadna svetloba. Ko so pritekli zvon!'' S° Vide,i' da gori veliki oltar' Na plat """ "" " " hitro pritekli in tudi požar- bila takoj z brizgalno na Posrečilo se je omejiti požar. Veliki vrn>' rasno je popolnoma uničen, od ^ocine so pokvarjene tudi orgle. Najsvetej- v monštranci in ciboriju se je posrečilo nepoškodovano rešiti. Stranski oltarji in druga cerkvena oprava je ostala nepoškodovana. Požrtvovalnosti gasilcev se ima--o zahvaliti, da so ogenj ni razširil na podstrešje, ker bi v tem primeru cerkev popolnoma zgorela in bi bile v nevarnosti tudi bližnje vasi. Škoda je velika, zavarovana je bila cerkev le za majhno vsoto. Ker so župljani jako revni, se priporočamo dobrim srcem na pomoč. Ogenj je nastal najbrž od kakega utrinka od sveč. Če bi bil ogenj nastal pozneje, ko bt ljudje Se spali, bi bila gotovo zgorela vsa cerkev. x H Pii riomatKtgfi, a i < Qiio 7 mož posadke, od katerih so se trije smrtno ponesrečili, 4 pa so težko ranjeni in so jih pravočasno rešili iz vode. Tudi trije slučajnostni pasažirji so utonili. Letalo je imelo štiri motorje, od katerih je vsak razvijal 880 konjskih sil in je v premeru imelo 35 metrov. Letalo je lahko vzelo seboj goriva za neprekinjen polet do 3500 km. Skupna teža te zračne mojstrovine je znašala 80.000 kg. Letalo je bilo zgrajeno iz bele kovine in je lahko razvijalo hi I jok t do 350 km ua uro. Notranjost letala je bila sijajno opremljena. Poleg sedežev to bile tudi mične spalne kabine. Nesreča je v vsej letalski javnosti povzročila veliko žalost, ker je Francija t tem svojim vodnim letalom hotela prekositi vse dosedanje zgradbe drugih držav, drugič pa tudi zaradi tega, ker je postalo letalo nujno potrebno za prekooceanski polet v Južno Ameriko, škoda je neprecenljiva že z ozirom na to, da bo gradnja podobnega letala zahtevala zopet dolga leta učenja in težavnih priprav, JAPONSKA s 50 ljudi ubitih, ko se fe parnik razletel. Na japonskem parriiku »Rio Janeiro-Maru«, ki prevaža blago in potnike, je pred kratkim nastala huda eksplozija, ki je vso ladjo razdejala, Nesreča je zahtevala tudi večje število žrtev, vendar se v prvem trenotku ni moglo dognati, koliko jih je natanko ubitih. Obče sodijo, da je bilo ubitih okoli 50 ljudi. V pristanišču je eksplozija izzvala pravi strah. Mnogo trupel )'■ bilo spričo velikega pritiska vrženih s parnika na kopno. Neko truplo je padlo celo na krov bližnjega skladišča. Kakor vse kaže, je bilo na parniku še največ žena. s To in ©no. V zgornjih Borovljah ie umrla Marija Gabruč. — Vojvoda Wiudsorski (biv« angleški kralj), je za cesto Čajna—Vrata poklonil 20,000 žil. — Trafike obmejnih občin imajo nalog, da smejo odslej oddajati tako zva-ni obmejni ogrski cigaretni tobak samo do/načinom zn njihovo lastno uporabo. Nedomačin it dobijo kvečjemu 1 zavojček. — Na Korici se ? zgodil zločin. Delavec Jožef Nest je ubil hlapca Rudolfa Knapitscha, s katerim je skup-jo hodil čez planino na Štajersko, — Morilca Intoide Wiengreen sta bila obsojena na smrt ji usmrčen. Njun 16-letni pajdaš je dobil 15 jet težkega zapora. — V Vogrčah je pogorelo pri posestniku Avgustu Čebular. Pred celovita sodiščem je bilo obsojenih 10 hitlerjancev iz šmohorske okolice na 3 do 6 mesecev ssa-.„,3, _ V Žilico je skočila in utonila 19-letna Amalija Eder iz Rut pri Podkloštru. — Iz trgovine Waschnig v Kamnu so neznanci odnesli ,so slanino od 200 kg težke svinje. drobne novice 150 hiš je zgorelo v poljskem mestecu More blizu Vilne. Žensko delo v rudnikih je prepovedale (itonska viada, kot ena izjema zadnjih držav t Evropi. Samo skladbe srbskih skladateljev so bile ia koncertu jugoslovanske glasbe v portugal- iki Lisboni. Letalska zveza med Prago k Moskvo zač-ae obratovati te dni, Sovjeti si Kanejo roke. 39.000 hokndskili katoličanov je bilo na tedmem holandskem katoliškem shodu v Ulrechtu. Sest milijonov mark sta »imsko pomoč je preteklo zimo nabrala nemška vojska v denarju in blagu. Zs 44% so asrfssle cene šsvešss v Angliji tekom enega leta. Zakon o ureditvi ksaeiakflt dslgov pripraviš tudi grška vlada. 18 ur SO sniaut je te dni »epreirgoMa letal po zraku g. Mussolini. Trave ia koruise jedo prebivalci v kitajskih pokrajinah Haasu in Hoitan, kjer je zaradi «ie nastala strašna lakota. Zakaj neki poje... ., nivea Itr si i® i m mml Mm i Mil ... Prod namtlanjem nadrgrsite kožo dobro z Nivea, ker ee potem lahko briiete hitro, ugodno In brez bolečin, -r- NIVEA onomogročuio, da bt Vam koža razpokala ali da bi Vas pekla. Toda samo krema Ni VE A vsebuje EUCERlT, ki |o najboliš® okrepfce-valno sredstvo za kožo. — Vadite, da nI nlčeear, kar bi bilo „boijše" ali vsaj „ensko dobro". — k NaSim gospodinjam je namenjena knjiga: N»8I gostje, ali kako jim strežemo, kadar jih imamo v hiši. Knjiga obsega 63 strani besedila in 66 slik, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani (1832) in stane elegantno vezana 46 Din. To je gotovo najvažnejša knjiga vsake gospodinje, katera ji pove v«e detajle o predpripravah za razne pojedine, čajanke itd,, ki ne prirejajo navadno v ožjih domačih krogih med prijatelji in znane! in izrednih družabnih slavnostih. Knjiga je razdeljena v dva dela. V splošnem delu ob- ravnava pisateljica vse, kar je treba vedeti o obednici, mizi, namiznem perilu, posodi, priboru, stekleni namizni posodi, krašenju mize. Poleg tega pa daje nekaj prav koristnih nasvetov kuharici glede priprave jedil. V posebnem delu pa obravnava podrobneje pogrinjanje mize, strežbo pri zajtrku, obedu (kosilu), mali južini, predjužniku (malici), večerji, routu. Posebej razpravlja o strežbi pri mizi sploh, o razsvetljavi, o buffetu in o pikniku. Knjigo priporočamo vsaki kuharici, go-spodinjskm tečajem, natakaricam in natakarjem RAZNO Nekaj o avstrijskem bteharstvu. Avstrijsko (oiuharstvo je na dokaj Mi stopnji. Samo Stara« »proizvaja« letno ja 800 lisičjih kožič, od :aterih so štiri petine polnovredne. Nadalje pridejo '» kožuhovinski trg prav »Pi eksemplarji kožic ku-»,mtice, podlasic 1. dr. JM pade v avstrijskih okroglo 11.000, "race pa se zamorejo do-"" Prodati samo od onih •">», ki so bile ustrelje-e ali ujete v zimi. Tuje »•»harje gojijo mnogo-v umetnih farmah, njihovo blago letih precej utr-pslo na ceni. »,V«ko minnt« gin« sito-a?veško telo 10 koz- iusrjjr* itth/v' mu ni a« v azijskem Tibetu U? "»deški misijonar bt- ki i« «diai na h w-mni veliki eti,„ Evro L.st »liU 50 '"Vidih, M- 4» tibetanski U-W ."""»vniki, zvanl tirati ^ krajev. V Ev-f »aročuje ie bri-11 v Londonu L. Oaughofer: Martini ktošter Roman Iz začetke 12. stoletja 26 Poslovenil Blaž Poznič »Grajnvalderjevi usranki sem pritisnil eno čez kožuh. Kaj sem delal še drugega, se bo izkazalo... mislim, da bo izpričal dan.« Smeje se je stopil v sobo. Tedaj so je znašel pred svojo sestro Reko, ki mu je vrgla oba konca zlomljene strelice pred noge. »Sestra! Kaj hočeš s tem?« Za Heninkom se je prikazal med vrati gospod Vače. »Če ti oko ne more premeriti strelične poti,« je dejala Reka ledenomrzlo, »streljaj drugič s kurjimi peresi. Te ne lete dalje, kakor moreš videti.« Henink je strmel v sestro; nato je pobral zlomljeno steblo s tal; njegove oči so se razširile — spoznal je svojo puščico. »Ali bom že zvedel, kaj to pomeni?« je m vpil gospod Vače. »Pod Lokijevim kamnom, v hosti, je sprožil stre-lico, ne vem na kaj. Pa je zgrešil, in puščica je zletela dol proti Ahi, ribi?« mimo vratu. Pobral jo je iz vode, in jo v posmeh prinesel domov na kapi.« Okoli Rekinih ust je podrhtelo, obrnila se je in odšla iz izbe. Gospod Vače se je zasmejal. »Misliti bi si bil mogel! Kamor zgrabiš ti s svojima šapama, se izcimi vedito neumnost.« Stopil jo k Heninku in znižal glas. »Kaj si delal?« ... „ .. »lovil je in bi se mi ne mogel boljše postaviti. Menil sem, strel ga vrže v vodo... dere tam in voda bi ga odnesla... in po strelu se mi je zdelo, kakor l>i ga bil videl omahniti.« »Ia ti seveda, si jo junaško popihal? In medtem je ribič skočil v vodo in ujel strelko. Sram te bodi, Kenink! Zgrešiš! A zdi se mi, da vem... na ribiča si meril, na njegovo sestro pa mislil, ki se ji blizu ne upaš, dokler živi brat!« »Daj mi štiri hlapce, oče«, je rekel Henink bled, »in vzela ga bo noč!« »Saj nisem z uma! Da bi zavreščalo jutri po vsem Gadenu, in bi kutarji brž imeli vzrok, pokazati se gospodarje in sodnike. Ne gre. več naravnost, hoditi moramo po ovinkih. Kar naj se zgodi, se zgodi na tihem. Zalezi ga, ko bo lovil pod stenami ob jezeru in nastavljal odice...« V izbo so stopili Heniokovi bratje in gospod Vače jo umolknil. »Zakaj si utihnil?« je šepetal Henink. »Drugi smejo vendar vedeti...« Gospod Vače je odkimal. »Dosti psov ujame divjačino, dosti gonjačev razbije lov. Pse za tega doli moraš imeti tu notri.« Potrkal je s pestjo Heoinka po čelu. »Oplašil si medveda... zdaj se vbadaj in izsledi njegove nove stečine, ki si jih bo poiskal. In še nekaj! Deklo naj misli, da je bilo samo naključje. Ni ji treba vedeti, kaj kuhaš.« Okoli Vacejevih ustnic se jo utrnil trd nasmeh, njegov obraz se je zmračil. »Pogleda včasi, da me opomni na svojo mater... in v drob mi gre, ako me, ošine s takšnimi očmi.« Stara Ula je prišla v izbo ter pripravila mizo za zamudnike. Natočila je vrče in prižgala na obodu novo sveče. Trušč in smeh je polnil izbo, dočim je zunaj tiha mesečna noč tkala svoje blesteče čare. Trepetava svetloba se je prelivala nad jezerom, ki ga je mlačna sapa poletne noči kodrala na drobcene va- 8' po bom iz mznik krajev St. Ožbalt, Od 2. do 9. maja je bil pri nas mi- govori je presunil ~— —......--, - , . dom je poživil ljudsko petje, vsa cerkev je pela kot ena duša. G. misijonarju jc bil v pomoč p. Ananija. V nedeljo, 9. maja je bila zvečer evha-ristična procesija. Da jc procesija tako lepo izpadla. je tudi pripomoglo lepo vreme. Bito je mirno, brez vsake saj«. Verniki so imeli prižgane sveče, hiše ob cesti, koder se je procesija pomikata z Najsvetejšim, krasno razsvetljene, enako pokopališki zid. Med procesijo so verniki kot en zbor prepevali evharistične pesmi. Vrnivši se v cerkev, so vsi na besedo misjontrja Odila dvignili goreče eveče in v morju plamena vsa lara in vei udeleženci obnovili krstno obljubo. Bil je to prizor, ki ne bo pozabljen. Daj ljubi Bog blagoslova, da bo vsa župnija prenov!ieaa po tem sv. misijonu! — V cerkvi sami smo dobili umetniško izdelan krstni nastavek, ki bo kras cerkve. Načrt je zamislil g. profesor dr. Sironič iz Sušaka. -Spadaj« Slivami pri Grosuplje ju. V naii vasi imama 3U naročnikov »Domoljuba c, kar pomeni, da je skoraj vsaka draga družina naročena nanj. Novic, ki bi zanimale drugi svet pri nas ni, pač pa imamo več želj. ki bi zanimale morda tudi naše sosede, zlasti pa želimo, da bi se uresničilo naslednje: Že nad štirideset let drdra pod vasjo železnica v taki bližini da bi dovolj močan dedec lahko iz srede vasi pljunil na njo, mi pa dan na dan tolfemo po železniškem tiru na Grosuplje, da se od tam vozimo v Ljubljano in kamor je Se* treba. Sosed naš, graščak boštanjskL je izvrtal postajališče na Mlačevem, dasi ima do Grosupljega ravno tako daleč kakor mi, a v Žalno ie bližje, pa naj bi mi na dosegli skromnega postajališča pod vasjo, kjer bi »lopati naši delavci, ki se vozijo vsak dan v Ljubljano, na vlak in bi si prihranili že s tem mnogo dragih podplatov šn časa, ki ga jiorabijo za pot v Grosuplje in nazaj. Pa postajališče ne M koristilo samo Slivničanom, pač pa tudi vasem, ki leže v ozadju naše vasi. Morda bi še ostali Skocjanci radi prihajali semkaj, ako M *e nekoliko uredila pota, tu drže od tam sto naše vasi. Prav bi prišlo pa tudi obiskovalcem cerkvice sv. Jerneja na Taboru, zlasti pa še onim, ki hodijo gledat podzemska čuda v Županovo jamo. Veliko hitreje bi prispeli vanjo z našega bodočega postajališča, kakor z Grosupljega. Od nas bi imeli turisti najboljše izhodišče v gozdnato pokrajino okrog Skocjana in Turjaka, kjer vrh svetega Ahacija vabi k veličastnemui razgledovanju naše dežele. Postajališče Spodnja Slivnica ui bilo koristno in prav potrebno za mnoge, /ato naj možje, ki vodijo priprave za uresničenje naše želje pritisnejo dobro na pravem kraju, da bo skoraj se vstavil vlak na cesti pod nafen vasjo in bo sprevodnik klicat:- Spodnje Slovnica-al Vstopit e! Črnomelj, V naši okolici so mačkova izredno zagrizeni. Posebno zagrizer je neki trgovec iz Črnomlja. On je tudi nakup .»valeč nekaterih kmetskih produktov. Toda od osebe, katera se ne legitimira e »Slogo«, ee na kupijo kmetski proizvodi. To strankarstvo utegne postati usodno za njegovo trgovino Ce bodo ljudje malo bolj upoštevali geslo »Svoji k svojim«, se utegne zgoditi, da bodo začeli kupovati po isiem geslu, to je pri svojih pristaših. — Pri občini Črnomelj — okolica nosijo občinski možje, kar jih je mačkovega kalibra, precej visoko svoje glave. Kar na celem so si izmislili, da morajo klerikalce izbacniti iz merodajnih mest. Kadar žena potuje... Neka gospodinja, ki je morala na svojem potovanju prenočiti v malem hotelu podeželskega mesta, pride zjutraj na zaitrk ter omeni lastniku kot sla: »Skoda, da kvarite Val« perilo s slabim milom.« Gostilničar jc začudeno "pogleda, goapa pa nadaljuje: »To se takoj občuti po vonju prevlek za blazine, rjuh in sploh vsega perila. Pa tudi brez ozira na ta neprijeten duh, s slabim milom si boste popokam? pokvarili svoje perilo. Za pranje bi morali uporabljati samo dobro jedrnato milo —, kakor je pristno Schkhtovo milo Jelen! Tedaj bo perilo !epc> in trpežno — in bo imelo prijeten, zdrav vonj! Za namakanje perila ne pozabite »Žensko- Šivalo«.« Tako se je zgodilo, da je bil sklican šolski svet k svoji seji samo zaradi tega, da so par klerikalcev vrgli iz šolskega odbora m da je tisto mesto za. sedel glavni vodja mačkove liste. Toliko za dan«, v bodoče se še kaj pomenimo. - Belokranjski kmet! Begunje pri Cerknici. Tatovi so se oglasili v noči od 19. do 20. maja pri trgovcu Alojziju Ma-tičižu v Begunjah. Odnesli so mu za najmanj 1000 Din moke, makaronov in drugih reči iz skla-dišča, Zadevo imajo v rokah orožniki. — Občili-ske volitve imamo f>. junija. Upamo, da iztrgamo občino iz rok MaruSičevih, Pncljevih in Kramer-jevih pristašev, ki so tako ivesto služili bivšemu režimu, ki je prinesel nad Slovenijo toliko gorja. V nedeljo, dne 30. maja ob 11 dopoldne imamo javen politični shod, na katerem se bo o tem kaj več povedalo. Vsi na shod, posebno pa možje in fantje! Govorila bosta Jakob Kraiijc in Milo! Stare iz Ljubljane. Dal pri Ljubljasii, Pretekli teden je smrt v naši t ari precej grabežljivo posegla v nase vrste. V dveh dneh smo imeli tri mrliče. Med temi je izdatni! svojo blago dušo daleč naokoli spoštovani Valjave« Blaž, mlinar in Žagar iz Dola, ki ga je smrt v 65. letu staroeti odtrgala od družine. Daljša bolezen na želodcu mu je pretrgala nit življenja. Pokojni je bii zvest prijatelj in naročnik našega lista, ki že 36 let prihaja v njegovo hišo. Zapušča ženo in 7 otrok med njimi 6 sinov, katere je vse vzgojil v značajne fante. Naj uživa večni mir, preostalim pa naše iskreno sožalje. —■ V nedeljo, dne 30. maja bomo tudi pri nas praznovali in proslavili 20 letnico majniške deklaracije. Na predvečer bo-ino kresova«, drugi dan pa bo ob 8 zvečer v prosvetnem domu slavnostna akademija, kamor vabimo vse Slovence in Slovenke! Kaka pri Krškem. — Pri padcu s kolega se jc v Podlipskem bregu nevarno poškodoval mlad fant Liščev- Jože. Nezavestnega so prepeljali v bolnišnico. Pri Pirčevib na Kržiščih imajo v oskrbi tudi Strkovo Pepco, Pa jo je — po nesreči seveda -domača hčerka, ki se je pripravljala h košnji, s koso občutno ranila. — Letos sejani krompir, naš »kmečki steber« je to pomlad marsikje slabo prišel iz zemlje. Bi ga znalo prihodnjo zimo primanjkovati. Št. Jernej. Krasno vreme hinkoštnega ponedeljka je privabilo mnogo ljudi v Lurd, naSo prillmiljeno božje pot. V najlepšem miru m popolnosti se je ljudstvo- klanjalo Mariji. Taka biti romanje, brez vse liste navlake, ki moti zbranost duha. - Tudi Sv. Miklavž na Gorjancih jo Sove, Včasi je zagagala divja raca in v ločju ob Tresovem otoku je zašumelo ali pa je zapijuskala voda; loveča vidra je smuknila ven ali noter — ,Tres hodi okoli', bi dejala Rotica. Tihe ure so minil© in polnoč jo bila blizu. Tedaj je zaškrtala stopinja na pesku v pristajališču, in potnik je prekoračil odprti prostor. Ajgel je bil, večar, ki je sel na planine. Po slabih stezah se je onstran Vacemanovega gradu vzpenjal po strmini prijezernih gora; z redkimi žarki mu je osvetljevala luna pot med drevjem. Noč se je hotela nagniti že proti jutru, ko je dospel Ajgel na sploščenem vrhu hriba na prvo plauieo.. Pri treh kočah je šel oglar mimo. Iz črne sence pristreška je hušknila temna postava in izginila v bližnjem grmovju — fant, ki je vasoval pri oknu bajte. Čez prostran polog je vodila pot k naslednji koči, kjer sla domovala oba planfiarja, ki sta bila podložna ribiču. Kravo so ležale okoli po travi in obračale glave za samotnim popotnikom. Sredi pašnika je gorel plapolajoč ogenj, ki ga je netil planinski stražar vso noč, da bi odganjal roparske zveri. Zvezde so gasuile in bleda svetloba se je kradla čez grebene vzhodnih gora, ko se je bližal Ajgel zadnji vseh koč. Rdečkast žar ognja se je svetil iz male okensko line. »Poglej jih, pridnih ljudi!« je zamrmral oglar. »Ne čakajo, da jih budil danlc Pospešil je korak, in kmalu je iSul iz koče glasen odmev dveh glasov. Ali to ni bilo mirno kramljanje ljudi, kaW bi se utegnili pogovarjati pred začetkom dnevnega dela, zvenelo je kakor k-eg in prepir. Cim bolj se je Ajgel bližal, tem bolj razločno je razpoznaval vreščav ženski glas in hripavo grlo-moškega, Cul je zmerjanje, čul ropot padajočih lesenih posod in pokanje kakor pri tepežu. Ajgel je začel teči, toda ko 4e hitel čez zadnji strmec proti koči, so so odprla vrata 2" »Tepel da bi? Tepel? Cak, preženem ti veselje!« je vreščal ženski glas in čez prag, ki ga je rdeče obevetlil plamen z ognjišča-, je v sivi mrak jutra priletela črna gmota. Vrata so loputnila, zapah škrtnil, Ajgel je pa ujel pod kap postavljenega človeka v razprostrste roke. .»Strpno, Kaganhartlc je zakiical oglar v smehu. »Lepo res, da mi prihajaš nasproti, a tako bi se pa vendar ne mudilo k Hropeč se jo kmet zravnal, zažugal s pestmi in zakričal proti koči: »Baba hudičeva! Coprnica peklenska!« Ajgel mu je z roko začepil usta in ga potegnil za seboj, tla bi prišla dalje proč od koče. Ali trajalo je dolgo, preden se je Kaganhart toliko pomiril, da je poslušal in na vprašanja odgovarjal. Sedela sta na obodu izdolbenega korita, v katerega je pičlo curljala studen-čnica za napajanje krav, in kmet je pripovedoval: »Od včeraj opoldne ni več miru. Prišel sem bil domov od Šenaverja in menil, da bi bilo dobro odriniti kaj za samostanoe. Pa sem jo skupil! Kričala je in divjala po hiši, kakor bi jo bil Gbs&rlel satan. In ko-sva šla sem gor na planino, je ena beseda podila drugo v.w pot!« »Bržčas si trmoglavil tudi ti in se usajal na njo, kaj?< »Kako ne bi obrnil jezika pri taki vihri! Hrib je gotovo dobrovoljen rledec, dosti potrpi... a vpij vanj in odbil ti bo glas! Od same jeze se za večerjo sklede še dotaknil nisem. In kar odleglo mi je, ko sem se slednjič zleknil v seno. Nekaj časa je še ropotala po bajti, a komaj je legla tudi ona, se je začelo znova. Vso noč ni bilo miru, da sem naposled vstal in zaneti! ogenj. Potem se je usajala zopet zaradi drv in nazadnje — saj si videl, kako se je končalo.« »Videl, in dobro, da sem te še pravi čas prestregel v roke. Pred kočo tu leže kamnite plošče, trd cvet bi moral poduhati s svojim nosom!« in nemški državni muW Težave so z razpošiliat-vijo, ker ga morajo raz-našati slučajni potniki. . Z vinom so gasili. V vasi Zleginji na Hrvaškem je nenadoma začelo goreti skladišče nekega vinskega trgovca. Ker M bilo vode, so kmetje s se-salkami črpali iz Jel'™ sodov vino in z npro gasili, Porabili so za gašenj več tisoč litrov vina «J tem požar omejili, Nad >»• vagonov vina pa le skladišču požar uničil. Dober ielodec mora imeti Srb Dragoljub 11«. ki je nedavno v Belgradu za stavo pouzil w hrenovk (klobasic) ter ists žalil s štirimi steni" j nicauii vina. Kaj vse služi ljude*j= denuar. Okrogle kovina* ploščice, ki služuo n'® kot denar, niso znana, po vsod. Mehiški Mi ; so plačevali z .bobi to lcaoa, v severni Amen» pa kožami in krzno"; Na otokih Indijskegai o« ana služijo še dane.J_ denar školjke. Na barju plačujejo doma » z malimi vrečicam » V notranjosti Abf1 j pa so v veljav ko« W soli. Na Karolinških £ kih, kjer je kamenje J ko, plačnico » kan,nl, Ml številno obiskan. Od vseh strani eo se zgrl-°prijatelji Gorjancev. Pisana je bila množica, S ie po iiiaM< posedla po travniku, da v petju . veselem pogovoru počaka popoldanskih Htamj. ?«1 da bo po Htanijah, ko se je ljudstvo raz-haialo mislili nekateri vrof-ekrvneži pokazati, da ie aiajo tudi pretepati. No, saj*glave ni nobeden .»ubil, toda vsi prijatelji Sv. Miklavža odločno Sjojamo vse, ki nam hočejo na tak način zapraviti žeguanje ln veselje v prosti naravi. Drugič L prosimo orožnike, naj ie eden pride na tako Jesimnje, da bo akrbe! za red. Kdor pa nima pravega namena pri gorjanakem žegnunju, naj rtjSi doma ostane in doma prodaja svojo ne oliko. Dragatiiš, *r* na' prece) tatovi gospodarijo. Nekaterim je v zidanicah pokradeno vino, v Ne-jajcu na Lačini in tudi na Tančigori. Na Brdar-cil, je bila v noči 20. maja kar pri Štirih g< >o-ijarjih pokradena vsa moška obleka. Potem se pa Se dobe ljudje, ki pravijo, da jim vere ni treba. Skoda, da tem ni pokradeno, da bi spoznali, kam brezverstvo voui, — Prav lepo je uspe! v nedeljo, 23, maja materinski dan z deklamacijami, govorom, petjem, najbolj posrečena pa je bila simbolična vaja deklic prvega razreda in igrica »K snamici«. Pozna se delo skrbnih učnih moči. Opozorilo! Na Brdarcih pri Bragatušu je bilo i noči 20. maja pokradene moške obleke trcin gospodarjem za 4000 din. Prosimo čitatelje, da pazijo, če bi kdo kaj takega prodajal, da ga hitro oblastem javijo. Podgorje pri Kamniku. Poseben praznik imajo t Podgorju v nedeljo, dne 30, maja. Blagoslovljen bo spomenik v svetovni vojni padlih žrtev in sicer na sledeči način: Ob 9 bo slovesna maša v Podgorski cerkvi, katero bo darova! kanonik g. Rihar Matej iz Kamnika. Po maši sledi slovesna blagoslovitev krasnega spomenika, ki je 3 m visok v obliki piramide in katerega je izdelala tvrdka Leveč France iz Mengša. Poleg udeležbe rastopnikov drž. oblasti, pričakujemo polnoStevl!-nci udeležbo tudi iz Kamnika in sosednih vasi. V cerkvi in ob spomeniku bo pel cerkveni moški pevski zbor iz Kamnika. Iskrena iahvala za dovr-iitev te oddolžitve padlim žrtvam, gre v vsej meri dobrotnikom ter domačim možem in fantom, bi so i požrtvovalnostjo delali na tem, da se je zami-II,-ena namera uresničila. Bloke. Kakor je svoječaeno klic »Halo, v Brazilijo«, privzdignil marsikaterega Slovenca, tako privzdigne pri nas klic »Halo, okrožnica!« vse maloštevilne »opozicijonalce«, da hitijo po svojo duševno, edino njim namenjeno in za nje pripravljeno hrano. Za Binkošti je bila zopet izdana okrožnica, ki dokazuje »duhovitost« izdajatelj:.. V njej žaluje za sposobnostjo z. Sraja, katero mu nihče od JRZ ni vzel in jo lahko ponudi v eka-ploatacijo komur hoče. Tudi nam se čudno zdi, kako to, da ni bi! ob priliki odlikovanja enega od šestih županov, ladi g. Sraj odlikovan. Poberite podpise in proteeiirajte! Bila je vaša vlada! Zale-iava se pisec tudi v čiščenje požiralnikov. Požiralnike nameravamo pa tako temeljito izčistiti, da ne bodo požrli samo vodo, ampak tudi ostanek skrahirane petomajske armade. Bodite brez skrbi! — Stara eivar jc tudi, da »o se »brihinih« staršev »brihtni« otroci vedno bali prihajati v šolo ne glede na (o, kdo je učitelj ali veroučitelj. Zato ni kriv 6edanji g. kaplan, če je tudi sedaj nekaj tako »brihtuih«. G. kaplana napadate v eni okrožnici, da otrokom deli sladkorčke, v drugi pa, da te ga otroci zaradi strogosti bojijo. To je edino izdajatelju okrožnic prirojena doslednost. Najnovejšo podporo, ki jo v okrožnici omenja, smo razdelili šele sedaj, zelo potrebnim, vendar smo uvideli, da je pisec okrožnic, kot ubožec na duhu tudi potreben podpore. Prihranili smo zanj S<>! Din, da fei kupi praškov za pomirjenje svojih razrvanih živcev! Upamo, da bo vsaj s tem zadovoljen. Svelo Mešme Telo Po beli cesti med vrtovi iz cerkve vije se sprevod, slovesno pojejo zvonovi — med nami gre nebes Gospod. Kol pel bi tajne melodije, potoček bistri Mu šumi; cvetoči maj Mu vence vije, z zelenjem gaj Mu pot krasi. Njegova je vsa širna zemlja, vsak list. ki ga rodi pomlad; neskončna Ga ljubezen spremlja, ko daje ln varuje sad. Vse stvarstvo danes Ga pozdravlja in cvetja siplje Mu na pot. On milostno nas blagoslavlja, med nas prihaja poln dobrot. Limbarski. Hrastnik. V nedeljo, &;e 30. maja bo za naS delavski revir velik praznik. Ta dan bo v naši novi cerkvi Krislusa Kralja blagoslovitev in iniro-nizacija elike 'Kristusa Kralja. Ko je bila 29. nov. iQ36 cerkev blagoslovljena, slika šc ni biia dovršena. Njeno mesto je zavzema! dosedaj uad glavnim oltarjem velik križ. Slika je mojstrsko delo akad. elikarics Elze Pišcančeve. Vse dobrotnike niše cerkve Kristusa Kralja, ki so pripomogli s svojimi milodari, da se je cerkev zgradila, vabimo, da ae udeležijo tega ustoličenja olike Kristusa Kralja v naši cerkvi sredi delavskih domov. Slovesnost blagoslovitve bo izvršil in imel slovesno sv. mašo v navzočnosti uglednih cerkvenih in svetnih dostojanstvenikov mil. stolni dekan dr. Franc Cukala. Pričetek slovesnosti bo cb pol desetih. Pred tem znamenitim dnevom bo pa tridnevna priprava duš, katero bo imel priznani naš frančiškanski misijonar p. Odilo Hajnšek. Kristus mora kraljevati! " Trebelno pri Mokronogu. V noči od četrtka na petek dne 14. nuja so imeli v našem župnišču ponočne nepovabljene goste. Iskali so denarja, jedače in pijače. Odnesli so nekaj mesa, kruh«, eno kuhinjsko posodo, krtačo, globin, dva žepna noža, malo riža, en ključ od vinske kleti, vse skupaj vredno okrog 100 Din. Denarja seveda niso dobili. Ob eni so bili pregnani, ko so zagledali luč v župr nišču. Ce bodo ti »možakarji« brafi to poročilo, naj si zapomnijo, da v vinski kleti ni vina. Ključ ie zanje luč. Dobrova pri Ljubljani. Nedeljo, dne 30. maja, bomo tudi pri nas posvetili spominu 20 letnice zgodovinskega dneva, ko je bila na Dunaju pre-čitana naša majska deklaracija. V ta namen pripravlja krajevni odbor JRZ na Dobrovi lepo proslavo. Na sporedu je godba, pelje, govor, dekia-macije v zborih itd. Pokažimo, da znamo ceniti delo našega voditelja dr. Antona Korošca in pri-dinio na proslavo vsi, da tako skupno proslavimo ta zgodovinski dan in se spet navdušimo za naše slovenske ideale. Naša občinska pisarna je vlomilcem zelo priljubljena točka. V noči od 20. na 21. maja so spe! s kolom odrinili okensko omrežje, ubili šipo in se spravili nad plen. Cerkovnik je pa slišal, kako je zazvenela šipa in naglo sklical ljudi. Čakali eo pod oknom, da bi jih pri odhodu ujeli. Skozi okno je neznanec obstrelil tovarniškega delavca Andreja Končana v ramo in stegno, tako da se je sesedel, med tem sta ae pa vlomilca splazila ven. Občinski delovodja je enega že imel na tleh pod seboj, a ko mu je drugi vlomilec prišel na pomoč seveda ni več obvlada! obeh in sta oba ušla. smejo biti do tri metre Jirckl in čez 100 kg težki. Prebivalci nizozemske Indije pa uporabljajo kot denar male lesene kroglice, S pepelom m fe porotna, Profesorica glasbe v J okiju, Sugisaki, se je te dni poročila s pepelom tvojega zaročenca Kioči-L»| ki ie umrl v Ameriki. Zaročenec je svoji saro-«nlti na smrtni postelji "Jotovil, d« jo bo ljubil ie preko groba. Ker I« isto izjavila tudi ona, ™ ie tudi smrt ne loči »d njenega ženina, je se-««) držala besedo in se poročila a pepelom svoje-I« ženina. Koliko j« živih jezikov »• sveta. Angleški jezikoslovec Wiffiam«on je I* večletnih raziskovani«! dognal, da je na sve-u mč manj ko 27% živih '"•kov, ki se medseboj-, Popolnoma razlikujejo. ?? . v ?a' ki ao si medenino docela neenaki« in 1« komaj 860, Razde-»'V' '"ko: Evropa 48, 153, Afrika 118, ^fr Avstralija 117, Anglež Ja?'d* l« dognal, da je-k Polagoma izumirajo u . ™?voi. počasi seve, tiko »vetovnim je- »Hvala, da si me tega obvaroval!« je priznal kmet dobrodušno. »A kaj te vodi na planine, sedaj sredi noči?« Ajgel se je zresnil. »Skoraj menim, da bi moral najti kak izgovor in iti mimo tebe, Veš, kdor nima v oblasti žene, »e bo slabo postavil tudi na veču in zboru.« Kmet je vstal. »Kot večar prihajaš? Ne osramoti me! Postavi me pred deset možakov, in krepko bom stal — a tej tu notri tudi kdo drugi ni kos. Pripelji samega Vutejevega junaka —■ če zaklopoče z jezičkom moja Hilmtruda, jo bo pobral domov v Untersberk. da bo zgubil še svoje zlate šolne. Povabi me, Ajgel! Ne osramoti inek Oglar je segel pod gunj po nož, nastavil ročaj kmetu na pirsi in povedal svoje vabilo. Kaganhart se je dotaknil s prisežnimi prsti noža. »Danes čez dve noči, ko luna v ščip dozori! Cul som in molčim. Pojdi naprej, večark Ajgel je hotel iti, toda kmet ga je prijel za gunj. »Oglar, za "nekaj te prosim! Pojdi z menoj v planšarno! Ce je kdo tuji poleg, se baba le malo taji in pridem tako vsaj do besede!« »Ce misliš, da je dobrol« Vrnila sla se h koči. Kaganhart je potrkal na vrata. »Odpri, baba! Odpri!« Samo prasket ognja se je slišal iz koče. Nestrpno je stresel kmet podnioe. »Baba, boš mi odprla ali ne?« Toda v koči je bilo vse tiho in zapah ee ni premaknil. Kaganhart je jezno zaklel in začel biti z obemi pestmi po durih. V koči je zaropotala lesena posoda, dočim je Ajgel zašepetal: »Ce boš takole preklinjal, ti seveda ne bo odprla. Umakni se, spregovorim z njo jaz dobro besedo!« S komolcem je odrinil onega stran, stopil na prag in nastavil usta na režo med podnicania; v tistem hipu so pa vrata zazijala in mokra cunja za precejanje mleka se je opletla oglarju okoli ušes, da je zatleekalo. Ajgel »e je pritubnil, da'ne bi ujel še drugega udarca, in za- slanjajoč si z rokama glavo, jo je urno uevri od koče. Zdaj je bil kmet na vrsti, oedinega člana, zadnjo »ohcet« so pa igralci sami plačali. Radi muzike pa tole: Tisti ljudje, ki so prišli e harmoniko, jih na igri ni bilo, ker to ni bil njih namen. Tik pred začetkom igre sem sam bil v gostilni in je muzika igrala in potem med igro, kar pritrdi naše članstvo, morda tudi občinstvo, ki je bilo na igri, ker muzika je bila precej glasna. Vsem tisiim, kateri so šli nam vsestransko o priliki našega gostovanja na roko, se Se enkrat najlepše zahvaljujem. —■ Pavšič Srečko, s. r.; predsednik. Kresnice, Dekliški odsek našega prosvetnega društva priredi na Telovo, 27. maja ob pol 3 pop. igro »Roka božja«. Vsi prijatelji iger in našega dela so prav vljudno vabljeni. Prežganje. Kraj. odbor naše JRZ priredi v nedeljo, dne 30. maja proslavo 20. letnice majniške deklaracije. Popoldne ob treh bo v Ljudskem domu na Prežganjem Akademija z deklamacijarni, govorom in ljubko igrico. Pridite v obilnem številu, da prosiavimo Is dan. Po vseh hribih naše občine kurijo 28. maja zve&r kresove v počastitev spomina majske deklaracijo. Možje, fantje in dekleta, pripravite in podžgite v ta namen grmade! RADIO od 71. maja do 3. jaaija 1937. Vsak d«a: 12 Plošče, 12,46 Vreme, poročil. 18 Gas, spored, obvestila, 18.15 Plošče, 14 Vrema! borza, 19 in 32 ftas, vreme, poročila, spored! obvestila. ^ četrtek, 27. maja: 8 Prenos iz stolnice — 838 Verski govor — 9 Prenos blagoslova — 9.30 Cas poročila, spored — 9.46 Reproduciran slavnostni koncert — 1130 Otroška ura — 12 Pevsko društvo »Zvezda« iz Most ~ 13.15 Gregorčičev pihalni kvintet — 17 Preskrba Ljubljane z mlekom -1720 Veselo pojx>Idne — 19.30 Nac. ura — 19.30 Prenos šmarnic — 20.20 Akademski pevski kvintet -- 22 15 Plošče — Petek, 28. maja: 11 Sol. ura — 18 žensk« ura — 18.20 Plošče - 18.40 Francoščina - 19,30 Nac. ura — 19.50 Zanimivosti •— 20 Koncert ra-dijskega orkestra — 21 Plošče — 21.10 Koncert Ljubljan. godal, kvarteta — 22.30 Angleške plošče. Sobota, maja: 18 Radijski orkester — 18.40 Po-govori s poslušalci —■ 19.30 Nac. ura — 19.5(1 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki — 20.30 Pisan večer — 22.15 Za vesel konec (Radijski orkester). — Nedelja, 30. maja: 8 Plošče — 8.30 Telovadba — 9 Cas, poročila, ajx>red — 9.15 Citraški koncert — 10 Verski govor — 10.15 Prenos cerkvene glis-be — 10.45 Plošče — I i Prenos akademije iz Uni-ona: proslava majske deklaracije — 12.30 »Jazz -kvartet« — 13.15 »Jazz kvartet« — !6 Plošče po željah — 17 Kmet. ura — 17.30 Prenos akademije iz Zidanega mosta — 19.30 Nac. ura — 19.50 Prenos majniške pobožnosti — 20.20 Legenda o Črni fori pri Ptuju — 20.50 Zabaven koncert — 22.15 vicarska godba. — Ponedeljek. 31. maja: 19.30 Nac. ura 19.50 Zanimivosti — 20 Lahka glasba — 20.10 Socialno medicinsko razmotrivanje o vajeniškem vprašanju 20.% Slovenski skladatelji — 2215 Narodne pesmi — Torek, 1. junija: 19.30 Nac. ura — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Harmonika — 20.20 Sanacija bratovskih skladnic — 20.30 Ura francoske moderne klavirske glasbe — 21.30 Plošče — 22.15 I.ahka giasba. — Sreda. 2. junija: 19.30 Nac. ura — 19.50 Sah — 20 Plošče — 20.10 Kako potujemo — 20,30 Vesel večer — 22.15 Akademiki pevski kvintet. Ktspu§te pri fordkuh, ki oglašajo v »Domoljubu « r ,W. Hauff - I. O.: ilednjič se je domislil tudi pravljic o ljudeh, ki so bili v starih časih obogateli po Holandskem Goranu ali Steklenčku, Dokler je še njegov oče živel, oo prihajali pogosto drugi ubogi ljudje na obisk, pa se je na dolgo in široko govorilo o bogatih ljudeh in kako so obogateli; pri tem je bil tedaj pogosto govor tudi o Steklenčku; da, če je prav pomislil, so je še skoraj spominjal Izreka, k! ga je bilo treba povedati na Jelovi gori sredi gozda, če si hotel, da bi se ti prikazal. Začenja! se je takole: V zelenem jelovju zakladov čuvar, že mnogo, premnogo sto let si že star; dežeia je tvoja, kjer jelke rasto — A najsi je spomin še tako napenjal, ni »e mogel domisliti nobenega verza več. Pogosto je premišljeval, ? "e f vPrašal tega ali onega starega moža, kako se izrek glasi; toda vedno ga je zadrževala neka bojazen, w JLDe bLiwlai- Tudi je sklePal> da pravljica o Ste-K enčku najbrž ni mnogo znana in pozna izrek le malo "} Wlo mnogo bogatinov in _ zakaj m9^1, !rugi revni 'iudie poskušali svoje fettiči 86 Sled"3iž nekofi z ma{erJ<> izgovarjata, Je speljal pogovor tud| Sa Steklenčka ta mati mu ie St ^ kar * vede1' *na!a t ^He" e prvo rfl t/ ""Jie nazadn*e deia!*> d* ^ mali duh prikaže le ljudem, ki so rojeni v nedeljo med enaisto lede Ter -iemU !» bi Sek dvanajstih. ' " " V nedeI,° °poIdne »h i5" Ko je ogiarjev Peter to slišal, ga je prevzelo veliko veselje in želja, da bi poskusil svojo srečo. Zdelo se mu je zadosti, da sna en de! izreka in da je na nedeljo rojen: Steklenček se mu mora pokazati. Ko je torej nekega dne proda! svoje oglje, ni nažgal več nove kope, ampak si je oblekel praznični suknjič svojega očeta in nove rdeče nogavice, si pokril nedeljski klobuk, vzel pet čevljev dolgo glogovo palico v roko in se poslovil od matere: »Moram v mesto na vojaški urad; kmalu bo treba žrebati, kdo bo vojak, zato bi rad eš enkrat županu zabičal, da ste vi vdova in jaz vaš edinec.c Mati je pohvalila njegov sklep, on pa se je napotil na Jelovo goro. To je najvišji vrh Črnega lesa in dve uri naokoli ni bilo tedaj nobene vasi, še koče ne, kajti praznoverni ljudje so mislili, da n i tam prav varno. Tudi niso radi sekali v tistem kraju, čeprav so rasle tam visoke in krasne jelke, kajti drvarjem, ki so tam delali, so se često snele sekire s toporiSča in zletele v reko, ali pa so se drevesa naglo zvrnila in pokopala može pod seboj m jih poškodovala ali celo ubila. Najlepša drevesa iz tistega kraja so baje mogli rabiti le za kurjavo, kajti gospodarji splavov niso nikoli vzeli debla z Jelove gore za splav, ker se je govorilo, da se ponesrečijo ljudje ta les, če splava po vodi jelovec. Zato so stala na Jelovi gori drevesa tako gosto in visoko, da jo vladala ob belem dnevu skoraj noč in Petru Munku je bilo tam kar tesno pri srcu, kajti nobenega glasu ni slišal, nobenega koraka razen svojega, nobene sekire; celo ptiči so se menda ogibali te goste jelove noči Oglarjev Peter je bil zdaj dosegel najvišjo točko siIno i-H m ka- tero bi bil odštel holandski brodar na mestu mnogo zlfd rT; >Tr sl ie misln- ib0 P«2 stanoval zakladnik«. Potegnil je z glave svoj veliki nedeljski RAZNO Divjak o oaSem življenja. Domačin z otokov Fidii je z nekim misijonarjem dospe! nedavno « avstralsko m«ssto Melbrn. Predvsem i® strmci nad urami na zvonikih. Takole je modroval: Ure V'J" dajo z železno palico, kazalcem. N.i njihovo povelje ljudje vstajajo, gredo v službo, k obedu in spat. Doma pri nas pa ljudi« jedo, kadar so lačni, in hodijo spat, č« »o zaspani. Tudi "sicer beli liume niso pametni. Namesto aa bi s soncem legali in vstajali, žgo luč cel« noči m gradijo stavbe do oblakov, »Možje dirjajo * zraku in po tleh, ki se vozijo v škatljah na kolesih. Le čemu? Krive so najbrže ure,« Blažene starost. Naj-»UrejJa žena živi menda — če medtem že ms« spet naili Sa etarejSe — v angleškem mestu Soui-hampton. Leto« je praznovala 107-!etnici> Jvojeg« rojstva in ob tej priliki |0 je sprejela kraljica in 1' izročil« dragoceno juh'" lojno darilo. Žen» "Vi skromno in je Se do sled; njega r-ila svoji kozi, W jo pr„...vljata. Svoiei« moža ja »taika izgubila iz ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Kako ie pri tms - Ko človek premišljuje sedanji gospodarski položaj našega kmeta, pride do prepričanja, da je prvi in glavni vzrok tega stanja nepravično razmerje cen kmečkih proizvodov iu industrijskih proizvodov ter obrtniških izdelkov. Pri obrtnikih pa v veliki meri ne, ker rnaii obrtniki so na istem stališču kakor kmet. Da je tu glavni vzrok sedanjega stanja, ui nobenega dvoma. Ze od mnogih strani se je slišalo, da je potrebno spravili cene v pravo skladnost. Ali et morajo cerie industrijskim proizvodom znižati ali pa kmečkim pridelkom zvišati v tistem razmerju, da bodo odgovarjale pravičnosti in gospodarskim prilikam. Kdo pa naj to uredi? Industrija je vsa orga-»izirana in povezana v kartelih, poleg tega je pa le neopravičeno zaščitena z raznimi carinami od slrani države. Zato od te strani ni pričakovati ugodne rešitve tega vprašanja. Drugo je, (ta »o kmet in mali obrtnik, kar jih je, ki so skoraj bolj kmetje kot obrtniki, združijo in sami sebe ščitijo, tako da se tudi sami borijo 2a boljše cene svojim proizvodom. Na drugi strani pa. da svoje potrebe omeje, da bodo čim manj odvisni od nakupa. Sicer so res te potrebe že toliko skromne, da je iežko reči, kje bi se dalo še kaj prilrgali .Vendar pa je gotovo, da bi se le dalo še marsikaj storiti, še m-iogo je potreb, ki bi se iale omejiti ali pa celo nadomestiti z boljšim pa cenejšim. Prejšnji sodovi niso poznali kave, čaja, ublažili so se v domače blago, pa »o bili zdravi, f krepki, in mi bi bili lahko veseli, če bi bilo tako. - Danes pa tudi na kmetih gospodari marsikje uioda, ki zahteva tuje, uvoženo iu malo vredno blago, ki prazni kmečke žepe čez mero. Tretje je pa^te to: Država mirno gleda ta boj s cenami, namesto da bi posegla odločno in krepko vmes ter napravila red. Kaj bi bilo n. pr., če bi bilo tako prosto vse ob času vojne, ko je biio tako pomanjkanje živil in drugega blaga! Pa jc bil vendar nekakšen red, kljub pomanjkanju. — Tudi sedaj bi morala država poseči vmes in dati vsakomur kar mu gre za njegovo delo, ne pa pustiti, da močnejši izkoriščajo slabejše. Eno je pa gotovo: Ce ne bo kmečki stan kakor en mož povzdignil svojega glasu in zahteval bolj pravično ureditev tega vprašanja, ne bo nič. Industrija sama ne bo nam na ljubo znižala cen svojim proizvodom. Tudi država ne bo posegla vmes, če ne bo tega nihče zahteval. In bomo mi Se dalje nosili vso težo razmer, Odvisno je od nas samih! Zato je pa potreba, da se tesno združimo vsi od prvega do zadnjega kmeta in vsi, ki s kmetom čutijo, da skupno povemo, kaj nas teži. Pa ne samo to! Svoje zahteve moramo na pravem mestu in prav povedati in jih ludi uveljaviti. Kaj mislite n. pr., ča bi bili vsi kmetje združeni v naši Kmečki zvezi, katere vodstvo bi sklenilo ln določilo cene našim kmečkim proizvodom v pravem razmerju s cenami predmetom, ki jih moramo kupovati ,pa bi vladala med nami disciplina in razumevanje, da bi to ne držale. Gotovo bi držale. Zato je pa treba zavednosti, močne, ki se ne ustraši tudi žrtve ali pritiska. Zavedati se je treba, da se gre za obstoj kmečkega stanu. Potem pa tudi žrtve ne bodo pretežke. Svet Oh, čujte me, gospod Anton! Za svet bi rada Vas vprašala, Žrtvujem rada nekaj kron, da vsaj poslej bom prav ravnala. — No, kaj bi rada? Kar povej,' nalepotičena ti Micka! Denar le sama ves imej, saj veš, kako je draga šminka. — Kak6 ustreženi naj ljudem: naštninfcma sem jim, prevzetna; a če brez Šminke med nje greni, se rogajo, da eem priletna. Lahkd ustrežež jim, lahkfl: namazaj eno stran si lica, a drugo pusti kar taki! Najlepša vseh boš krasotica... — Jeaičev Niko. Nespametno je misliti, da bo kdo drugi pomaga! kmetu, če si ne bo hotel sam. Kolibo je n. pr. še hlevov po Sloveniji, ki ne zaslužijo imena hlev, pa doktor ne bo lastnik sani začel z zboljšavanjem, tako dolgo ne bo nič. Ko začne sam, pa pride na pomoč banovina s podporo, že ne z drugim, pa da cement po polovični ceni. a Ker smo že pri cementu, naj omenimo, da smo brali v nekem časopisu, da je naš cement ir. Dalmacije v daljtiji Afriki več ko za polovico cenejši kot je pri nas doma. Ali je to resnica, bi bilo vredno dognati. Dokaz je pa to, kaj doseže organizacija. Cementni kartel določa iu diktira cene nam doma, da s tem onemogoča kmetu skoraj vsako gradbeno gibanje. Saj kmet ne more, kljub temu da banovina da cement po polovični ceni, graditi gnojišča in gnojničiie jame ter zbolj-ševati hlevov, ker je, cement še vseeno predrag, V tujini pa konkurira naš kapital na naS račun z inozemstvom z nižjimi cenami. Isto je pri sladkorju. Naši ljudje se zastrupljajo s saharinom, Ui ga tihotapci z življenjsko nevarnostjo prenašajo preko meje. Naš sladkor pa gre, kakor pravijo, za nižjo ceno kot se prodaja doma, ven iz države. Mi dobro vemo, da je temu kriv sladkorni kartel v katerem bo tudi državne tovarne, torej država- sama, in pa preveliki? obdavčenje sladkorja. ' Nti eni strani to ni zdravo in j« naravnost grdo, da moramo mi lastno blago dražje p;a sevati kot tujci, na drugi strani pa je nam to za zgled, kaj ae doseže v organizaciji. Kmet, organiziran v Kmečki zvezi, bi morat določati cene vsem svojim pridelkom in jih uveljavljati povsod. Treba je pa odločno na delo — pa takoj! Iz naše nezavednosti, razcepljenosti in oklevanja vedno drugi vlečejo profit. Ce se n. pr. dvigne cena živini sa j. dinar pri kilogramu, sa meso podraži za 2 dinarja. Isto velja za vin« iu drago. V tem ©žiru bi se morai napraviti red! Vsakdo naj dobi svoj zaslužek, pa tudi kmet naj bo plačan za svoje delo. Da se to doseže je pa namen in naloga Kmečke zveze. Krnet. Iz pisarne Kmečke zveze V zadnji številki »Domoljuba« srno opozorili vse Krajevne kmečke zveze, da naj čim prej »kličejo redne občne zbor«. V okrožnici pa sm dejali, ja morajo one vdiuice, ki želijo Imeti predavatelja iz Ljubljane, sporočiti to glavnemu tAon vsaj teden dni prej, ker se na poz&effe. pro&Bje pred 40 leti, obožuje pa 38 vnukov in pra vnukov. Svojo starost pripisuj« preprostemu življenju, neprestani zaposlenosti in vedni ravnoduinosti. — Najstarejši mož je Torek Ahmed Bali v Carigradu. star ie 118 let, sam še vodi svojo trgovino, se ranima ta vse in je celo ''rasten kadilec. Nedav-10 sni je umria druga že-in korenjak s® menda cmerava tretjič poročiti. » Bucnos Airesu so nedavno aretirali 103-let-"eja Ganzalcsa Boris, ki " pri nekem gostilssiikera pretepu težko poškodoval "»leda za 30 let mlajtc-«s »asprotnika. Sivolase-patriarha so zaprli za »e«w dni. Ali spet gr«-»M dobo Metuzalemov? Nove skrivnosti živ« Čimbolj globoko podira človek v skrivati žive narave, tem uganke se pojavili, j Pr?d »figovimi očmi. '"a milijon različnih dru-k!r° .naste!i ^ živalskem 2;all«tvu, »d teh tvorijo '"timi žuželke. Kol le ,V?lce navidez šib-aiiZ , olne' vendar ao Z}? °.d B>ih v stanu, da ; ®f'"lo ne »amo dobo- i» tudimarve? cel° Wi e P"* Pa ti pride nekega večera na njegova vra a mož, kakršnega še nikoli ni videl. Oblečen je bil, kakor so črnoleški mladeniči, bil pa je za dobro glavo višji kakor vsi, tako da so se ljudje čudili njo-pvi visokosti. Pa poprosi trgovca za delo in ker je ta videl, da Je mož močan ir. težkim bremenom kos, B« dogovori z njim o plačilu in ga sprejme v službo! Ooran je bi! delavec, kakor ga trgovec šo ni imel. Drevesa je sekal za tri in če jih je šest vleklo na enem 3* koncu, je nesel drugi konec sam. Ko pa je po! leta drevje podira!, je stopil nekega dne pred gospodarja in zahteva!: »Zdaj sem tukaj zadosti dolgo sekal in bi rad tudi videl, kam gredo moja debla. Ali me ne bi enkrat tudi pustili na splav?« Trgovec je odgovoril: »Nočem ti braniti, Goran, če hočeš malo ven med svet; sicer rabim pri sekanju močne ljudi, kakor si ti, na splavu ps je treba spretnosti, toda naj bo za enkrat.« In tako je bilo; splav, g katerim je imel oditi, je bil sestavljen iz osmih sklepov in so se nahajala v zadnjem največjem obtesana bruna. Toda kaj se zgodi? Zvečer poprej prinese dolg! Goran še osem brun k vodi, tako debelih in dolgih, kakor jih ni še nihče videl in vsako je nosil na rami tako lahko kakor splavaraki drog, tako da so vsi strmeli. Kje jih je posekal, ne ve do danes še nihče. Lesni trgovec se je veselil, ko je to vid«*!, kajti izračuna! je, koliko bodo ta bruna vrgla-Goran pa je dejal: »Tako, s temi se bom jaz vozil, na onih malih trskah ne pridem naprej.« Gospod mu je hotel podariti v zahvalo par splavarakih škornjev, toda vrgel jih je proč in privlekel na dan druge, kakor jih m še nihče videl; moj stari oče je zatrjeval, da so bili pet čevljev dolgi in 80 tehtali sto funtov. Splav se je odpeljal; poprej so se čudiii Goranu drvarji, zdaj so strmeli splaverji. Človek bi mislil, da bo splav zaradi ogromnih brun počasneje plaval po 25 FriM v Nekar> J® leteI k»' PuSttca. fJer,iVw ?elala ovlnke- 80 se splavarjl trudili, da nll P 8P ? "r" in niS0 za,leii na *» ; uTn p" je skodil v vod°. potisnil splav na desno ali levo, da je plul brez nevarnosti mimo (Nadaljevanj«.) 1» živalic« ▼ času, d« <• zabubijo v ličinke. D>« lati ir« hroščev podjed v zemlji, da se zabubi. Ameriška cikada ire celo 16 let, da se spremeni v ličinko. Mala enodnevnica mora živeti dve dolgi leti v vodi, da mM« * končno poleleti v ione« — za par ur, nakar pogine. Za kratkodoben polet torej morajo male žuželke često cela leta pripravljati potrebno energijo. Naša muha »trepet« n. pr. na poletu v sekundi 340-krat » svojimi kratkimi krili, mala čebelica porabi za svoje polite desetkrat večjo silo kot 1° sorazmerno porabi a«ro-plan. Zato pa je življenj« žuželk tako kratko. Gostilna v zraku. Iznajdljivi Angleži so opremili večje letalo kot g« stilno. Letalo oskrba« promet med Parizom " Londonom, potnik. J>ed.jo ob pogrnjenih L0 lahko naročajo potaW jed in pijačo. Gostilnd* ka, ki i« komaj 21-1*<» londonsko dekle, sev. razumet, vc « kov. Leteč« «»»tlln®hi. baje izredno dobro g kana, nudi pa Sitek, le >c * vrsten užitei kdo nalima zraku. visoko IZ OKSF0RDA močne, dobro izdelane IZ TURINGA trpežne, športni vzorci IZ ZELENE SKAUT TKA NIWE močne IZ FINEGA FOPLINA, modni vzorci IZ FRENŽA, trpežne, modne barve TRIKO srajce, razne modne barve LJUDSKA POSOJILNICA I LJUBLJANI registr. zadruga z neotn. zaveso obrestuje po 4°/0, proti odpovedi po 5% ljudstvo na strani vlade ljudake fronte, proti njej pa 86 dvigajo samo fašistični elementi. Ljudska fronta, ki je med Španskim ljudstvom manjšina, mu hoče vsiliti svojo nadvlado kakor boljSeviki v Rusiji. Odtod odpor ljudstva proti nasilniški manjšini. Z južne zemlje Za prvi april so nas pa lepo napravili. Ko Km odprl >Prenso<, ki je Sukaj najpomembnejši dnevnik (tiska se ga do po! milijona), sem skoraj javriskal. Če bi le bilo komu podobno, da bi gospod v sveti talarski obleki vriskal po mestnih ulicah... In lahko sem bil vesel. Na prvi strani ilustracije, čez celo stran 40 cm na široko in 18 cm »a visoko, je stala pred menoj na čelu prve strani prava beta Ljubljana. Nič za to, če je bilo prvega aprila- Lahko si mislite, kako veselje to za nas. Pa je tudi pri drugih vzbudila zanimanje in so vsi priznavali, da je Ljubljana čudovito lepa. Objavo j« oskrbel naš minister dr. Cankar. Bile so tudi slik« od drugod. Cela prva stran iz Jugoslavije- V kratkem pn pričakujemo, da bo izšla slovenska številka revije >Para Ti«, ki bo prinesla kakih 50 slik iz Slovenije. Oni dan sino z zanimanjem poslušali, kako se ho slišala iz Belgrada naš« beseda. Žal nismo iuieli 700 pesov da bi plačali prenos kaki tukajšnji postaji in so tako bili ie redki, ki so mogli dobiti to. kar so prinesli valovi> čez morje. Nekateri so se pohvalili, da so zek) lepo slišali. S slovensko šolo srno začeli. Sedaj smo pa ie sredi prepirov zaradi nje. Menda bo veljalo, da se ponavlja isto kar nekoč iam doma, ko so se šoli upirali. Samo d;i so bili tedaj razlogi dosti bolj pametni. Toda šola vseeno gre; obiskuje jo čez 30 otrok. Ono netleljo smo napravili malo prireditvico. Prvo cerkveno zabavo tukaj, združeno z občnim zborom liratovščine rožnega venca. Nekaj dekla-macij, nekaj pesmic, nekaj za smeh, nekaj za res. Udeležba je bila zadovoljiva. Čez 200 oseb in prireditev je pa tudi občinstvo prav razveselila. Samo Sment je tukaj s takimi stvarmi. Naša drobnjad že kar zgublja slovenska usta in jim rastejo »Spariti« klimi'ki ... Pb jim spravi potoni v usta naš * in S. In potem so še te razdalje in čas ki ga nikoli ni. Zadnji čas se ustanavlja spet novo slovensko društvo za kolonijo v Saavedri. Veselic je seveda na kupe. Pač radi plešemo. In če so podplati predragi — saj se lahko kupijo coklje ki ne staDejo *ei kot 4 T;in (80 centov). Na samo sveto Veli-KonoS je bila plesna veselica v Vffla Devoto. Seveda 80 vsi resni ljudje to obsodili, Žal imajo taki znatno manjšino... , Smarnično pobožnost bomo zaključili na zad-»)o majniško nedeljo v »Lurdu« ki stoji blizu luesta. Je obiskano svetišSef delano po načrtu lur-fke bazilike na Francoskem. ' Ko 6em bil oni dan tam, da uredim zaradi romanja, mi je župnik pokazal pismo, Če bi ga ™ mogel raztoisnačiti. Zares me je presenetilo, jravo slovensko pismo! Na koijcu pravi: boste že ooMti kakega irašega človeka, k) bo pismo raz-jouaacfl. Podpis pa pravi »Marija Pezdirecc. Po-""> Je je pogodila. Ne kot tisti, ki je šel v Zagreb, 1 P°JrMbob< in »Strukljk... Težko, če ne JMo tudi harmonike pele, ker naši ljudje se radi na Pr'dejo zadnje čase sem čez lužo. Ce tiL-e za koga da gre, mu pa le dajto moj na-bom W mu naročite, naj se oglasi, če hečete, da p.t dru*if kai več<. ™»pmk Jane«, Čase ros 2780, Buonos Alres. Podpljam Pretnar Janas, posestni« Zgornja ------ Dobrava, p. Podnart, oDtaluJem ln preBUcu- JoUfir lem- ttar >am Šaljivega eovorU o f(- »es«r)a kvaSi,!81'*0« Sfnraje Dobrav« »t. M, la »e «nn »*-J« odstopil o.■ V vsako kilo »Domoljub««! Misli o zakonu, če hočeš živeti crečen zakon, odloži plašč samoljubja. — Samo složen zakon je lahko sreč«. Zato mora biti vsakdo, ki se pripravlja na vstop v zakon, kos junaka — Dve stvari lahko postaneta usodni v vsakem zakonu: prazna moževa mošnja in zvrhana mera Ženske n ^potrpežljivosti. — zakonski mož, ki pogleda o pravem času svoji ženi v oči, najde tam globoko morje uri na njegovem dnu velik zaklad. Pametna žena nikoli ne obletava svojega moža z neprimernimi vprašanji, zlasti ne tedaj, ko ni mož pri volji. To dela zategadelj, da ne pride v zakonu do nesoglasja. — V vsaki družini bi moralo biti tako, da bi mož spoštoval ženo, žena ljubila moža, otroci pa bi s svojo vedrostjo lajšali breme očetu in materi, ....................... • ........ .............. • —— Pesek, ki poje. O saharski puščavi se pripovedujejo čudovite stvari. Tako trdijo, da »e ob gotovih časih čujejo iz puščavskega peska glasovi, enkrat podobni joku, drugič . glasnemu posmehu. Me4 domačini živi prepričanje, da napoveduje pa-| ščava s svojo pesmijo prihajajočo nevarnost ali nesreč«, Da »puščavska pesem« nI navadna izmišljotina, potrjujejo tudi saharski potniki. Slične pojave pojočega peska opazujejo tudi v Ameriki in južni Afriki. Pravega vzroka do danes niso mogli ugotoviti, sklepajo pa, da povzroča glasove trenje neštetih peskovih zrac ob silnem puščavskem viharju. Znanstveniki s« dognati, da je domneva, da smo ob nevihti pod bukvijo vnrni, pravljica: V resnici ni nobenega drsvesa, kamor strela nc bi lahko udarila. 40. razstavna priredit«« 5.-14. gunija 1937 Železniška izkaznica za polovično vozni no ne dobi pri blagajnah železniških postaj z a din 2"-Velesejsmsko legitimacije se" izdajajo pri blagajnah na veiesejmu. — Sejmišče obsega 40.000 m'. — Preko 600 razstavljalcev iz 14. držav, — Posebne rsjstave: Lovska, gospodinjska, pohištvena, avtomobilska, male živali. Hedas revija z wriai*l«iti. — Velika MbmriSfe. — Karlataa — priletna. SPosBor, kmetovalci! On: »Neki zdravnik trdi, da ženske potrebujejo vet! spanja kot pa moški « Ona (sumljivo): »No, in?t On: »Hm, ja, sem hotel reži, da pojdi nocoj prej spat in ui ireba name čakati, kdaj bom prišel domov.« Baadi kosa. uvod, HarEtor Vam fRG«Cl »to«« r«xnlh fteaanilb *a*odo> uaju0Odn«|l« za oJgovor Dlti S*— anaink Janko: »No, kako je bilo e poslovilnim fantovskim večerom?« Stanko: »Tako zabavno je bilo, da sem moral poroko za tri dni odložiti.« »Ce mojster besede ne prekliče, bom šel odtod.« »Kaj pa ti je rekel?« »Reke! je, da čez štirinajst dni lahko grem.« Hranilne ^lopc* meik 4en»r»ifc zarod*? rnovrajc, dclaice ia vredniiKtn? papirje nakup in prodajo ll)»slaje najbolje proti geUmrii takoj koHffsijoeirsns Urdks Al. Planlnlek, Kjubljana Beethovnova uL 14./I. TeloJon 86-10. Gašper je prišel k zdravniku: »Ob, gospod doktor, kaj naj ospravim; vsak večer me straši. Ko se zvečeri, skozi katerokoli okno pogledam, vidim duhove (svojih pradedov sedeti na kolih vrtne ograje. Kaj naj napravim?« Zdravnik: »Koie ošplčite.« H««, br. 30OT/S2. Veliko 1» sruda m Srplieula t ViSia Jitcm ssttt !» u«)t>oi) potrebno * danakoiem (toapo4sr»tiu. rta »i nabavita covovrasnl IBfJS milo, a ka-tertra sc clatt nesnaga n ttt», me-lteto »aen vi»t Jitn« »ena i polinbno fln. moko ln srn. Tako si priura-nlt« trpljenje, Sito. 6aa ln denar. _ IRUS milne t)cm jaiata.it na l)ub-ljanskem TereEeimn. ušteli «« vtki oaa. do 14. innija. ailla bo praktično v pogonu t,r ae bodo nilel* rama altaa kina v n.o«o ao ae bo va»k tanko piepritial, kakauo korist mu nadl I.-.OB mlin. -- uoson mllnk sadsicnl« i*t» moa, ki Vam sluii J« pojoo drnjjili nospodarsktn atroler. Se priporoma ?urn8ak Štefan, Ljubljena Aleksandrova o. 4. - fo4t. pred. 86. Miha je hodil k Dobernikovim v vas, seveda zaradi Angelco, ne zaradi Dobernilta. Mali Janko mu je nekoč zlezel na kolena ter ga zelo napeto ogledoval. »Kaj pa me tako gledaš?« ga jo vprašal Miha. »Tisto besedo bi rad prebral na obrazu.« »Kakšno besedo?« »Slišal sem Angelco, ko je pravila Graparjevi Micki, da se ti »a obrazu bere, da si tepec.« HERAKLIT je aajboijš« gradivo za hlev« in svinjske, Zahtevajte pojasnila in cen«, tudi za drug stm&ml maferlltti Telefon 27-15 TyrJevn cesta 361 Neki dobrosrčen človek je prišel v umobolnico, da si ogleda bolnike. Približal se mu je eden in ga takoj pričel prositi, naj izposluje na merodjj-nem mestu, da bo izpuščen iz zavoda. >l'a nikar pozabiti, kajti jaz nisem prav nič neumen.« »Ne bom pozabil,« Je ta odvrnil. »Ali dobro voste, d» ne boste (»ozabili?« je bolnik nadaljeval. »Seveda vem, nič se ne bojte.« Ko se je obiskovalec obrnil, da bi odšel, je od zadaj dobil takšno brco, da je telebnil po tleh, kt-kar je bil dolg in širok. Ko ae je pobiral na noge, je bolnika vprašal: »Čemu pa to?« »To je pa za slučaj, Č8 bi pozabili.« Moli oglasnik Vsaka droma vrstica ali nje prostor velja za enkrat Oin 5. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polov co, ako kupueio kmeti ske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina s* nal« oglase »e plsčuie naprej. 1 L Silnim za vsa kmečka «laPM dela sprejme ■fv. Breceljnik, Dravlje St. 45 - Ljubljana. S!®prf?af?reaiši- valne stroje in kolesa po nevrjetno nizki ceni kupite edino pri »Promet« (nasproti kri-žanske cerkve). Tudi ob nedeljah dopoldan na ugled. Iggjg.., še malo rubljo-liDleM na, prvovrstnih znamk, moška in ženska. po izredno nizkih cenali naprodaj pri »Promet« (nasproti kri-žanske eerkve). Maucidaj fctta s 3 sobami, kuhinjo in kletjo z 20 orali zemlje. Preča št. 17 pri Novem mestu. SS« nikov in brzoparilnikov iščemo v vsaki vasi. — Ponudbe na: Telina družba, Ljubljana, Mestni trg 25, Heiilni strni dobro ohranjen, ugodno naprodaj, Ogleda se pri Suhadolnik, kovač, Borovnica. »..u. montafonko.do-illflSsi mače reje, lepo, dobro, v 6 letu, črez fi tednov bo če rto tele, •proda župnišče v že-jimljem p. Ig. ne premlado, za kmet-ska dela, sprejmem na posestvo blizu Ljubljane. Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska X. Lepe psieitn ua Gorenjskem dam radi bolezni takoj v najem ali prodam. 1'isme-na vprašanja pošljite upravi Domoljuba pod »Solnčna lega« 8139. igaliia^ti me, 13mesecev starega, prodam. Cena po dogovor«. Goršič Anton, Podgorica 7, p. Šmarje-Sap. i«tiHWi>sss in nadomestni deli zanje so dospeli I Fr. Stupica, železnina, Ljubljana, Gosposvetska 1. GEncie boljše si nabavile vse vrste oblek in perila pri Presker, Sv. Petra c. 14 l pastirju i4— 15 let, sprejmem takoj, — Svetek Janez, Dobrunje 27.. pristno - kupi vsako množino droge-rija A.Fiorisnčič, Ljubljana, Sv. Petra c. 17. Mlifl 6 P°dom, lep vrt ter njivo v Hra-5ah, prodam z« 20.000 dinarjev A. Zore, Val-burga 4. jBiintihPle m enakega »»P!™ merjaSčka, 2 do 8 mesece starega, belega. Ignac Kruic, Bel-nek 27, p. Moravče. / GnIrm iSisnfss sprejme vajenca. Ponudbe pod »nadarjen« upravi Domoljuba/ HlaitCil m vsa kmetska illBlibO dela, sprejmem takoj. Izidor Florjan-čič. Poljane 4, St. Vid nad Ljubljano H Piton " Pct'm telič- lil&VIl kom prodam — Lenaršič M., —- Vnanje gorice 91. kupujem — J. Menart, trgovec, Domžale. različni, popolnoma novi, zelo primerni u gostilne, kakor tudi gramofonske plošče poceni na prodaj pri Špediciji Ranzinger, Masa-rykina cesta 19. UaUHi.9 krščanskih VfljSaMl starišev sprejme ivan Habif, t»-petnik Poljanska c. 17. IIŽEM OSRbf! ja svoje bivališče z večjo okolico takoj hotele imeti podružnico (Abgabe-stelle). Kraj in poklic postranska stvar. Do-tični dela pod vodstvom direkcije. Glavno je skladiiče blaga. Bre« potovanja, brez lokal«. Za mesto in deželo lahko, reelno delo. NikaK rizikol 'Sedanji poklic so lahko obdrži. /■» nakazani rajon niese«-ni dohodek 5000 1 m in tudi več. Natančnejša pojasnila pri Hupo, Celovec (Klagenlurt) -Avstrija. Dopisuje se v vsakem jeziku. "liiaina stroia »Singer«, ženski, «. okroglim čolmfkmn 1450, levoročni prodam. Gradaška Vrednostne papirje ^hUj.vrst Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trd 10 Telefon 37-52 RuJjii Zori, Ljubljana, Gledališka 12. lel' SVV^S^'" - « tontri-^.rs,^za7.»nJPiSe ,:Prf'e»Doinntiuba«, naročnino, ln upravet 29-*?' eion uredništva In iir-rHvrl -i jugoslovansko tiskarno! Karel ^