PAVEL KUNAVER Glacier d' Argentiere Sl. 1. Glacier du Tour J:oto Pave! Kunaver Dobrotna usoda mi je dovolila, da so se proti koncu mojega življenja izpolnile davne želje, 'Videti poglavarja vseh Alp, Mont Blanca. Tritedensko bivanje v podnožju tega velikana me je tako obogatilo, da bi rad delil svoje doživljaje s slovenskimi planinci, posebno z mladino, ki naj bi čim bliže spoznala biserni venec Evrope, prelepe Alpe. Opisal jih bom v nekaterih zaporednih člankih. Prvega sem posvetil Jedeniku Argentiere, kjer sem morda najmanj doživel zaradi slabega vre­ mena. A ker je gotovo, da bo še marsikdo drug šel na romanje k najvišji gori Evrope in ker bi koristilo našemu alpinizmu in gorohodstvu sploh, štejem za dolžnost povedati nekatere druge važne reči, ki bi olajšale pz,vo orientacijo tistim, ki bodo kdaj taborili pod Mont Blancom. V francoske Alpe me je pripeljala želja videti ne samo Mont Blanc, ampak tudi, da bi ob njegovih silnih ledenikih spoznal posledice do sedaj še nepojasnjenih izprememb v podnebju in umikanju ledenikov, kar bo imelo .izredne posledice v prihodnosti za lepoto gora, rastlinstvo, pa tudi vodnatost alpskih rek in s tem v zvezi v gospodarstvu. Ta čudoviti pojav, nadmerno tajanje in umikanje ledenikov v spodnjem delu, vedno bolj zanima znanstvenike, a vzroka mu še niso mogli odkriti, četudi so se pojavile razne teorije. 2e okoli sto let merijo z veliko na­ tančnostjo količino sončne energije, ki jo prejema Zemlja od Sonca. Dognali so, da znaša tako imenovana sončna konstanta 1,94, ali po domače povedano, na vsak kvadratni meter Zemlje pada toliko sončne energije v oblikii toplote, da bi Sl. 2. Grob (levo) zmagovalca Matterhorna Whimper•Ja na pokopalllču v Chamonixu Foto Pave! Kunaver 209 Sl. 3. Nagrobni kamen In grob 50 vodnikov, žrtev Mt. Blanca In njegovih sosedov. Chamonix. Foto P. Kunaver vzbudila v eni minuti v do popolnosti dovršenem stroju (:kakršnih žal ni) 1.8 konjske sile. Toda do danes se do skrajne možne natančnosti izmerjena sončna konstanta, od kar jo merijo, še ni izpremenila, a ledeniki se malone po vsej zemlji manjšajo ~ in manjšajo, tako da se je lice nekaterih pokrajin že izpremenilo zaradi tega pojava. Ko so ostale za mano ljube pokrajine gozdnatega in golega krasa domačije, pa tudi plodne ravnine Gornje Italije, je noč zagrnila zemljo in zastor je padel. Dvignil se je šele na drug,i strani Simplona, , ko je ob vlaku v sivem jutru zagrmela reka Rhone, ki mi je nazorno povedala, da sem v drugi deželi; reke so tem večje, čim lepše je poletno vreme! Rhone je bila narastla, divja m kalna, kakor so naše reke samo jeseni in pomladi po dolgotrajnih deževjih. Tu, sredi do 2000 metrov višjih gora, pa so drugačne razmere. Veliki ledeniki oblajo ,in tarejo najtrše kamenine v blato in prah. Cim bolj sonce sije, tem bolj se tajata sneg in led v visokih š.tiri­ tisočakih in polnita dolinske reke. Iz še speče Rhonske doline me je zobata železnica prenesla ob vrtoglavih pre­ padih na francosko stran. Za postajo Vallorcine mi ni bilo več mogoče vztrajati v vagonu: zasvetil se je široki ledenik Du Tour (sl. 1) s sosedi in »igle«, dobesedno vzeto, Aiguilles so se dvignile proti temnomodremu nebu. Nam nepoznani močni kontrasti barv so odlikovali vso pokrajino. Ker prejema to gorovje od Atlantika velike množfae dežja, je rastlinstvo razmeroma bujno - planinski pašniki so nekako žareče zeleni, smrekovi gozdovi res temno zeleni, in iker so bregovi gora silno strmi in ledeniške doline globoko zajedene 'V pragorski masi, so sence v njih zelo temne in modre. Nad temi sončnimi barvami pa se bliskata sneg in led, iz katerega mole gladke, tudi za naše pojme nenavadno strme temne stene granita in podobnih kamenin. Se nekaj ovinkov in vsa Chamoniška dolina s svojimi bučečimi ledeniškimi potoki in nenadkriljivo ledeniško panoramo, z Mont Blancom in strmimi gozdovi se je razprostrla pred menoj. To je res nepCYLaben in v globino srca segajoč pogled, ki hiti preko nepopisno nazobčanih grebenov, bleščečih ledenikov gor do srebrne glave visoko v nebo molečega Mont Blanca in se zopet spušča z višine 4800 m vedno globlje po njegovem v soncu bleščečem ledenem plašču v ozko dolino. Padavin v obliki snega je toliko, da polnijo vse ol'jaške konte tega kralja vseh Alp in evropskih gora s takimi množinami leda, da segajo ledeniki, posebno Glacier des Bossons celo med gozdove, ki se· razprostirajo po bregovih še do višine 2000 m. Oudoviti kontrasti! Strahotno v podirajoče se stolpičje raztrgani, več kilometrov dolgi jezik Bossons moli čez zelene vrhove starih smreki Prevzetega od nenavadnih ,prizorov me je vlak okoli poldesete dopoldne iutresel na postaji Chamonix in padel sem kakor iz neba v siloviti v.rvež avtomobilov, množic gorohodcev in drugih izletnikov tega nenavadnega mesta. To je res prava Meka 210 Sl. ◄. 15. avgusta, na dan montblanških vodni­ kov, se poklonijo vodniki žrtvam Mont Blanca, svojim padlim tovarišem Foto Pavel Kunaver Sl. 5. Spomenik Balmatu in Saussuru v Cha­ monixu. Obrnjena sta proti vrhu Mont Blanca gorohodcev. K sreči sem imel v žepu natančen načrt, ki mi ga je dal moj Aleš in tako sem s svojo težko prtljago kar hitro zapustil zidano mesto ter se znašel v platnenem mestu šotorov in na priporočenem taborišču pod visokimi smrekami ob robu sončnega travnika. Opis platnenega mesta bi zahteval poseben članek. Omenim pa le to, da tabore vzdolž nad 20 km dolgega vznožja Mont Blanške skupine tisoči ljudi; ti, - ker ni­ majo sredstev za drage hotele, drugi, ker je prijetno bivati noč in dan na prostem. Vsi so oskrbl1eni s sodobnimi šotori, t. j. večinoma z, dvojno streho, vsaj pa s po­ polnoma nepremočljivo streho in dnom, spalnimi blazinami in spalnimi vrečami. Velika večina ima platneno »vežo« pred šotorom za kuhanje in posedanje na udobnih zložljivih stolčkih in ob mizah, ki so mnogokrat pogrnjene s prti. Oskrbljeni so s sodobnimi majhnimi plinskimi, vsaj pa z bencinskimi kuhalniki. Na pragorskem terenu ne manjka studencev; drugod je napeljan· vodovod do bližine premnogih Sl. 6. Razgled Iz Algullles Rouges na verigo Ml. Blanca in , Igle•. Na levi spodnji del Mer de Glace 211 Sl. 7. Razgled na »Igle• od leve na desno: A. de la Republlque (skrajno levo), A. Gr. Charmoz, A. du Grepon, A. du Blaitiere, A. du Mldi. Nazadovanje malih le• denikov GI. d. Nanti­ lons, GI. d. Blaltiere in GI. d. Pelerlns opazit na zapuščenih čelnih grobljah :Foto Pauet Kunaver taborišč. V bližini taborišč so trgovine, kjer dobiš vse za tabor: od bencina in plin­ skih »konserv«, preko kruha in mleka do vseh specerij, konserv in zelenjave in sadja ter vseh vrst odličnih sirov. Vse dobiš za zmerne cene. č:ez dan so tabori precej zapuščeni. Nešteti lahki izleti in težavne ture vseh vrst izvabljajo množice na višave. štiri vzpenjače in ena zobata železnica prepeljejo vsak dan velike množice ljudi na najlepše točke, od tam naprej pa hite trume gorohodcev v notranjost gorovja, kjer se v velikanstvu prirode izgube. Cepini vseh vrst, vrvi vseh dolgosti in raznih barv, dereze najrazličnejših modelov krase šte­ vilne gruče gorohodcev, ki za dan ali več zapuščajo šotore. Brez vsake skrbi puste svoje šotore in imovino več dni brez varstva. »Slabi ljudje ne hodijo na gore,« mi je rekel nekdo, ko sem se čudil brezskrbnosti, s katero prepuščajo svojo nnovino na samem. Velike gore vzbu1ajo veliko zaupanje in veliko poštenost. V vseh treh tednih nisem niti enkrat videl, da bi prišel kateri od miličnikov skozi taborišče. - Moj platneni hotel, »Trenta« šotor od Planica-športa, je bil v nekaj minutah postavljen, kosilo mimogrede skuhano in prvič sem se pod Mont Blancom ulegel k opoldanskemu počitku. Popoldne me je pot v mesto peljala mimo pokopališča. Kakor povsod tako je tudi chamoniško pokopališče veren odraz doline in okolice. Mirno in ponosno zre Mont Blanc s svojimi silnimi sosedi na zadnje počivališče številnih svojih žrtev. Takoj pri vratih stoji granitni spomenik, pod katerim počiva glasoviti zmagovalec Matterhorna, Whymper, (sl. 2), ki je svoje zadnje dni preživel v Chamonixu. Malo v stran sem našel lep spomenik Jugoslovanu - .ime sem žal pozabil, - ki je postal montblanški vodnik in se je na svoji gori tudi ubil. Tudi mnogo francoskih in tujih ponesrečenih gorohodcev počiva tu. Posebno pa sem postal pozoren na visoko gra­ nitno skalo blizu sredine pokopališča, kjer sem zaporedoma odkrival gpomenike na teh gorah padlih gorohodcev. V skalo je pritrjena bakrena plošča. Nanjo leto za letom napisujejo imena padlih vodnikov. 54 imen je že na njem in zadnji med njimi je znameniti Lachenal, ki mu mogočna Himalaja ni mogla do živega, a zahrbtna razpoka pod najlepšim in najvišjim smučiščem Evrope, Vallee Blanche poleg A. Du Midi ga je ubila. (Sl. 3) Vsako leto dne 15. avgusta se zbere itod nad 200 vodnikov Mont Blanca. Preden se prično druge svečanosti - 15. avgust je vodniški praznik - se poklonijo svojim tovarišem, ki so izgubili življenje v svojem težkem poklicu. Tega dne vidiš vse veličine chamoniške doline zbrane pred spomenikom mritvih tovarišev. Tudi zna­ meniti Rebuffat je bil letos zraven. Divjost in resnost gora je vrezana v obraze teh pogumnih mož. Njihova spretnost in pogum premagata vse težave ,in izročene jim gorohodce vodijo varno mimo neštetih odkritih in zahrbtnih nevarnosti. Toda prav 212 Sl. 8. Alguille Verte 4121 m stoji med jezikoma ledenikov Argentl<}re In Mer de Glace (na sliki je nevidna) Foto Pauet Kunaucr tiste dni so gore zahtevale okoli 15 žrtev, in že dan po prazniku je eden od njih izgubil življenje na Mont Blancu, na drugi strani pa se je ubil najboljši italijanski vodnik. (Sl. 4) Tesno z velikanskim gorskim ozadjem chamoniške doline je povezana Arve, grda, strašna hčerka bleščečih montblanških ledenikov. Kdor jo vidi samo mimogrede, bo težko razumel te besede. Jaz pa sem šel tja, da bi v kratkem času ogledal, v kolikor je to mogoče, vse kar je v zvezi z ledeniki, in prav Arve me je vsakokrat, kadar sem jo videl, posebno zanimala. Krote jo s težavo, da ne trga bregov, mimo katerih drvi s hitrostjo, ki jo najbolje pojasnjujejo naslednje številke: izvir Arve izpod ledenika du Tour je okoli 1800 m visoko; izvir izpod ledenika d'Argentiere je 1304 m nad morjem, a glavni jzvir Arve izpod Mer de Glace priteka iz ledeniških vrat v višini 1254 m nad morjem. Glacier du Bossons ima več izvirov, zadnji teče izpod ledenika v višini okoli 1200 m. Glavna dolina je le okoli 18 km dolga, in od izvira pod argentiersk.im ledenikom do St. Antoina pade reka za 400 m, do Les Egraz, ki je še 6 km niže, pa še za 300 ml Ni čudno torej, da pri takem strmcu strahovito divja in napolnjuje vso dolino z gromom, ki se sliši še vse više kakor naša Soča. Z našo Sočo, »bistro hčerjo planin«, je ne smemo primerjati. Naše oko se divi krasnim prozornim vodam naših planinskih rek. še po najhujših nevihtah se le prav malo skale. Arve pa je vedno kalna, in posebna poleti je gosta od peska in blata. Nič čudnega. V območju nekaj sto kvadratnih kilometrov leže mogočni, debeli ledeniki. Pod njimi in ob njih leže ogromne množine strtega krša, morene ali groblje, ki jih led potiska s seboj in uporablja, praska in obla z njimi dno in bre­ gove. In ta oblič je težak! Ce je n. pr. ledenik nekje 200 m debel, tedaj pritiska na dno na vsakem kvadratnem metru s težo okoli 200 000 kilogramov! Ni čudno torej, da te sile poglabljajo dolino ledenikov, v katerih leže in se po njih že vekove wmikajo, in globlje in globlje zajedajo v trdi granit. Kadar sem stal ob Arvi, in to je bilo mnogokrat, sem imel poseben občutek: to je pogubna žila odvodnica montblanškega masiva na njegovi severni strani. Uro za uro, dan za dnem, stoletja in tisočletja že drve z vodo vred stotine, tisoči, milijoni in milijoni ton strtega granita z gorovja v nižine in v morje. Od blata in peska je tako kalna, da kmalu ne vidiš več prstov svoje roke, če jo potopiš v vodo. Tako gosto vodo imajo pri nas samo vode, ki tečejo preko laporjev in peščencev in to samo po nevihtah in nalivih! Arve pa teče tem bolj kalna in umazana, čim lepše sije sonce in čim dalj časa traja lepo vreme, kar je razumljivo, ker tedaj se najbolj talijo ledeniki. Da pa se je nekaj izpremenilo, še ni treba iti do samih ledenikov, katerih svit sega v mesto. To opaziš že na trgu, kjer stoji krasni spomenik zma­ galcema Mont Blanca Saussure-u in Balmatu (sl. 5). Tam držijo čez Arve 213 Sl. 9. lev11 str11n reliefe Mt. Bl11nca s sosedi. lev11 11 km dolgi Gl11cier d' Argenlillre v sredini Mer de Glace s svojimi gornjimi deli V11ll6e Bl11nche In zbiralni b11zen GI. du Tacul n11 desni GI. du l eschaux v sredini In delom vellk11nske ledeniške konice Talllfre (desno od gornjega Glace d' Argent Ilire) Foto Pavel Kunaver mostovi, mestoma pa je zgrajenih celo nekoliko hiš nad njeno strugo, tako da dere reka nekoliko časa kakor pod predorom. Prebivalci, ki so nekdaj gradili te mostove in hiše nad reko, so jo gotovo poznali in gradHi vse tako visoko, da morejo zajeti tudi najvišjo vodo, kajti sicer bi mostovi in zgradbe reko lahko zajezile, če bi voda posebno visoko narastla - potem gorje mestu! Ko pa v vročem soncu stojiš na katerem od teh mostov in diha vate ledenomrzla voda kalnih valov, se čudiš prizoru: čim bolj vroče je, tem višja je voda in ob posebno vročih dnevih p l j u s k a v o d a ž e ob s 'P o d n j e r o b o v e o b o k o v ! Tedaj manjka morda le pol metra, da bi bil nizki obok mosta zalit. Verjetno je, da so se tedaj, ko so gradili mostove in so segali ledeniki niže v dolino, ledeniki manj tajali in vode tudi ob vročem poletju niso tako visoko narastle kakor sedaj. Strah za Chamonix pa te mine, če ti je usojeno doživeti v njem tako vsako­ vrstno vreme kakor meni. Ze če si zgodaj zjutraj prišel k mostu, si opazil, da je voda upadla. Ko sonce zaide, se neha vsaj v višinah tajati sneg in led in dotok izpod ledenika se zmanjša. še bolj pa se zmanjša količina vode v deževju. Ce zmerno dežuje, pada dež le na najnižjih pobočji gora, višine in ledenike pa pobeli sneg in tajanje preneha. Tako priteka v Arve kljub deževju v oblačnem času manj vode kakor kadar sončni žarki nadmerno tajajo ledenike. Le po zelo hudih in trajnejših nalivih je kljub temu, da je sneg na debelo pokril gore in ledenike, Arve nekoliko narastla. Ze drugi dan sem zaradi pregleda montblanškega masiva odšel na najlepšo razgledno točko na severozahodni strani doline, na 2062 m visoko planoto, ki se razprostira s števHnimi praznimi ledeniškimi krnicami pod 2525 m visokim Breven­ tom. Samo nekoliko prjloženih slik naj skromno priča o velikanski in v vsakem oziru poučni panorami, ki se nudi od tod. Ze ta je vredna, da bi te kraje obiskal vsak gorohodec. (Sl. 6, 7, 8, 9) Naslednjega dne pa se je nad mojim šotorom, na katerega sem obesil jugoslo­ vansko zastavico, že oglasil moj Aleš. Z njegovim prihodom je bilo konec skrbi zaradi mojega več ka~or skromnega znanja francoščine (z angleščino in drugimi jeziki izhajaš samo v dragih hotelih), žal pa tudi konec lepega vremena. Kljub temu sva pričela s pohodi k ledenikom. S kolebanjem vodnega stanja Arve me je posebno povezal ledenik D' A r g e n - ti ere, ki se končuje 10 km severovzhodno od Chamonixa (sl. 10). Obdaja ga idealen venec štiritisočakov in številnih vrhov okoli 3800, 3700 in 3600m visokih, ki obdajajo njegovo od severovzhoda proti jugovzhodu se polagoma dvigajočo dolino. V njej se je razvil tipični dolinski ledenik brez večjih ledeniških pritokov, ki pa dobiva 214 Sl. 10. Vasica In konec jezika GI. d'Argentiere pred 70 leti. Krajne groblje so na sl. 12 še porastle dovolj snežne hrane s svoje visoke soseščine, kakor so: Verte 4121 m, Les Droites 4000 m, Les Courtes 3856 m, De Triolet 3810 m, A. du Chardonet 3824 m, A. d' Argen­ tiere 3902 m in še okoli 30 drugih, le malo manj visokih vrhov, ki vsi zaslužijo ime aiguilles = igle. Med njimi leži okoli liti velikih kirnic, v katere se spuščajo vrhovi s strmimi stenami in kamor grme plazovi snega. Iz tega se je stvorilo mnogo stranskih pobočnih, zelo strmih ledenikov, ki vsi napajajo dolinski ledenik d' Argen­ tiere. Od skrajnih jugovzhodnih kuloarjev pod Mt. Dolentom do konca nad vasico A.rgentiere je .nad 12 kilometrov dolg, od katerih je okoli 6 srednjih kilometrov tako malo nagnjenih, da se na njih dvigneš le za 500 m. Le proti spodnjemu koncu in na začetku strmine se večajo. Ostri grebeni, ki jih tvorijo gori navedeni vrhovi, ločijo . ledenik od njegovih drugače razvitih sosedov. Med temi vrhovi je okoli 36 km 2 sveta, ki napaja ledenik, in sneg, ki pade na tem območju, se mora končno izpremeniti v led ter se pretisniti nazadnje po ledeniškem koritu proti severozahodu, se stajati in odteči proti morju. Po mnenju mnogih alpinistov je to eden najlepših in najbolj zaključenih ledenikov v Alpah. Ledenik d'A