GEOGRAFSKI OBZORNIK V O D N I VIR I T E R V O D O V A R S T V E N A OBMOČJA ZASAVJA Blaž Barbor ič UDK: 911.2:628.19(497.4) 504.4.054(497.4) COBISS: 1.04 IZVLEČEK Vodni viri ter vodovarstvena območja Zasavja Članek obravnava 15 regionalno pomembnih vod- nih virov v Zasavju. Cilj raziskovalne naloge, ki je bila izdelana v okviru študijske usmeritve Varstvo geo- grafskega okolja, je bila ugotovitev stanja na vodo- varstvenih območjih v petih občinah v Zasavju in ocena obremenjenosti vodnih virov. Kljub omejitvam oziroma prepovedim določenih dejavnosti smo v varstvenih pasovih ugotovili širjenje dejavnosti tudi na območja s strogim režimom varovanja. KUUČNE BESEDE varstvo okolja, vodovarstvena območja, vodni viri, Zasavje ABSTRACT Water Sources and Water Protection Areas in Zasavje Region The paper deals with 15 water sources that are region- ally important for water supply in Zasavje region. The main objectives of the investigation, carried out with- in the framework of Protection of Geographical Environment studies, were to establish the actual sit- uation of water protection areas in five municipalities of Zasavje region and to make a general assessment of their pollution. Despite strict protection measures, including bans on certain activities, a lot of these were discovered to be spreading even into the inner zones of water protection areas. KEY WORDS environmental protection, water protection areas, water sources, Zasavje AVTOR Blaž Barborič Naziv: absolvent geografije Naslov: Podkraj 10 k, 3320 Velenje, Slovenija Telefon: +386 (0)3 586 9939 E-pošta: blaz. barboric@guest. arnes.si 18 U v o d . Čista, zdrava pitna voda je temelj kakovostnega življenja in regionalnega blago- stanja. Količinsko in kakovostno ustrezni vodni viri so osnova za nadaljnji gospodarski razvoj. Zadostne količine vode primerne kakovosti v omrežju so pomemben lokacijski dejavnik (1). V raziskavi smo upoštevali regionalno pomemb- ne vodne vire oziroma vrtine, ki zagotavljajo večje količine vode in pokrivajo potrebe veči- ne prebivalstva v regiji, ali pa predstavljajo koli- činsko pomemben strateški regionalni vodni vir prihodnosti. Vodni viri regionalnega pomena v Zasav- ju so bili na lokalni oziroma na občinski ravni izbrani na podlagi dveh kriterijev: izdatnosti (l/s) in števila prebivalcev, ki ga posamezni vodni vir oskrbuje. V prvi fazi so bili izbrani vodni viri z večjo izdatnostjo (> 10 l/s), v naslednji pa je bil seznam dopolnjen z nekoliko manj izdatnimi viri, ki pa oskrbujejo večje število pre- bivalcev (vsaj 500). Izbrani regionalni vodni viri zagotavljajo oskrbo s pitno vodo za skoraj vse prebivalce Zasavja. V povprečju je na razpolago 145,5 l/s. Ob minimalni izdatnosti vodnih virov v Trbov- ljah po potrebi vključijo v sistem tri vrtine ob reki Savi z veliko izdatnostjo, zato je v deficit- nem obdobju na razpolago večja količina vode, kot je to navedeno v preglednici 2. V raziskavi smo namesto vrtin ob Savi obravnavali vodna vira Lošč in Rove (občina Zagorje ob Savi), ki imata majhno izdatnost, vendar smo jih zaradi različnih dejavnosti v območjih izvirov podrobneje proučili. M e t o d e de la . Pri raziskavi smo uporabi- li kabinetne in terenske metode dela. Med kabi- netnimi metodami smo uporabili metodo povzemanja po literaturi, določili smo regional- no pomembne vodne vire in izdelali legendo za kartiranje vodovarstvenih območij (v nada- ljevanju VVO) vodnih virov ter pripravili karte z vrisanimi VVO v merilu 1 : 5 0 0 0 . Ožje VVO obsega območje zajetja (prvi vodovarstveni pas) in ožj i varstveni pas vodnega vira (drugi vodovarstveni pas), kjer veljata najstrožji in strogi režim varovanja. Širše VVO (območje možnega zajema podzemne vode, tretji vodo- varstveni pas) je območje z blagim režimom GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 1: Seznam regionalno pomembnih vodnih virov v Zasavju. Št. Ime Občina Izdatnost (l/s) Št. preb. 1 Gozd Reka (Velika, Mala drenaža, RG-1/92) Litija 1 8 + 1 2 + 1 0 8750 2 sistem Kamen Litija do 3 720 3 Litija** Litija 10 4 Semnik, Strahovlje Zagorje 2 0 - 2 4 + 6 9600 5 Ribnik Zagorje 0 , 6 - 5 + 5 550 6 Kotredež (1, II), vrtina KV-1/83 Zagorje 1 + 1+2 ,5 710 7 vrtina ob Savi* Zagorje 30 8 Mitovšek Trbovlje 92,6 9 vrtine ob Savi (VT-1/76, VT-1/85, VT-3/86)** Trbovlje 21 +42 + 42 10 sistem Sever (Zg. in Sp. Verona, Rovte, Petek-rov, Petek, Prašnikar, Sever, Mamica) Trbovlje 22,6 17500*** 11 Pekel Hrastnik 10 5109 12 Ribnik in VH-1/68 Hrastnik 3 - 1 0 , 9 1066 13 Stog Hrastnik 6 , 4 - 1 6 , 7 14 Žagar Hrastnik 0 , 2 - 1 0 1211**** 15 VJ-2, Samčeva reber, Močile Radeče 2 2 + 5 + 7 3200 Opombe: * - vodni vir še ni priključen na vodooskrbno omrežje ** - v uporabi v obdobju pomanjkanja vode iz težnostnih izvirov * * * - število prebivalcev, ki se oskrbuje v občini Trbovlje iz vodooskrbnega sistema * * * * _ velja za vodna vira Stog in Žagar Preglednica 2: Osnovni podatki o regionalnih vodnih virih v Zasavju. povprečna izdatnost vodnih virov v uporabi minimalna izdatnost vodnih virov v uporabi maksimalna izdatnost vodnih virov v uporabi izdatnost alternativnih vodnih virov delež prebivalcev, ki se oskrbuje iz regionalnih vodnih virov Opombe: • - podatek ni popoln * * - število prebivalcev 30. 6. 2000 varovanja (2). Terensko delo smo opravili štu- denti 3. in 4. letnika usmeritve Varstvo geograf- skega okolja. Znotraj ožjega in širšega VVO smo kartirali: • prevladujočo rabo zemljišč (gozd, z drev- jem oziroma grmovjem zarasle površine, trav- ne površine, prevladujoče njivske površine, mešane travno-njivske površine), • starejše stanovanjske in gospodarske objekte, • novozgrajene stanovanjske in gospodar- ske objekte, • gospodarske objekte, ki kažejo na intenziv- no živinorejo (omejitev 10 glav), 145.5 l/s 127,2 l/s 173.6 l/s 227,6 l/s* 48.946 96 ,9% • industrijske in obrtne gospodarske objekte, • ponikanje odpadnih vod, • gnojišča, ki imajo odtok v okolico oziroma nimajo betonskega dna in ograje, • odlagališča odpadkov, • peskokope, kamnolome, jalovišča, • goloseke, • ceste (asfaltirane, neasfaltirane). Rezul tat i . Rezultate kartiranja smo podali v tabeli z naslovom Tabela rabe tal in potencial- nih onesnaževalcev vodnih virov na vodovars- tvenih območjih. Za vsa vodovarstvena območja vodnih virov smo za ožje in širše VVO vnesli število prebivalcev, ki se oskrbuje iz regionalnih vodnih virov** 19 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 1: Delež vseh potencialnih onesnaževalcev vodnih virov na ožjih in širših vodovarstvenih območjih v Zasavju marca 2001. podatke o velikosti W O , rabi tal, poselitvi, novo- gradnjah, neurejenih gnojnih jamah, ponika- nju odpadnih vod, večjih hlevih, obrtnih objektih, odlagališčih odpadkov in cestah. Prevladujoča raba zemljišč na VVO je gozd. Mešane t ravno-nj ivske površine (na ožjem ali širšem W O ) smo ugotovili na VVO vodnih virov Litijska cesta, Semnik-Strahovlje, Rove in Mitovšek, g o z d n o - t r a v n e p o v r š i n e na W O vodnih virov Kamen, Semnik-Strahovlje, Pekel, Stog in Žagar. Pri rabi zemljišč smo doda- li tudi kategorijo u rbane površ ine. Te povr- šine smo ugotovili na širših W O vodnih virov Litijska cesta in Rove. Naslednja kategorija je posel i tev. Ločili smo neposeljene površine, razpršeno in zgoš- čeno poselitev. Pri slednji smo določali zgošče- no podeželsko poselitev ali poselitev z vikendi. Večina ožjih W O je neposeljenih, na večini šir- ših W O pa prevladuje poselitev. Poseljeno je W O vodnega vira Gozd Reka (ožje in širše Slika 2: Raba tal na ožjih in širših vodovarstvenih območjih v Zasavju marca 2001. VVO, razpršena poselitev), Litijska cesta (širše W O , zgoščena poselitev), Semnik-Strahovlje (razpršena podeželska in zgoščena z vikendi na ožjem in širšem W O ) , Lošč (širše W O , raz- pršena poselitev), Rove (širše W O , zgoščena podeželska poselitev), Mitovšek (ožje W O , raz- pršena poselitev, širše W O zgoščena podežel- ska), Sever (ožje in širše VVO, razpršena poselitev z vikendi), Pekel in Ribnik (širše VVO, zgoščena podeželska poselitev), Radeče (šir- še VVO, razpršena in zgoščena podeželska poselitev). Na dobri polovici ožjih in širših VVO smo našli novozgrajene stanovanjske in gospodar- ske objekte. Na ožjem VVO vodnega vira Gozd Reka je kar 10 vikendov. Najgostejša poseli- tev je na VVO Litijska cesta, kjer je 6 stanovanj- skih objektov na ožjem in 24 na širšem območju, na VVO Mitovšek je 1 stanovanjski objekt na ožjem VVO, na širšem pa 8 stanovanjskih objek- tov, od tega 6 vikendov in 1 nestanovanjski objekt. Na VVO Sever je na ožjem VVO 7, na širšem pa 5 vikendov. Drugje smo ugotovili manj novogradenj. Na VVO Rove je 1 nestanovanj- ski objekt na ožjem VVO in 3 stanovanjski ter 1 nestanovanjski na širšem VVO. Na ožjem VVO Semnik-Strahovlje je 5 vikendov. Na šir- šem VVO Pekel je skupno 5 novogradenj; od tega 2 stanovanjski, 1 vikend in 2 nestanovanj- ski. Na VVO vodnih virov Kamen, Ribnik (Za- gorje), Kotredež, Ribnik (Hrastnik), Stog, Žagar in Radeče ni novogradenj. Gospodarskih objektov, ki kažejo na inten- zivno ž iv inore jo (omejitev je 10 glav), ni bilo veliko. Ugotovili smo jih na ožjem VVO vod- nih virov Gozd Reka (3), Semnik-Strahovlje (1) in Mitovšek (1). En večji hlev smo ugotovili na širšem VVO vodnega vira Radeče. Industrijske in obrtne gospodarske objekte (3) smo ugotovili na VVO vodnega vira Litijska cesta. Pon ikan je odpadnih vod. Na širšem VVO Radeče smo zasledili 7 hiš, ki nimajo ure- jene kanalizacije in se izcedne vode verjetno iztekajo v tla. Na širšem VVO Rove smo ob poto- ku našli kup gnoja. Gnojišča, ki imajo odtok v okolico oz. nimajo betonskega dna in ograje (neurejene delež 80% 70% • 60% - 50% 40°/i 30% 20% 1 0 % • 0% gozd travniki njive urbane površine l o ž j e I širše z H 20 GEOGRAFSKI OBZORNIK Preglednica 3: Skupna ocena obremenjenosti vodnih virov. 1. metoda 2 . metoda 3. metoda Skupaj 1. Gozd Reka 3 3 3 3 2. Kamen 1 3 3 2-3 3. Litijska cesta 4 4 3 4* 4. Ribnik 2 2 3 2 5. Semnik-Strahovlje 2 4 4 4 6. Lošč 1 2 2 2 7. Rove 4 4 4 4 8. Kotredež 1 1 1 1 9. Mitovšek 4 4 4 4 10. Sever 3 4 3 3 1 1. Pekel 2 1 2 2 12. Ribnik 1 1 2 1-2 13. Stog 1 1 3 1-2 14.Žagar 1 1 1 1 15. Radeče 2 2 3 2 Opombe: 1 - majhno obremenjenost 2 - srednja obremenjenost 3 - velika obremenjenost 4 - zelo velika obremenjenost 4* - urbanizirano območje gnojne jame), smo ugotovili pri več kot polo- vici VVO. Največ jih je na W O vodnega vira Rove (7; od tega 3 na ožjem in 4 na širšem VVO) in Mitovšek (4; 1 na ožjem in 3 na širšem VVO). Na ožjem VVO Gozd Reka smo ugoto- vili 2 neurejeni gnojni jami, 3 na širšem VVO Sever, 1 pa na VVO vodnih virov Kamen, Sem- nik-Strahovlje, Stog in Radeče. Odlagališča odpadkov smo razdelili na tiste z nevarnimi odpadki in na zasmetene povr- šine. V Zasavju smo na 1 1 VVO vodnih virov ugotovili nahajališča odpadkov. Največ na VVO Mitovšek (10; 5 nevarnih, 2 na ožjem), Ribnik-Hrastnik (6; 1 nevarno), Ribnik-Zagorje (6; 3 nevarna) in Radeče (4; 2 nevarni). 3 odla- gališča odpadkov smo ugotovili na VVO Rove (2 nevarni, 1 na ožjem VVO) in Sever (2 nevar- ni na ožjem VVO), 2 na VVO Kamen (2 nevarni, 1 na ožjem VVO) in Semnik Strahovlje (1 nevar- no na ožjem VVO). Eno odlagališče smo ugo- tovili na VVO Pekel in Stog (zasmeteno). Peskokope, kamnolome in jaloviš- ča smo ugotovili le na VVO Gozd Reka (2). Ceste (asfaltirane, neasfaltirane) se pojav- ljajo na 8 0 % VVO. Največ jih je na VVO Sever (6; 5 asfaltnih, 3 na ožjem VVO), Rove (5; 4 asfaltne), Ribnik-Zagorje (5 neasfaltiranih) in Pekel (4; 2 asfaltirane). Tri ceste so na VVO Radeče (vse neasfaltirane, 1 na ožjem VVO) in Mitovšek (2 asfaltirani, 2 na ožjem VVO), 2 na VVO Gozd Reka (obe neasfaltirani, 1 na ožjem VVO), 1 neasfaltirana na ožjem VVO Sem- nik-Strahovlje, Kotredež in Stog. Skupno oceno obremenjenosti vod- nih v i r o v smo določili z uporabo treh metod, kjer smo posamezne kazalce različno ponde- rirali in združil i med seboj. Delo smo opravlja- li v treh skupinah. Vsaka skupina je po svoji presoji ponderirala kategorije. Vrednost 1 smo dali kategoriji, ki najmanj obremenjujoče vpli- va na vodne vire, 4 pa v primeru najbolj obre- menjujočih vplivov. Vrednosti v vrsti smo za posamezen vodni vir sešteli in vsoti dali oce- no od 1 do 4. Vrednosti treh metodologij smo podali v razpredelnici in dobili tabelo najmanj (1) in najbolj obremenjenih (4) vodnih virov. 21 GEOGRAFSKI OBZORNIK GEOGRAFSKI OBZORNIK ceste odlagališča odpadkov večji hlevi neure|ene gnojne jame novogradnje poselitev 10% 2 0 % 3 0 % 4 0 % 5 0 % 6 0 % 7 0 % W O n - n . . . I loz|e LJs i r se Slika 4: Deleži potencialnih onesnaževalcev vodnih virov na ožjih in širših vodovarstvenih območjih v Zasavju marca 2001. Pri 1. metodi smo upoštevali 7 kazalcev. Zaradi neznatnega vpliva na vodne vire smo izmed potencialnih virov onesnaževanja izlo- čili ponikanje odpadnih vod, obrtne objekte ter gramoznice in kamnolome. Posamezne kazal- ce smo obtežili glede na pomen, ki ga imajo pri obremenjevanju vodnih virov. Pri 2 . metodi smo kazalce združevali. V prvo skupino smo združili poselitev, novograd- nje, obrtne objekte in ceste, v drugo neureje- ne gnojne jame, ponikanje odpadnih vod in večje hleve. Odlagališča odpadkov in rabo tal smo upoštevali kot samostojni kategoriji. Pri 3 . metodi smo združil i enake kazal- ce kot pri 2. metodi. Tudi samostojni kategori- ji sta ostali enaki. Največja je obremenjenost W O vodnih virov Litijska cesta, kjer gre za urbanizirano območje, Semnik-Strahovlje, Mitovšek in Rove. Vodni vir Mitovšek, ki je najizdatnejši izmed vseh vodnih virov v Trbovljah, je imel v letih 1998 in 1999 7 7 % mikrobiološko neustreznih vzor- cev pitne vode (2). Najmanjša je obremenje- nost W O vodnih virov Kotredež, Ribnik, Stog in Žagar. Razlike med metodami so nastale zaradi različnega vrednotenja kazalcev posa- meznih skupin in različnega združevanja kazal- cev. Sk lep. Najbolj obremenjene vodne vire je potrebno zaščititi pred nadaljnjim onesnaževa- njem. Pri tem moramo dosledno upoštevati ome- jitve, ki veljajo za posamezne vodovarstvene pasove. Vodne vire, ki jih ni možno učinkovi- to zaščititi, je potrebno zamenjati z novimi. Pomemben strateški regionalni vodni vir za pri- hodnost so vrtine ob Savi, ki jih je potrebno še podrobneje preučiti. /. Vrišer, I. 1997: Metodologija ekonomske geo- grafije. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete. Ljubljana. 2. Solina, S. 2000: Pokrajinske značilnosti virov pitne vode Zasavja. Trbovlje.