številka 47 • cena 120 din
CeUe, 16. oktobra 1986
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
novo življenje v
celjsici
porodnišnici
stik novorojenčkov z mami-
cami preko celega dne je bil
tisti prvi korak v celjski porod-
pjjnici, ki je za seboj potegnil
^T^to sprememb, ki bistveno
vplivno na celotno življenje in
jelo porodnišnice. Ncypo-
jiembnejša še vedno ost^a
tesna vez med mateijo in otro-
bom, prav tako pomembno pa
je drugačno, bolj kakovostno
delo zdravstvenih delavcev. V
adnjem letu so se zelo izbolj-
šali tudi življeryski pogoji na
oddelku - prostore so preure-
(jili, tako da je sed^ veliko več
dvo in enoposteljnih sob, ure-
dili so funkcionine prostore,
zamenjali okna . .. Pri tem so
n^več prispevali zaposleni na
ginekološko-porodniškem od-
delku in v Zdravstvenem cen-
tru. del pa tudi vsi ljudje s celj-
skega območja, ki prispevego
denar za posodabljanje bolniš-
nice v Celju. Kakšno je življe-
nje v celjski porodnišnici da-
nes, pa bolj zgovorno kot bese-
de pripoveduje fotoreportaža
»Tisočinka za novo življenje«,
ki jo objavljamo na 13. strani.
Z zeleno liratovščino na
JesenskiJagI
Novi tednik je bil z nazorskimi lovci
v lovu na divje svinje. Stran 12.
Korošci ne čakalo na kralla Matjaža
F. Weiser: Še veliko je možnosti za sodelovanje. Stran 5.
Teme, ki Izzivajo
Teden domačega filma pripravlja pomembna posvetova-
nja. Stran 8.
Kdaj tudi v Celju
Icabelsifa televizija?
Več kot 10.000 prebival-
cev celjske občine se je (in-
formativno) že prijavilo za
kabelsko televizijo, zato naj
bi v Celju čimprej zgradili
omrežje za kabelsko televi-
zijo, pobuda iz krajevne
skupnosti Lava pa naj bi
prerasla v enotno organizi-
rano akcijo, ki bi jo koordi-
nirala občinska konferenca
SZDL.
Naša republika je šele na
začetku uvajanja kabelske
televizije (čeprav se je že pri-
javilo kup proizv^alcev, ki
so zaslutili, da bo gradnja
omre^ za kabelsko televizi-
jo vs^ nek^ let dober posel).
Zato je tudi v Celju nekaj več
težav, kot ob podobnih dru-
gih akcijah. Težava je tudi v
tem, da se ljubljanska RTV
zaenkrat drži ob strani in da
pravzaprav od tam tudi ni
mogoče pričakovati kakšne
finančne pomoči.
Na seji, ki jo je prejšnji te-
den pripravil svet za infor-
mativno dejavnost pri celj-
ski . občinski konferenci
SZDL so se dogovorili, da
naj bi v Celju gradnja kabelj-
skega omrežja potekala or-
ganizirano; zato so dali po-
budo, da bi o tem razpravlja-
li celjski izvršni svet, potem
pa bi gradnjo kabelskega
omrežja vnesli v prostorsko
izvedbene akte in formirali
gradbeni odbor.
V zvezi z gradnjo omrežja
se že zdaj pojavlja kup vpra-
šanj, kot na primer, kje dobi-
ti zagonska sredstva za pri-
prave gradnje. Poleg tega je
potrebno rešiti tudi vpraša-
nje kdo bo kasneje omrežje
vzdrževal in kdo bo to finan-
ciral. Na repubhški ravni se
bo tudi potrebno dogovoriti,
kdo bo pravzaprav nosilec
teh akcij - PTT ali RTV. Celj-
ski poštarji so sicer že oblju-
bili sodelovanje s tem, da bo-
do delali na voljo svoje
zmogljivosti in da bodo s
tem nekoliko pocenili stro-
ške gradnje omrežja.
Kdaj bodo v Celju dejan-
sko začeli graditi kabelsko
omrežje, je zaenkrat še ne-
mogoče napovedati, ker se
Celjani ne bi radi zaleteli, ta-
ko kot so se že v nekaterih
občinah, ko so že pobrali pri-
spevke bodočih naročnikov,
potem pa je vse skupaj obti-
čalo.
S. ŠROT
Lenin je imel prav, da je ^
oblast zadeva, ki gre tež- '
je iz rok kot celo lastni-
na. Ali ni trdovratno
uporabljanje pojma regi-
ja dokaz zato in da se ni-
kakor ne more u velja viti
slovenski pojem območ-
ja ali področje, kije poli-
tično povsem neoprede- ,
Ijeno. A kaj pomeni bese-
da regija, pomeni vlada- .
no ozemlje, če je »regira-
nje* še vedno tisto, kar '
so o njem mislili že naši
očanci?
(Novi tednik, 1. 7. 1970) ,
Tetka Jesen na
obisku
v vrsti prireditev, ki smo jih
v »Tednu otroka« pripravili za
naše najmidjše. je bilo tudi tole
prisrčno spoznavanje starih
opravil in običajev. Otroci v
ž^skem vrtcu so postali pravi
mali mojstri ličkanja koruze,
vrtičkarska mladež pa je v teh
dneh n£obo\j vesela obiskov
Tetke Jeseni, ki jim prinaša sa-
mo sladke darove narave.
I. F.
Foto: LJUBO KORBER
Spomin na bitko na ČretI
v soboto bo na Čreti na Dobrovljah proslava v poča-
stitev prve frontalne bitke Štajerskega bataljona, ki je
bila pred 45 leti. Pripadniki teritorialne obrambe iz
žalske in mozirske občine bodo ponazorili to bitko,
opisal pa jo bo udeleženec te bitke-nosilec partizanske
spomenice 1941 Ludvik Zupanc-Ivo. V enote teritori-
alne obrambe bodo ob tej priložnosti sprejeli mladince
prostovoljce.
Proslava se bo pričela ob 11. uri, slavnostni govornik
pa bo sekretar OK ZSMS Žalec, Janko Kos.
JANEZ VEDENIK
Sejem Vse za
otroka veliko obeta
Proizvajalci izdelkov za
otroke nimajo težav s pro-
No, saj je povpraševanje
po teh izdelkih, naj gre za
prehrambene proizvode,
oblačila ali igrače, še vedno
Večje od ponudbe.
Zato tudi manjši interes
Proizvajalcev, da bi svoje iz-
delke, zlasti še novosti, pred-
stavljali na sejmu, še manj
P® so pripravljeni stopiti v
^onkurenčni medsebojni
N za boljši izdelek, ki bi za-
dovoljeval tako kakovostna,
feenska in druga merila s
'^sterimi ocenjujejo izdelke
^ otroke.
Ta ugotovitev seveda ne
za vse proizv^alce, to-
ravno v tem tiči vzrok,
celjski sejem Vse za
J^oka že vrsto let ne more
Pritegniti k sodelovanju
največjih jugoslovan-
proizvajalcev izdelkov
^ otroke. Kot primer naj po-
^rno, da so letos povabili
300 delovnih organiza-
jJ- sodelovalo jih bo le 69 in
® od tega le polovica s sa-
'^stojnim razstavnim pro-
Sa^^' P'"^ostali pa v okviru
Merx. Zato na Dosta-
jajo iz leta v leto močnejši
obrtniki. V okviru svojega
združenja bo letos razstavlja-
lo igrače 13 zasebnih proiz-
vajalcev.
(Več na 5. strani.)
ZAKLADNICA
ZDRAVJA
MENTOLAN
Imate probleme s
prebavo, ste napeti,
si želite pomiritve?
Zaupajte nam!
Dobite me v lekarni!
Kmezad-AgriM-Sadeks
2. stran - novi tednik
16. oktober 1986
Za krepitev učinkovitosti komunistov
Novi sekretar Medobčinskega s¥eta ZKS CeUe le Dane RInc
člani Medobčinskega sve-
ta Zveze komunistov Celje
so se včeraj sestali na volil-
ni seji in na njej pogloblje-
no spregovorili o opravlje-
nem delu v preteklih štirih
letih, predvsem pa o tem,
kako okrepiti politično
učinkovitost komunistov
pri obvladovanju sedanjih
družbenoekonomskih težav
in pri odmerjanju zaneslji-
vejših korakov v prihod-
nost. Na seji so izvolili novo
sestavo Medobčinskega
sveta, ki ga bo v prihodnjih
letih kot sekretar vodil Da-
ne Rine iz Celja, ki je doslej
opravljal dolžnosti namest-
nika zveznega sekretarja za
finance v Beogradu. Dose-
danjega sekretarja Emila
Rojca so imenovali za di-
rektorja šole Zveze komuni-
stov Jugoslavije Josip Broz
Tito v Kumrovcu.
Delo celjskega medobčin-
skega sveta je bilo v zadnjih
letih vpeto v družbenoeko-
nomska dogajanja in politič-
ne razmere združenega dela
in družbenopolitičnih skup-
nosti na širšem celjskem ob-
močju. V poročilu so izposta-
vili nekatere povsem določ-
ne uspehe. Ti so med drugim
vidni pri sanaciji Gorenja,
Mlekarne, Glina Nazarje, pri
razvojnih korakih Konusa,
Cometa, Kostroja, Žične, Pa-
pirnice Radeče, Sipaka v ok-
viru REK Velenje in drugih.
Korak naprej je bil narejen
pri razreševanju družbeno-
ekonomskih odnosov v ener-
getiki in agroživilstvu, pri
čemer izstopa povezovanje
med Merxom in Hmezadom,
pa tudi začetek povezovanja
zdravstva v celjski in velenj-
ski občini. Pomembni so bili
tudi premiki v kadrovski po-
litiki, še zlasti vidni v Kme-
tijskem kombinatu Šmarje,
v Topru in v Vitalu.
Tudi podatki o odpiranju
združenega dela in povezo-
vanju v širšem slovenskem
in jugoslovanskem prostoru
potrjujejo, da na celjskem
območju ni bilo zapiranja v
ozke lokalne okvire. V zad-
njih štirih letih je združeno
delo s celjskega območja
zgradilo 12 novih obratov v
drugih socialističnih repu-
blikah in pokrajinah, zabele-
žili pa so tudi preko 30 pri-
merov sovlaganj ali združe-
vala sredstev. Pri tem je bil
največji delež delovnih orga-
nizacij Toper, Comet, Elkroj,
Gorenje, TIM Laško, Merx,
Emo, Kovinotehna, Konus,
Železarna Štore, Žična in
Zlatarna.
Premiki so bili tudi pri
iskanju poti za zagotavljanje
skladnejšega razvoja občin
širšega celjskega območja,
skladno politiko medobčin-
skih družbenih dejavnikov
pa potrjujejo tudi skupna
vlaganja v kmetijstvo, zdrav-
stvo in šolstvo.
Posebej so na seji govorili
o uresničevanju nalog zveze
komunistov v pokongres-
nem obdobju. Pri tem komu-
niste večina dela še čaka.
Medobčinski svet bo moral
skupno z občinskimi vodstvi
usmerjati komuniste v os-
novnih organizacijah k stal-
nemu kritičnemu presojanju
stabilizacijskih in sanacij-
skih programov, rezultatov
protiinflacijskih programov,
še zlasti pa k ocenam prihod-
nosti lastnih razvojnih pro-
gramov. Medobčinski svet si
je med pomembne naloge
začrtal pospeševanje gospo-
darskih aktivnosti za sklad-
nejši razvoj manj razvitih ob-
čin in področij, preverjanje
lastne učinkovitosti in od-
pravljanje vzrokov za prepo-
časno uveljavljanje samo-
upravnih odnosov, za zdru-
ževanje dela in sredstev in
dograjevanje samoupravne
in proizvodno poslovne or-
ganiziranosti združenega de-
la. Pomembne so naloge pri
idejnopolitičnem usposab-
ljanju članstva, aktivnostih v
pripravah in sprejemanju v
Zvezo komunistov in spod-
bujanju procesa idejnopoli-
tične diferenciacije znotraj
članstva Zveze komunistov.
Več kot doslej bi n^ bilo ak-
cijskega povezovanja komu-
nistov, okrepila pa bi se naj
tudi vloga aktivov komuni-
stov neposrednih proizva-
jalcev.
MILENA B. POKLIČ
V Glinu za
čistejši zralc
Nazarski Glin precej
onesnažuje okolje v teiu
kraju. Prav zaradi tega so
se odločili za merjenja
onesnaževanja.
Analize je izdelal ZavocJ
za varstvo pri delu in var-
stvo okolja v Mariboru
Merjenja so opravili na 3i
mestih. Poglavitni povzro-
čitelji onesnaževanja so v
odvodu ciklona sušilnice, v
odsesovalnih napravah ci-
klona sušilnice ter v ciklo-
nu bunkerja suhega iverja.
S postavitvijo filtra nad ci-
klonom bunkerja suhega
iverja, kjer je kar šest odvo-
dov, je en povzročitelj
onesnaževanja že odprav-
ljen. Raziskave bodo nada-
ljevali, da bi dobili analize,
kakšna je zaprašenost oko-
lja v Ncizarjah. V Glinu se
zavedlo, da onesnaževanja
ne morejo odpraviti v celo-
ti, lahko pa ga bistveno
zmar\jšajo.
JANEZ VEDENIK
Posvet o delu tovariških
razsodišč ZK
v ponedeljek je bilo v Celju posvetovanje o delu tova-
riških razsodišč v Zvezi komunistov Slovenije. Srečanja
so se udeležili predstavniki občinskih komitejev iz celj-
skega in zasavskega območja.
V bistvu je šlo za delovni posvet predsednikov občin-
skih tovariških razsodišč in izvršnih sekretarjev za kadre
in organizacijo v ZK. Posvetovanja takšne vrste - te dni so
tudi po ostalih območjih Slovenije - so potrebna tudi
zaradi tega, ker je po kongresih prišlo do določenih statu-
tarnih sprememb, veliko predsednikov razsodišč je to
funkcijo šele prevzelo na novo in potrebno se je bilo
dogovoriti za nekatera skupna stališča, kijih bodo upošte-
vali pri delu in še posebej pri usklajevanju med teorijo in
prakso.
Na posvetu so izmenjali tudi izkušnje in veliko razprav-
ljali o dilemi, ki pa je ostala; namreč, kako presojati o
vzgojno-političnem ukrepu, če še ni zaključen postopek
proti članu Zveze komunistov pred rednim sodiščem.
MITJA UMNIK
Najnižji OD 70 tisočakov
Občinski sindikalni svet v Šentjurju je na zadnji seji ocenil
gospodarske in politične razmere v občini in ugotovil, da
rezultati niso spodbudni, pa tudi razpoloženje med ljudmi ni
dobro. Prekinitev dela letos sicer ni bilo, to pa ne pomeni, da
so ljudje zadovoljni. Ob tem se postavlja vprašanje zaupanja v
sindikat in ostale družbenopolitične organizacije, hkrati pa
vsi ti problemi zahtevajo spremembo oblik in metod delova-
nja le-teh.
Ko so govorili o gospodarjenju v občini, ki ne kaže boljših
rezultatov kot ob polletju, so menili, da bi morale biti aktivnejše
osnovne organizacije sindikata, ko gre za obravnavanje razulta-
tov in spodbujanje delavcev za boljše delo. Od samoupravnih in
poslovodnih organov morajo zahtevati sprotno obveščanje o
osebnih dohodkih in s primerjavo s podobnimi organizacijami
motivirati delavce za boljše delo. Ugotavljajo namreč, da so
osebni dohodki ena n^občutljivejših vprašanj v delovnih orga-
nizacijah, s^ ponekod zaostajajo tudi za 30 odstotkov za pov-
prečjem v Slovenyi. Sindikalni svet je ob tem predlagal, da bi
mor^ biti najnižji osebni dohodek ob normalnih rezultatih 70
tisočakov.
TC
Optimistično naravnana priliodnost
Prizorišče praznovanja konjiške občine so bile Zreče
Na ploščadi pred novim
trgovsko servisnim objek-
tom z avtobusno postajo v
Zrečah je bila v soboto
osrednja slovesnost za praz-
nik občine Slovenske Ko-
njice, kjer so v pisanem kul-
turnem programu zaplesali
tudi mladi člani folklorne
skupine Abraševič in prija-
teljske občine Arahdelovac
(na sliki).
Bazar, kakor bodo imeno-
vali novo središče, naj posta-
ne srce Zreč, je ob odprtju
tega prepotrebnega objekta
dejal slavnostni govornik
Marjan Osole. Zrečam se z
njim ponujajo nadaljnje
možnosti za razvoj kraja in
tudi razvoj klimatsko zdravi-
liškega središča pod Pohor-
jem. Vse to bo omogočala so-
dobna avtobusna postaja in
boljša povezava s kraji in šte-
vilne obrtno uslužnostne de-
lavnice, banka, bistro, pro-
stori za kr^evno skupnost in
še kaj.
Na slavnostni seji skupšči-
ne občine Slovenske Konji-
«ce, ki je bila v večnamenski
dvorani hotela Dobrava v
Zrečah, pa je predsednik
skupščine občine Slovenske
Konjice Avgust Špoljar
ugodno ocenil prizadevanja
gospodarstva občine, kjer ne
poznajo več izgubarjev, in ki
s presežnimi vrednostmi po-
maga izgrajevati tudi osebni
in družbeni standard ljudi.
Ob teh podatkih pa se nika-
kor ne gre uspavati. Več po-
zornosti je treba nameniti
inovacijam, turizem naj po-
stane še večji izziv drugim
vejam v gospodarstvu. Brez
dodatnih sredstev si tudi v
prihodnje ne bo mogoče za-
mišljati hitrejšega razvoja
občine, kjer že razmišljajo o
petem referendumu kraja-
nov. Prizidek k osnovni šoli
Edvarda Kardelja, 420 telefo-
nov, 15 kilometrov cest, no-
va podoba Titovega trga, tr-
govina v Tepanju, trgovsko
servisni objekt v Zrečah, so
samo del pridobitev, za kate-
re imajo veliko zaslug tudi
krajani. V zadnjem času so v
občini uspeli omiliti pro-
blem zaposlovanja, zlasti
mladine. Na prvo zaposlitev
zdaj čaka še 46 mladih, na
listi brezposelnih je vseh
skupaj še 134 prijavljenih de-
lavcev. Kratka čakalna doba
na stanovanja, 650 štipendi-
stov, novi proizvodni progra-
mi delovnih organizacij obe-
tajo nadaljni razcvet konji-
ške občine.
MATEJA PODJED
Tudi nepovezanosti z okoljem
o tem, kako pripraviti gradi-
vo za letno programsko sejo ob-
činske konference Socialistične
zveze Šmarje pri Jelšah, je v
ponedeljek razpravljal koordi-
nacijski odbor za družbene or-
ganizacije in društva. Odločil
se je za anketo, vprašalnike pa
bodo v teh dneh prejele vse
družbene organizacije in dru-
štva, ki delujejo v šmarski ob-
čini.
Koordinacijski odbor se je
ustavil pri vprašanju, koliko or-
ganizacij in društev sploh redno
dela, koliko je takšnih, ki so za-
pisani le v registru, in koliko jih
je, ki dejansko uresničujejo pro-
grame, sprejete ob ustanovitvi.
Od zadnje ankete, ki so jo izvedli
v občini, je namreč minilo že ce-
lih šest let.
Delovanje družbenih organiza-
cij in društev je le na videz manj
pomembno področje ob dejstvu,
da je kar dobrih šestdeset od-
stotkov občanov vključenih v
najrazličnejše interesne oziroma
humanitarne organizacije in dru-
štva. Slednjih je v občini Šmarje
pri Jelšah kar 144, vprašanje pa
je, koliko je, zlasti pa, kakšno je
življenje v njih. Ve se, pa nič do-
sti ne naredi zoper to, da so se
nekatere organizacije oziroma
društva obdale s plotom in da
imajo tu opraviti s privatni-
štvom, ozkostjo in slabo poveza-
nost z okoljem. Zaradi tega v
marsikateri krEgevni skupnosti
niti ne vedo, katera društva de-
lujejo v kraju. Marsikje bi se mo-
rali vprašati o demokratičnosti
kadrovskih postopkov, pri mar-
sikomu poizvedeti o načinih fi-
nanciranja, zlasti nekaterih dru-
štev, kjer so ad hoc veselice red-
na oblika pridobivanja sredstev
za delovanje. Kako je s članari-
no, so se vprašali člani koordina-
cijskega odbora, ki so bili različ-
nih mnenj glede tega pomemb-
nega vira sredstev. Dejstvo je, da
se v večini organizacij in v dru-
štvih ubadajo z denarnimi teža-
vami in da bo treba, zlasti za hu-
manitarne organizacije in dru-
štva, v občini več narediti za ne-
moteno financiranje le-teh.
Anketa naj bi odgovorila na
številna vprašanja organizirano-
sti, financiranja, kadrovske pro-
blematike, samoupravljanja in
povezovanja v šmarskih družbe-
nih organizacijah in društvih.
Nikomur ne more in ne sme biti
vseeno, k^ in kako ta ogromna
masa ljudi v društvih in družbe-
nih organizacijah dela. M. ^
Nova kuitura oeilske razvojne poiitike
Neučinkovito Izkoriščena sredstva samoprispevka povzročajo nezaupanje
z dolgoročnim družbenim načrtom
so si v celjski občini zastavili za cilj,
da dohitijo republiko na vseh po-
dročjih, kjer že dalj časa zaostajajo
za republiškimi povprečji. To pa ne
pomeni, da zastavljenih ciljev ne bi
mogli tudi preseči, je bilo rečeno na
četrtkovem razgovoru novincev s To-
netom Zimškom, predsednikom
skupščine občine Celje in Stanetom
Meletom, sekretarjem Občinskega
komiteja Zveze komunistov. Govora
je bilo tudi o referendumu za nov ob-
činski samoprispevek, pri čemer naj
bi tokrat z zbranimi sredstvi naredili
manj, vendar tisto kakovostno.
Če hočejo v celjski občini doseči
nadpovprečne rezultate, so potrebne
strokovno pripravljene ofenzivne ak-
cije. Tipičen primer, kako naj bi to
delali, je ustanovitev razvojno sanacij-
skega sveta za sanacijo Emovega tozda
Kotli, je ob tem dejal Tone Zimšek. Ne
gre zgolj za to, da bi pokrili izgubo tega
tozda, temveč za prizadevanje, da bi
proizvodnjo, ki zdaj prinaša izgubo,
razvili v nosilno proizvodnjo tega ko-
lektiva.
V zvezi z Emom je bilo govora še o
tozdu Odpreski, ki ga bodo ukinili, ter
tozdih Radiatorji, in Friti. Čeprav gre v
Odpreskih za izredno težke delovne
pogoje, se v Emu srečujejo s številnimi
človeškimi problemi. Prav tako je v
tozdu Radiatorji, kjer se z vsemi silami
trudijo, da bi izdelali učinkovit sana-
cijski program.
Drugačen problem je pri tozdu Friti;
gre namreč za proizvodnjo pomembne
surovine za tozd Posoda, ki pa je hkra-
ti ekološko problematična. Zato so se
v občini odločih, da bodo, s pomočjo
najboljših strokovnjakov s tega po-
dročja, izdelali študijo, ki naj bi služila
kot osnova za javno razpravo o tem, ali
naj 9stane proizvodnja frit v Celju ali
ne. Študija n^ bi bila končana čez tri
mesece. Pri tem gre za ustvarjanje no-
ve kulture razvojne politike, ki mora
vsebovati strokovne študije, javne raz-
prave in delegatsko odločanje, kar naj
bi bila sicer vsakdanja praksa, vendar
temu doslej ni bilo tako.
Druga večja akcija, ki jo načrtujejo v
celjski občini, so priprave na referen-
dum za novi občinski samoprispevek.
Skupni referendumski program naj bi
prispeval k razrešitvi problemov v
zdravstvu, ekologiji in k lepši urejeno-
sti in videzu celjske občine. Na ta na-
čin bi se sprostila določena sredstva v
samoupravnih interesnih skupnostih,
ki bi jih namenili za hitrejše razreševa-
nje perečih problemov v krajevnih
skupnostili. Tudi takšnih, ki zaenkrat
niso našli svojega mesta v programih
sisov.
Občinski samoprispevek pa bi na-
menili za hitrejše opremljanje poso-
dobljene celjske bolnišnice, pri čemer
bi morala z določenim deležem sodelo-
vati vsa regija, za boljšo oskrbo s pitno
vodo, za ureditev kanalizacije, central-
no čistilno napravo in za hitrejšo pre-
novo starega mestnega jedra.
Je pa ob tem treba vedeti, da s tremi
milijardami, kolikor je po olDstoječi za-
konodaji mogoče zbrati s samopri-
spevkom, ni moč obrniti Celja na gla-
vo. Zato so se v občini odločili, da
bodo presekali z dosedanjo prakso, da
je treba narediti s samoprispevkom
čimveč in čimceneje. Poenostavljene
projektne rešitve, ki se jih poleg tega
izvajalci cel niso držali, namreč naredi-
jo več škode kot koristi in povzročajo
nezaupanje med občani.
VILI EINSPIELER
Delovni obisk v Ceiju
Delavci Zdravstvenega centra Celje so ob koncu
tedna gostili predstavnici Svetovne zdravstvene
organizacije, gospo Elisabeth Stussi iz evropskega
urada Svetovne zdravstvene organizacije za sestrin-
stvo iz Kopenhagena in dr. Elisabeth Kudzma, pred-
stojnico Curry Collegea iz Miltona v Združenih drža-
vah Amerike.
Gostji sta prišli v Celje na delovni obisk predvsem
zaradi tega, ker ju zanima prenova učno-vzgojnih pro-
gramov zdravstvene nege.
Delovni obisk je pripravil Republiški komite za
zdravstveno in socialno varstvo, gostji pa sta poleg
celjskih obiskali tudi mariborske zdravstvene delavce.
Sicer pa so se v Celju največ pogovarjali o praktičnem
pristopu k osnovnemu zdravstvenemu varstvu ter o
zdrastveni vzgoji in negi.
Gostji sta si ogledah tudi prostore celjskega Zdrav-
stvenega doma in obiskali enoto vzgojno-varstvene
organizacije Tončke Čečeve, delavci Zdravstvenega
centra pa so jima za dobrodošlico podarili knjigo
Monografija Celja.
IVANA FIDLER
Brigadirsko srečanje v Šentjurju
v Šentjurju pripravljajo mladinci v soboto brigadirsko
srečanje za vse, ki so se kdajkoli udeležili mladinskih delov-
nih akcij. Še posebej pa je srečanje, ki ga bodo popestrili z
delovno akcijo in pogovorom o krizi mladinskega prosto-
voljnega dela, namenjeno letošnjim brigadirjem, ki so delali
na Zvezni mladinski delovni akciji Bujština 86.
I. F.
16. oktober 1986
novi tednik - stran 3
Kar se Janezek nauči, to Janez zna
se bomo vprašali, zakaj Je mlada generacija vse manj pomembna!
Kakšno je delo v mladinski organizaciji? Tu ne mislimo
. ojen organizacijski »aparat«, ki se od ostalih družbeno-
^litičnih organizacij skor^da ne razlikuje. V mislih
l^aino tisti njen utrip, ki ji ga narekujejo njeni člani,
niladi ljudje, o katerih prevečkrat razmišljamo kot o gene-
raciji* ki še zori kot mlado vino, obenem pa računamo na
viDO vrhunske kakovosti in bdimo nad njegovim zore-
njeni-
Kako vidi delo v mladinski organizaciji mlad funkci-
onar, ki se (vsaj formalno) poslavlja? Boris Petek je tri
leta opravljal delo sekretarja občinske konference ZSMS
Šmarje pri Jelšah in si v tem času nabral veliko izkušenj,
spoznanj, tudi takšnih z grenkim priokusom.
Začniva enostavno: ti je
teiko, ko se poslavljaš od
profesionalnega dela v mla-
dinski organizaciji?
priznati moram, da sem si
vsa ta tri leta potihem želel,
da ta doba čimprej mine, se-
pa se počutim dokaj
otožno. Dejansko sem v tem
času prišel do množice spoz-
nanj, srečal mnogo prijate-
yev, doživel pa sem tudi veli-
ko razočaranj. Vse to mi bo
manjkalo.
Pomudiva se pri spozna-
njih...
Najprej o prijetnih? Tu bi
na prvo mesto postavil od-
krit pogovor v mladinski or-
ganizaciji, na dialog z ostrino
kritike, ki mu ne sledi zame-
ra, na demokratičnost, kar v
ostalih	organizacijah
manjka ...
... in o razočaranjih?
Ta so v tesni povezavi s
prej omenjeno odprtostjo,
demokratičnostjo dialoga.
Ko smo dregnili v osje gnez-
do, ob občutljive zadeve,
predvsem na področju ka-
drovske politike v mladinski
organizaciji, je prihajalo do
zelo nizkih udarcev, tudi do
osebnih žalitev.
Mladinska organizacija je
vendar samostojna družbe-
nopolitična organizacija,
katere samostojnost naj bi
se odražala tudi pri vodenju
kadrovske politike...
Mislim, da ostale družbe-
nopolitične organizacije še
niso dovolj pripravljene
sprejemati organizacijo kot
samostojno v tej frontni soci-
alistični zvezi. Smatrcuo jo še
preveč kot vzgojno, ki naj se
uči samoupravljanja, naj se
uči na izkušnjah starejših, ko
se bo vsega tega naučila, pa
lahko, potem ko postane ne-
ka srednja generacija, uspeš-
no samoupravlja.
Stopnja demokratičnosti
in politične zrelosti se kaže
tudi v času volitev, takšnih
in drugačnih. V šmarski ob-
činski mladinski organiza-
ciji boste 22. oktobra volili
novo vodstvo. Odločili ste
se za odprto kandidatno li-
sto in tajno glasovanje, kar
je v dosedanji praksi prav-
zaprav redkost...
Volitve bodo letos res dru-
gačne, vendar samo v prime-
ru, če bodo kandidati »zdrža-
li« pri odprti listi, če se ne
bodo prej zahvalili za svoj
»nastop« in za zaupanje, ki
smo jim ga s tem izkazali.
Odprta kandidatna lista je
pravzaprav samo za mesto
sekretarja občinske konfe-
rence ZSMS Šmaije pri Jel-
šah. Takšne volitve so goto-
vo kakovost več, terjajo pa
zares objektivno ocenjeva-
nje posameznih kandidatov,
da se ne bi zgodilo, da bi de-
legati na programsko-volilni
seji izbirali zgolj po imenih,
po funkcijah, ki sta jih kan-
didata predhodno opravlja-
la, ampak dejansko na osno-
vi kvalitet, ki jih imata.
Velikokrat si bil razoča-
ran, ko so bili sestanki s
predsedniki oziroma sekre-
tarji osnovih organizacij
mladih slabo obiskani, in
ob dejstvu, da je delo v ne-
katerih osnovnih organiza-
cijah povsem zamrlo. V
predsedstvu ocenjujete, da
mladi ne verjamejo več, da
bo tisto, kar bodo rekli,
predlagali, tudi upoštevano
oziroma sprejeto. Zakaj je
tako?
Mislim, da to ne velja samo
za mladinsko organizacijo.
Žal ljudje danes ne izražajo
več kritičnih pripomb, zdi se
mi, da se kar mirno, na nek
apatičen način, sprijaznijo z
vsemi stališči, ki so jim po-
nujena. Imajo pač slabe iz-
kušnje, v mladinski organi-
zaciji pa se le-te morda še
bolj odraž^o. Če se mlad člo-
vek enkrat opeče, ga težko
znova pridobiš. Mladi so kri-
tični ob obravnavi nekaterih
bistvenih vprašanj, žal pa ni-
m^o zaupanja, da se bo nji-
hovo stališče, potem ko ga
bodo izrazili, dejansko uve-
ljavilo v praksi. Njihova sta-
lišča so bila prevečkrat ab-
strahirana, v izvršilnih orga-
nih jih niso upoštevali. Tako
je bilo ob obravnavi po-
membnih občinskih razvoj-
nih dokumentov, pa tudi ta-
krat, ko smo se pogovarjali o
izrazito »mladinskih zade-
vah«, manifestacijah, recimo
o praznovanju meseca mla-
dosti. Predsedniki in sekre-
tarji osnovnih organizacij
enostavno naše pobude
sprejemajo, razpravljajo pa
ne o njih. In ker ni dialoga,
so ti sestanki slabo obiskani.
Se ti ne zdi, da slabo vzga-
jamo generacijo, »ki raste«?
Res se moramo vprašati,
k^ bo s to mlado generacijo,
ki bo jutri prevzemala ključ-
ne funkcije, ne le poslovod-
ne, tudi družbenopolitične
in ostale. Mladi ljudje nimajo
več poguma! V procesu izo-
braževanja, od osnovne do
visoke šole, se z njimi pre-
malo pogovarjamo. Če Jane-
zek v šoli postavi vprašanje,
ki ni čisto v okviru učne sno-
vi oziroma programa, ga n^-
večkrat odpravimo z: Jane-
zek, to pa je zate preveč, o
tem pa kje drugje ali kdaj
drugič. Pravega dialoga ni v
procesu izobraževanja in po-
tem ga, jasno, tudi v politič-
nem delovanju ni.
MARJELA AGREŽ
Okrogia miza, ki to ni biia
Zamisel medobčinskega sveta mladine celjskega
območja, ki je sklenil zbrati mlade iz vseh osmih občin
na okrogli mizi o mladinskem prostovoljnem delu, je
bila gotovo dobra. Vendar ni dala zaželenih rezultatov,
saj bi srečanju osmih mladincev težko rekli okrogla
miza. Pričakovali smo konkretne predloge, kako bolje
pripraviti akcije in prebroditi krizo mladinskega pro-
stovoljnega dela, vendar o tem ni bilo veliko govora.
Predstavniki občinskih konferenc iz Šentjurja, Celja,
Slovenskih Konjic in Titovega Velenja so bolj ugotav-
ljali stanje na letošnjih akcijah kot pa ponudili predloge
za izboljšanje le-teh.
Da so spremembe nujne, so se stririjali vsi. To so jasno
pokazale letošnje akcije, o katerih so na sestanku tudi
poročali. Marijkalo je sicer poročilo s Trebč, slišali pa smo
oceno Kozjanskega, kjer so slab vtis iz naselja popravili
dobri odnosi z domačini. Za Roglo pa smo slišali, da so bili
ob odličnih pogojih za življenje nezadovoljni z vodstvom
akcije.
Tako je n^več besed veljalo obnovi brigadirskega doma
v Šentvidu, kjer neg bi z glavnimi zidarskimi deli končali
še pred zimo. Vendar z adaptacijo niso niti začeli, zato se
upravičeno postavlja vprašanje, ali ne bo tudi prihodrue
leto prišlo do zamude pri pripravi naselja. Se vedno
namreč ni znano, če bodo v občinah organizatoricah uspeli
zbrati potrebna sredstva za nadaljevanje del, to je 5 milijo-
nov dinarjev.
V nadaljev^u so govorili o tem, da bi morali v bodoče
vodstvo ^cij izbirati v občinah organizatoricah, saj bi
imeli tako člani štaba m^ težav med samo akcyo. Opozo-
rili so tudi na vlogo regijskih organizacij, ki bi morale pri
pripravi akcij več narediti in to že pri evidentirarxju mla-
dih. Še njubolj na mestu je bila pripomba, da bi se morali v
Sloveniji naprej dogovoriti, katere akcije so potrebne,
katere pa ne. S slabo pripravljenih akcij namreč prih^^o
razočarani mladinci, ki prihodnjič ne bodo več šli v bri-
gado. Ta pripomba pa je nekako obvisela v zraku, s^ kljub
vabilu ni bilo nikogar z republiške mladine, ki bi nanjo
lahko odgovoril. Še bolj pa zaskrbljuje dejstvo, da v neka-
terih občinah na Celjskem mladinski funkcionarji niso
dovolj zainteresirani za skupni dogovor, kako voditi aktiv-
nosti v prihodnje in kaj storiti, da se mladinsko prosto-
voljno delo izkoplje iz krize.
T. CVIRN
Volja in ustvarjalnost morata
biti gibalo nadaljnjega razvoja
Velenjski praznik so zaključili z zborovanjem v Belih vodah
Razvoja občine Velenje ni
mogoče graditi zgolj na na-
daljnjem priseljevanju de-
lovne sile od drugod, tem-
več je potrebno zagotoviti
aktivno in obvladovano ka-
drovsko politiko. To je eden
glavnih, še nerešenih raz-
vojnih problemov velenj-
ske občine, na katerega je
med drugim opozoril magi-
ster Drago Šulek, predsed-
nik skupščine občine Vele-
nje, med svojim govorom
na slavnostnem zasedanju
skupščine občine Velenje
ob zaključku letošnjega ob-
činskega praznika.
Ob pravi eksploziji prebi-
valstva, ko število otrok ra-
ste po nepojmljivi, 5 do 6 od-
stotni stopnji rasti letno, ni
mogoče več računati na de-
lavce od drugod. Ob tem, da
nadaljnjega razvoja ni več
mogoče graditi z nekvalifici-
ranimi delavci, pa je eden ve-
likih, za sedaj predvsem še
miselnih uspehov tudi ta, da
se v bodočnosti ni mogoče
opirati na tehnologijo, ki
zahteva predvsem veliko
ročnega dela, temveč da je
potrebno znanje, avtomati-
zacija ipd.
Tudi rudnik in elektrarna.
ki imata sicer jasno začrtane
smeri razvoja, ne moreta biti
generatorja razvoja. Za sed^
je velikega pomena že to, da
so Velenjčani uspeli tudi v
republiški skupščini uvelja-
viti spoznanje, da je energet-
ska politika najtesneje pove-
zana z ekološko in da lahko
oboje učinkovito razrešuje-
mo samo z realno ekonom-
sko ceno energije.
Obnova Gorenja, sanacija
Inženiringa, Veplasa, odpira-
nje navzven, ki se v obeh ve-
likih sistemih, zlasti v Gore-
ryu, izraža tudi navznoter, v
občino, vse to kaže, da se v
delovnih kolektivih vedno
ncOde dovolj moči, da se ob
zunanji podpori spet posta-
vijo na svoje noge, zato so
lahko gibalo nadaljnjega raz-
voja predvsem volja, ambici-
je in ustvarjalnost, je bilo re-
čeno na skupščini, ki so seje
ob številnih gostih udeležili
tudi predstavniki z Vele-
njem pobratenih občin.
Na skupščini so podelili
tudi občinske nagrade in
priznanja, praznovanje pa so
Velenjčani zaključili z zboro-
vanjem delovnih ljudi in ob-
čanov v Belih vodah, kjer sta
zbranim spregovorila Melhi-
or Mazej in Nada Zavolov-
šek-Hudarin. Udeleženci
srečanja so se v Bele vode
pripeljali po novi, dokončno
urejeni cesti XIV. divizije,
k^ti pred kratkim so z asfal-
tom prevlekli še zadnji, pol
kilometra dolgi in najbolj
strmi del ceste v Bele vode.
R. P.
Šentjurski miadinci o ekologiji
šentjurski mladinci so na svoji programsko-volilni konfe-
renci spregovorili o številnih težavah, s katerimi se srečuje
■Hlada generacija, največ pozornosti pa so namenili vlogi
mladih v našem družbenopolitičnem sistemu, izobraževanju,
■mladinskemu prostovoljnemu delu in težavam, ki jih imajo v
■nekaterih osnovnih organizacijah zaradi pomanjkanja delov-
■»ih prostorov.
Sicer pa so mladi na svoji programsko-volilni konferenci opo-
zorili tudi na to, da bi izgradnja deponije za sadro na Blagovni
^lo poslabšala ekološke razmere v občini. Gre za to, da bi se
povečalo število meglenih in brezvetmih dni v letu, s tem pa bi
podaljšala tudi kurilna sezona. Mladi v Šentjurju so že .v
•^arcu ustanovili posebno ekološko skupino, kije doslej pripra-
va enodnevne demonstracije, sedaj pa pripravljajo v kr^evni
skupnosti Blagovna tudi posebno ol^oglo mizo o ekologiji. O
problemu onesnaževanja okolja bodo v Šentjurju spregovorili
^di na predsedstvu občinske konference mladih, največ pozor-
f^osti pa bodo ekološkim vprašanjem namenili mladinci iz Bla-
govne.
lai	> . . .. IVANA FIDLER
Miadi bi radi svoj kiub
žalski mladinci so na volilni konferenci dobili novo vodstvo
'predsednico Sonjo Kupec na čelu, hkrati pa so ocenili svoje
«<^danje delo.
Sekretar občinske konference Janko Kos je ugotovil, da so
Nveč časa namenili pripravam na volitve in na oba mladinska
kongresa. Pri tem pa se zavedajo, da morajo sklepe kongresov
"dopolniti z lastnimi predlogi, kako v prihodnje delati v mladin-
organizaciji. Med načrte so uvrstili aktivnosti na področju
^Kologije, radi pa bi spodbudih boljše delo v nekaterih osnovnih
^•"Kanizacijah, ki sedaj ne delajo. Med vzroki za neaktivnost
"iotavljgjo nezainteresiranost, pa tudi finančne in prostorske
^•"obleme ter nemoč mladih pri odločanju. Nekako se tolažijo z
^slijo, da imajo podobne težave z aktivnostjo tudi druge druž-
^nopolitične organizacije, zato se nameravajo v Žalcu lotiti
J^Upne akcije, ki bi to stanje spremenila. Takšne težave imajo z
^'adimi v Klubu študentov, ki v zadrtem času sicer nekoliko
del^o, vendar pričakujejo še več. Tudi v samem Žalcu so
l^iadi premalo aktivni, čeprav im^o možnosti za različne inte-
^ne dejavnosti, mer^o pa, da bi prostori mladinskega kluba
|:'^Pomogli k pestrejši ponudbi različnih obhk preživljanja pro-
časa.	TC
POGLED V SVET
Polom V Revkjavlku
Najprej, še pred nedavnim je ka-
zalo, kakor da bosta supersili spet
zabredli v ledenomrzle vode hlad-
ne vojne; povod je bila afera z are-
tiranim sovjetskim državljanom
Zabarovom v ZDA in v ZSSR areti-
ranim Američanom Daniloffom.
Propagandno kampanjo v zvezi s
tem so spremljala diskretna diplo-
matska pogajanja. Naposled je bila
zamenjava (kupčija) dogovorjena
in prišla je presenetljiva novica:
Reagan in Gorbačov se bosta sešla
na Islandiji, v Reykjaviku.
Z obeh strani so brž pohiteli z
izjavami, da to srečanje ne bo pra-
vi, marveč nekakšen »vmesni* vrh.
Toda za navadne zemljane, svetov-
no javnost, kot tudi pravimo, ra-
zločka ni bilo. Če se namreč sesta-
neta voditelja obeh supersil, od ka-
terih je n^bolj odvisno, ali bo na
svetu bolj ali manj napeto, ali bo
svet bliže ali dlje od vojne nevarno-
sti, je to velika novica. In novica o
Reykjaviku je prinesla velikanski
val upov, pričakovanj dobrega.
Če bi pregledali na stotine ko-
mentarjev, napovedi, bi videli, da
so prevladovala optimistična pri-
čakovanja predvsem glede dvoje-
ga: Gorbačov in Reagan se bosta
okvirno, a vendarle dovolj določno
domenila zastran bistvene omeji-
tve števila raket srednjega dosega
v Evropi in v Aziji, in drugič, dogo-
vorila se bosta, kdaj pride Gorba-
čov na obisk v Združene države
(kmalu, še letos, so namigovali op-
timisti).
V tej poplavi nekakšnih veselih
pričakovanj, češ oba državnika sta
obsojena na uspeh, nekaj se vendar
PIže Jože SircelJ_
morata dogovoriti, če se bosta že
sestala, so bili kar nekako pozab-
ljeni glasovi manjšine, pesimistov,
ki so opozarjali, da ima zadeva lah-
ko tudi drugačen finale. Opozarjali
so,, da je Reagan doma izpostavljen
močnemu pritisku tistih krogov, ki
so mu ploskali, ko je in dokler je
govoril o Sovjetski zvezi kot »im-
periju zla*, ki pa so ob napovedi
Reykjavika glasno namigovali, da
bi Reagan utegnil »razprodati*
ZDA, s kakšnim sporazumom nepo-
sredno škodovati ameriškim kori-
stim, kot jih pač ti krogi razumejo.
Predvsem pa ti vplivni krogi meni-
jo, da vsakršno sestajanje z Gorba-
čovom pomeni potrjevanje sovjet-
ske strani kot enakopravne ameri-
ški. »Moralno*, kot pravijo, je to
nedopustno.
Nedelja v Rey^aviku je pokaza-
la, da so taki ljudje tudi v nepo-
sredni bližini ameriškega predsed-
nika. In po drugi strani se je poka-
zalo, da je tisto na videz nedolžno
vprašanje nekega sovjetskega dr-
žavljana, češ, ali ZSSR le ni preveč
blaga v odnosih z Zahodom, le ni
bilo kar tako.
Ko smo še vsi pričakovali, da se
državnika ne bosta razšla praznih
rok, ko je celo nepredvidena četrta
runda pogovorov v Reykjaviku
zbujala domen domneve, da se vo-
ditelja supersil ne želita raziti
praznih rok, je zvečer počilo: nobe-
nega dogovora, ne o raketah sred-
njega dosega, ne o novem srečanju,
ne o ničemer.
Šok, poparjenost, zbeganost. Pri
tem je bilo značilno, da sta po pr-
vih uradnih izjavah, ki so izražale
razočaranje, kmalu obe strani dali
zadržano vedeti, da se sicer niso nič
zmenili, da pa vrata vendarle niso
povsem zaloputnjena. Kar je res,
kar dokazuje tudi zgodovina odno-
sov med supersilama. In kar je edi-
na drobna tolažba ob polomu v Re-
ykjaviku.
O krivcih ne bi ugibali: kot za
ljubezen, morata tudi za kreg biti
dva.
4. stran - novi tednik
16. oktober 1986
Uniorjev cilj so končni izdelki
HomokInetIčnI zglobi predvsem za domačo Industrijo
v Kovaški industriji Uni-
oir Zreče so v soboto nazna-
nili začetek investicijskih
del obrata za izdelavo ho-
mokinetičnifa zglobov. To je
eden redkih delov, ki ga do-
slej naša avtomobilska in-
dustrija še ni izdelovala, saj
je ta odkovek, ki je vezan na
avtomobile na prednji po-
gon, izredno zahteven.
Homokinetične zglobe je
naša avtomobilska industri-
ja doslej uvažala. V Unioiju
pa jih bodo že prihodnje leto
naredili 400 tisoč in s tem
jugoslovanski industriji pri-
hranili okoli 10 milijonov do-
larjev na leto. V novomeški
industriji motornih vozil so
se izdelave homokinetičnih
zglobov hoteli lotiti že pred
šestimi leti, ko so že sklenili
pogodbe o prenosu znanja s
firmo Lobre Offenbach. Ku-
pili so tudi del opreme, po-
tem pa je program, zaradi
znanih težav v IMV, padel v
vodo. Začela se je dolga sa-
nacija in ob številnih kandi-
datih, ki so želeli prevzeti ta
program, so se v Novem me-
stu odločili za Unior, ki je bil
že Renaultov kooperant.
V Unioiju so se nato še
bolj povezali z zunanjimi
partnerji, saj je bilo potrebno
najti sovlagatelje. S firmo
Lobre in njenim združenjem
Unicardan iz Diegburga so
se domenili za sovlaganje v
opremo v višini 3 milijone
mark, del opreme pa je tudi z
domačega trga, iz Kikinde in
Litostroja. Sicer pa bo cela
naložba veljala 5 milijard di-
narjev. Proizvodnja bo tekla
v objektu, ki so ga pred dve-
ma letoma začeli graditi za
skladišče, zdaj pa bodo vanj
kmalu montirali novo opre-
mo. Meri 5000 kvebdratnih
metrov, zbrali pa so tudi vsa
potrebna soglasja za začetek
proizvodnje. Rešiti morajo
še vprašanja energetike, to-
plarne in ogrevanja. Ob tujih
partnerjih ostaja sovlagatelj
tudi IMV in Avtocomerce iz
Ljubljane.
Za novi obrat so ustanovih
tudi tim petih strokovnja-
kov, v njem pa bo delalo še
okoli 20 delavcev. To pa je
šele prva faza proizvodnje
homokinetičnih zglobov,
keoti možnosti razvoja so še
velike, saj avtomobilska in-
dustrija v svojem razvoju še
ni dosegla zenita, se zaveda-
jo v Unioiju, ki z osv^anjem
novih programov hitijo do-
segati višjo stopnjo obdela-
ve; z manj porabljene surovi-
ne in več lastnega znanja.
Obrat bo pomenil le eno od
prvih stopnic k nadaljnji
preobrazbi delovne organi-
zacije, Iger z uvedbo avtoma-
tike in informatike končuje-
jo rekonstrukcijo ročnega
orodja in kovanja.
Za začetek so s L okto-
brom na novo organizirali
delovni proces irr povečali
norme za 20 do 50 odstotkov,
pri čemer so dali osrednji po-
udarek inovacijam, v obdela-
vi pa prehajajo iz grupne v
linijsko proizvodnjo. Upajo,
da bodo tako znatno zmanj-
šali stroške proizvodnje in
povečali dohodek. Višek za-
poslenih, ki se bo s prestruk-
turiranjem nujno pojavil, pa
bodo usmerili v razvoj turiz-
ma in gostinstva.
MATEJA PODJED
Aero na Kitalsicem
v začetku novembra n^ bi v Šanghaju začeli z
montažo opreme v novi tovarni samolepilnega
papirja, proizvodnja naj bi stekla predvidoma 1.
maja prihodnje leto.
Tako je celjski Aero s prodajo znanja in opreme ob
konkurenci zahodnoevropskih proizvajalcev uspel na
Kitajskem; nekaj zaradi resnosti poslovnega pristopa,
sicer ob relativni omejeni načrtovani količini (3.000 ton
letne proizvodnje), nekaj pa zaradi možnosti kompen-
zacij pri plačilu. Vrednost projekta Aera na Kitajskem
je dva milijona 650 tisoč dolarjev.
Prodor Aera na Kitajsko je pomemben predvsem z
vidika prvega poskusa prodaje znanja na konkurenč-
nem tržišču, ki je sicer še nerazvito, vendar zahtevno,
saj se na njem pojavljajo mnogi kandidati za različne
posle. Uspeh pa je ponavadi zagotovljen tistim, ki so
svojo kakovost in ime v poslovnem svetu že dokazali.
UM
Konus skrajšuje delovni čas
s 1. januarjem prihodnje leto bodo de-
lavci Konusa iz Slovenskih Konjic delali
namesto 42 ur na teden 2 uri manj. Skraj-
šani tednik bodo poskusno uvedli in pro-
učili upravičenost prehoda že prihodnji
mesec.
Za takšen korak se v Konusu niso odloči-
li kar čez noč, s^ je bilo treba napraviti
temeljito analizo in oceno dela. O tem so po
zborih razpravljali vsi delavci in podprli
predlog, da je potrebno v krajšem času
narediti več.
»Izhajali smo iz ciljev, ki smo jih oprede-
lili v srednjeročnem in dolgoročnem načr-
tu«, je povedal Drago Štruc, direktor sek-
torja za ekonomiko v delovni organizaciji
Konus. V teh dokumentih so zapisali, da
strategija določenih razvojnih možnosti te-
melji na področjih, kot so: interesantnost
Konusovega programa, produktivnost in
ekonomičnost tehnološke opreme, inova-
cijah in celotnemu razvoju delovne organi-
zacije. Nosilci tega razvoja pa so izključno
ljudje, se zavedajo v Konusu, zato sta soci-
alni razvoj in družbeni standard bistvena
elementa, ki izražata stopnjo razvoja druž-
be. Usmerjanje njunega razvoja pa se ne-
posredno odraža v socialni politiki, kar z
drugimi besedami pomeni - vsestransko
izboljšanje življenjskih in delovnih pogo-
jev ljudi. V to kategorijo življenja pa brez
dvoma sodi tudi delovni čas in na drugi
strani delavčev prosti čas. To pa je bila
podlaga, ki je vodila Konus v razmišljanje,
da bi prešli na postopno skrajševanje de-
lovnega časa v skladu z novo slovensko
zakonodajo.
Vse tiste temeljne organizacije, je raz-
brati iz skrbno pripravljene analize, ki v
poskusnem času, novembra in decembra,
ne bodo uspele uresničiti zastavljenih ci-
ljev iz elaborata, bodo prešle na star de-
lovnik.
Delavci v proizvodnji bodo po novem
tedniku ostajali ob sobotah doma, delavci
v drugih službah pa se bodo »otresli« dol-
gih ponedeljkov.
V Konusu pa razmišljajo še dlje, in sicer
o nadaljnjem postopnem skrcyševaryu ted-
nika, kar je v svetu že močno prisotno,
naša zakonodaja pa v drugem delu dopuš-
ča tudi to možnost. Seveda morajo skrajše-
varye delovnega časa spremljati boljši go-
spodarski dosežki, nenehno poudarjajo v
Konusu.
MATEJA PODJED
Z znanjem premeščati težave
Dandanes si ni več mogoče
predstavljati industrije in
življenja brez brusov, saj ta
izdelek posega na prav vsa
področja življenja. To ie mi-
nuli četrtek poudaril Štefan
Nemeš, direktor delovne or-
ganizacije Comet Zreče, kjer
se je na delovnem obisku po
konjiški občini dlje časa zadr-
žal sekretar republiške konfe-
rence socialistične zveze Geza
Bačič.
V Cometu naredijo letno 60
tisoč brusov, osvajajo novo
tehnologyo in vse bolj posega-
jo po višjih oblikah sodelova-
rya s tujino. Letos bodo izvozili
za 5,5 milijonov dolarjev izdel-
kov, prihodnje leto pa kar za 40
odstotkov več. Temu je kos
900-članski kolektiv, ki se je
pred 28 leti razvil iz majhne
delavnice v garaži.
Svoj nadaijnji razvoj vidijo
Cometovci, ki so s svojimi iz-
delki prisotni na vseh konti-
nentih sveta, predvsem v viš-
jih oblikah sodelovarya s tuji-
no, kooperacij skih odnosih,
ker si tako zagotavljajo tudi ce-
nejše surovine kot na doma-
čem tržišču. Dokaz za to je
pred leti ustanovljena tovarna
brusov na Malti, v Cometu pa
so sklenili kooperacij ske po-
godbe za tovarno brusov na
Madžarskem in v Italiji, med-
tem ko bo proizvodnja le-teh v
Šmihelu na avstrijskem Koro-
škem stekla že prihodnje leto.
Vse bolj pa Comet prodira tudi
v dežele tretjega sveta. Takšna
prizadevanja kolektiva je pod-
prl tudi Geza Bačič, ki si je z
zanimanjem ogledal tudi del
proizvodnje v zreškem Come-
tu. Še posebej je podprl Come-
tove vezi z zamejstvom, kakor
tudi odločitev, da hiti Comet v
prihodnost z lastnim znanjem,
z izdelki na visoki kakovostni
ravni in da zna na sebi lasten
način premoščati težave, ki so
prisotne v jugoslovanskem go-
spodarstvu.
MATEJA PODJED
Dan Inovatorjev uspešen
tudi za celjske inovatorje
Vzdušje vse v prid Inovacijski dejavnosti
Ob dnevu inovatorjev je
bila v petek -v slovenski
skupščini slovesnost, na ka-
teri so podelili tudi prizna-
nja televizijske akcije »Ino-
vator leta. S celjskega ob-
močja so priznanja prejeli:
Gorenje iz Titovega Vele-
nja, Avgust Blazinšek, Adi
Koštomaj in Dani Krempus
iz Libele Celje ter Cinkar-
nin tozd Veflon, prav tako iz
Celja. Dan pred tem pa je
bil v Narodnem domu v Ce-
lju sprejem za inovatorje
celjske občine, ki ga je Tone
Zimšek, predsednik skupš-
čine občine Celje, v uvod-
nem govoru označil kot naj-
pomembnejši občinski
sprejem.
Več kot 18 tisoč članski
kolektiv Gorenja je bil uvrš-
čen med inovatorje leta, ker
so postale inovacije sestavni
del sanacije in razvoja tega
velenjskega sozda. V Gore-
nju namreč razumejo pre-
strukturiranje proizvodnje
resnično kot opiranje na last-
ne sile, saj d^ejo nsgvečji po-
udarek razvoj no-raziskoval-
nemu delu. Vrsta inovacij je
tako že sestavni del njihovih
izdelkov, zlasti nove genera-
cije bele tehnike. To je za
Gorenje tudi nujnost, ker
prodajajo izdelke na najzah-
tevnejša tuja tržišča.
Inovatorji iz Libele so do-
bili priznanje za avtomatsko
napravo za kontrolo in
usmerjanje tehtnic. Pri nji-
hovi inovaciji gre za veliko
znanja in truda, za znatno go-
spodarsko korist in za pre-
cejšen prispevek k humani-
zaciji dela. Trojica Libelinih
inovatorjev je ob tem prejela
tudi posebno priznanje Zve-
ze sindikatov Slovenije.
Cinkarnin tozd Veflon je
eden redkih slovenskih ko-
lektivov, kateremu je razvi-
janje novih izdelkov na os-
novi lastnega znanja pogla-
vitni cilj. Da je temu res ta-
ko, priča podatek, da je vsak
tretji zaposleni delavec ino-
vator in da je vsak njihov iz-
delek plod lastnega znanja
brez licenčnih omejitev.
Sprejem za inovatorje celj-
ske občine naj ne bi bil zgolj
sam sebi namen, temveč naj
bi pomagal ustvariti ugod-
nejše vzdušje za inovacijsko
dejavnost. V celjski občini
so se namreč odločili, da bo-
do dali inovacijski dejavno-
sti, ki je nedvomno gonilo
nadaljnjega razvoja, vso
možno podporo. Sprejem
naj bi bil tako v bodoče pro-
blemski posvet o inovacijski
dejavnosti.
Na sprejemu je spregovo-
ril tudi Ivan Žerjav, direktor
Cinkaminega tozda Veflon,
kije med drugim dejal, da se
na inovatorje ne gleda več
kot na zanesenjake, temveč
so deležni vse večje podpore
v družbi. Le-ta je zelo po-
membna, ker tega, da bi bili
vsi inovatorji, ne bomo dose-
gli, lahko pa dosežemo raz-
mah inovacijske dejavnosti
tako, da nudimo inovator-
jem vso podporo.
Govora je bilo tudi o razi-
skovalnem delu med celjsko
mladino, ki sicer daje vse
več pozitivnih rezultatov,
vendar gre pri tem zasluga v
glavnem celjski občinski ra-
ziskovalni skupnosti, med-
tem ko se večina šol še ni
poistovetila z inovacijskim
delom med mladimi. Še ved-
no je prisotna miselnost, da
je inovacijska dejavnost oz.
raziskovalno delo mladih
zgolj igračkanje, ki ne daje
vidnejših rezultatov.
Zaključiti velja z ugotovi-
tvijo, da se vzdušje vse bolj
nagiba v prid inovacijski de-
javnosti, zato je škoda, da se
inovatoiji četrtkovega spre-
jema niso udeležili v večjem
številu, kajti v svojih delov-
nih sredinah marsikdaj ne
naletijo na razumevanje.
V. E.
Gorenje na Eieictroniki 86
Na 33. mednarodni razstavi elektronike, telekomu-
nikacij, avtomatizacije, računalništva, robotizacije
in nukleonike, ki je bila prejšnji teden na ljubljan-
skem Gospodarskem razstavišču, je med 625 tujimi
in domačimi razstavljalci sodelovalo tudi Gorenje.
Uspešno se je predstavilo s komunikacijskimi
sistemi, poslovno opremo, elektronskimi sistemi in
avtomatizacijo ter z elektroniko široke potrošnje.
Šlo je za skupen nastop Gorenjevih delovnih organi-
zacij Elrad, Procesna oprema, Servis in Elektronika
široka potrošnja. Čeprav je imela razstava v glavnem
profesionalni pomen, je številne obiskovalce tudi letos
pritegnila elektronika široke potrošnje. Veliko zanima-
nja je bilo za novo paleto logaritmično periodičnih
anten, nove sobne antene in ojačevalnike ter spre-
jemno oddajne avtomobilske antene, ki jih je razstav-
ljal Gorenje Elrad. Na precejšen odziv pa je naletel tudi
televizijski sprejemnik z novo šasijo, ki ga je predsta-
vilo Gorenje Elektronika široka potrošnja.
V. E.
Nova zgradba LB
je nared
Nova stanovanjsko-po-
slovna zgradba v Celju na
Trgu V. kongresa je praktič-
no nared in v Ljubljanski
banki Splošni banki Celje
jo bodo najverjetneje odprli
konec meseca, v počastitev
svetovnega dne varčevanja.
Celjani se še dobro spomi-
njajo eksplozije mestnega
plina v noči 29. januarja
1979, ki je tedanjo zgradbo
toliko poškodovala, da so jo
morali povsem porušiti in
zgraditi novo. Banka, ki je
ted^ izgubila precej prosto-
rov, kar celotno agencijo v
pritličju, bo spet z novimi
prostori najbolj razveselila
svoje varčevalce, ki upajo na
manj gneče pri bančnih
okencih.
Gradnja je veljala 55 mili-
jonov dinarjev, kar je dva-
krat več od predračunske
vrednosti, njen začetek pa se
je zakasnil skoraj za leto dni,
predvsem zaradi urejanja
dokumentacije in nepredvi-
denih geoloških in arheolo-
ških del ter raziskav zemljiš-
ča. Z novo zgradbo bo banka
LB v Celju pridobila 3.200
kvadratnih metrov novih
prostorov, s premestitvami
posameznih služb pa bo do-
sežen tudi napredek v vse-
binskem in funkcionalnem
pogledu. V novih prostorih
bo tudi ekspozitura LB SB
Celje, ki bo opravljala posle s
področja zbiranja sredstev
občanov, posle centralnega
trezorja in vsa ostala opera-
tivna dela za poslovno orga-
nizacijske dele sektoija po-
slovanja s prebivalstvom.
Poleg poslovnih prostorov
banke bodo v zgradbi še sta-
novanja in Modina trgovina
Čipka, ki so jo pred dnevi za
kupce že odprU.
MITJA UMNIK
Ob devetmesečju nič iiolje
v Šentjurju z dosežki gospodarstva niso zadovoljni
V šentjurski občini so oce-
nili gospodarske rezultate ob
devetmesečju in ugotovili, da
niso nič boljši kot tisti, ki so
jih ugotavljali ob polletju.
Takrat so zabeležili nizko
rast flzičnega obsega proiz-
vodnje in slabše izvozne re-
zultate kot pa so pričakovali.
Obseg proizvodnje je še ved-
no za skoraj 10 odstotkov nižji
od načrtovanega. Še vedno se
namreč čuti zmanjšanje proiz-
vodnje v Bohorju, Tolu in Al-
posovi Cevarni. Do konca leta
sicer pričeikujejo nekoliko
boljše rezultate, vendar bodo ti
še vedno pod načrtovanimi.
Tudi skupni izvoz je manjši
za 15 odstotkov, saj so vse de-
lovne organizacije, razen Tola,
bistveno manj izvozile kot so
načrtovale. Menijo, da so vzro-
ki v slabih stimulacijah za
takšno strxikturo gospodarstva
kot jo ima šentjurska občina,
kjer prevladujeta kovinsko-
predelovalna in lesna industri-
ja. Vplivala pa je tudi zakono-
daja na tem področju.
Kovinsko-predelovalno in-
dustrijo pesti velik razkorak
med cenami surovin in cena-
mi, ki jih dosežejo za svoje iz-
delke. K temu lahko prišteje-
mo še visoke zaloge surovin, ki
močno vežejo obratna sred-
stva. Zato tudi v prihodnje ne
pričakujejo boljših rezultatov.
Kljub vsemu so uspeli letos
precej vlagati v posodabljanje
proizvodnje. Tako v Cevarni
nadaljujejo z gradnjo oroc^ar-
ne, v Bohor]u pa so podaljšali
industrijski tir, uvedli lirujo
mokrih škarij, v obeh organi-
zacijah pa pripravljajo novi in-
vesticiji nerjavnega programa
in končnih izdelkov iz hrasto-
vega lesa.
Ob teh rezultatih je izvršni
svet predlagal, da se morajo
delovne organizacije hitreje
prilagajati gospodarskim raz-
meram, povečati prodajo in
pridobivati ugodna sredstva za
investicije.
TC
GEODETSKI ZAVOD CELJE
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo rabljenega osebnega računalnika tipa
Wang 720 C za izklicno ceno 300.000 din.
Licitacija bo dne 24. 10. 1986 ob 11. uri v poslovnih
prostorih zavoda. Interesenti pred pričetkom licitaci-
je vplačajo varščino v višini 10% od izklicne cene.
Kupec mora kupnino plačati najkasneje v petih dneh
po licitaciji. Prometni davek plača kupec.
16. oktober 1986
novi tednik - stran 5
Korošci ne čakajo na kralja Matjaža
Koroški Slovenci danes v
Avstriji niso speti Kralj Mat-
niti ne potrošniški eldora-
L'ainpak so živo in samoza-
dostno tkivo istega narodne-
ga telesa, ki izboljšuje živ-
Lnjski prostor sosednje av-
strijske družbe, hkrati pa želi
Pflglobiti vse vrste sodelova-
nji z matičnim narodom to-
aran meje in matično državo
Slovencev, Jugoslavijo.
Tudi tako bi lahko strnili os-
novni vtis pogovorov s pred-
stavniki Zveze slovenskih or-
ganizacij iz zamejske Koroške
Minuli teden v Celju, ki jih je
vodil predsednik zveze dipl.
ing. Feliks Wieser. Pogovore v
Celju sta pripravila Medobčin-
ski svet ZKS in predsedstvo
občinske skupščine v Celju,
zjgeli pa so oceno dosedanjega
povezovanja in odpiranja celj-
skega območja ter občine v ko-
roški kulturni in gospodarski
prostor. Pogovori naj bi spod-
budili še nove povezave, ki
lahko še močneje okrepijo boj
Slovencev v Avstriji za narod-
nostni obstoj in razvoj.
Dr. Emil Roje, ki je skupaj s
predsednikom celjske občin-
ske skupščine Tonetom Zim-
škom, vodil pogovore s koro-
škimi Slovenci v Avstriji, je
ocenil, da so pogovori ned-
vomno dragocenega informa-
tivnega pomena, da kaže obo-
gatiti medsebojno povezova-
nje in posebej navezavo kako-
vostnih stikov na vseh ravneh.
Predstavitev kulture sloven-
skih Korošcev iz zamejstva na
celjskem območju, na primer
prihodnje leto, je bila pobuda
Korošcev, predstavnikov nji-
hove Prosvetne zveze, marsi-
keO pa bi morali opraviti tudi
na naši strani, da današrya Ko-
roška v Avstriji z vso borbo
Slovencev v njej za narodno
samobitnost, ne bi bila zgolj
sentimentalni spomin na nek-
danji Korotan.
Na posebnih, bolj gospodar-
skih pogovorih v Razvojnem
centru Celje so gostje ponovno
opozorili na potrebo po skrb-
nem tehtanju poslovnih odlo-
čitev pri gospodarskem prodo-
ru, tudi v obliki mešanih po-
djetij, kcyti programi morejo
biti tržno in tehnološko zani-
mivi in n^sodobnejši, pa zara-
di krcOinske in turistične podo-
be deželice na severni strani
Karavank, tudi ekološko ne-
problematični. Predvsem pa bi
morali že obstoječa podjetja,
kot je pliberški in Toprov Top-
sport, ki je že dlje časa v teža-
vah, uspešneje sanirati ter s
kadri in poslovnostjo okrepiti
njegovo nastoparue.
Namen pogovorov na Razvoj-
nem centru v Celju ni bil že
konkretno opredeliti področja
sodelovanja, pač pa so se na
njih izčrpneje obojestransko
informirali o možnostih. Te se
dejansko ponujajo tudi na Ko-
roškem v Avstriji, še posebej v
povezavi z realnimi ambicija-
mi Avstrije, da se priključi
Evropski gospodarski skupno-
sti. Področja, ki so jih na pogo-
vorih omenjali so zlasti kmetij-
stvo, gozdarstvo in lesna pre-
delava, turizem, zadružništvo
in posojilništvo ter obrt.
MITJA UMNIK
Interes po poglobitvi gospo-
darskih stikov je obojestran-
ski. vendar morajo biti izho-
diSta realna: jasni gospodar-
ski programi, kakovost in
drugi pogoji, ki jih mora iz-
polnjevati naš gospodarski
partner, ki želi poslovno pro-
dirati v Avstrijo, na Koroško,
četudi s pomočjo narodnost-
gega oziroma narodnega
mostu.
Kot kaže, se bo v Borovljah
pojavil zreški Unior, možno-
sti so še v Šmihelu v Podjuni
pri lesno predelovalnem po-
djetju in drugod. Vsekakor
naj naše gospodarstvo ne tišči
na Koroško in v Avstrijo s
kakšnimi velikimi gospodar-
skimi sistemi, pač pa s prožni-
mi, manjšimi gospodarskimi
enotami.
Peter Šprajc-Slavc
Neizprosna smrt je spet
kruto posegla v vrste re-
volucionarjev. Na celj-
skem območju smo se v
torek poslovili od pred-
vojnega skojevca in prvo-
borca Petra Špr^ca-Slav-
ca, nosilca partizanske
spomenice 1941, rezerv-
nega majorja JLA, ugled-
nega družbenopolitične-
ga delavca in dipl. ekono-
mista.
Peter Šprajc-Slavc seje
rodil pred 62 leti v rudar-
ski družini očetu Petru in
materi Ivani vMigojnicah
pri Grižah. Oče Peter je
kot rudar pripadal najna-
prednejšim vrstam za-
vednega delavstva, bil je
predvojni komunist, pre-
ganjan od policije in za-
prt. To dejstvo, svetal
očetov lik, je usodno vpli-
val na oblikovanje mlade-
ga Petra. Že od rane mla-
dosti je v njem zorela za-
vest, da pripada njegovo
življenje borbi delavske-
ga razreda. Zelo zgodaj, s
15. leti je postal skojevec,
deloval je med mladino
svojega kraja in širše oko- ^
lice ter na celjski gimna-'
ziji.
Z očetom sta julija 1941
skupaj odšla v partizane,
ko je Peter komaj napol-
nil 17. leto. Petrov vzor-
nik in učitelj, oče, je pa-
del že novembra 1941. Pe-
ter ni klonil pred tem hu-
dim udarcem usode, še
bolj odločno je nadaljeval
z borbo za osvoboditev
domovine. Bil je večkrat
ranjen v borbah, leta 1943
pa je bil sprejet v komu-
nistično partijo.
Po vrnitvi v domači
kraj je Peter doživel še en
hud udarec, saj je zvedel,
da mu je leta 1943 v zlo-
glasnem	taborišču
Auschwitz umrla mati.
Po končani vojni in osvo-
boditvi seje Peter Šprajc
zaposlil na Upravi javne
varnosti v Ljubljani in ob
napornem delu tudi kon-
čal ekonomsko fakulteto.
Kot sposoben in pre-
dan komunist je nato Pe-
ter Špr^c opravljal vrsto
odgovornih funkcij in na-
log. Bil je predsednik
OLO Šoštanj in Celje,
zvezni poslanec, nato pa
je prevzel mesto direktor-
ja Kreditne banke Celje.
Dve mandatni dobi je bil
predsednik Občinskega
odbora ZZB NOV Celje,
bolezen pa ga je zatekla
na funkciji predsednika
družbenopolitičnega zbo-
ra skupčine občine Celje.
Peter Špr^c-Slavc je
znal prepričevati in pri-
dobivati ljudi za težke in
odgovorne naloge v času
obnove in pri graditvi so-
cialistične družbe. Kljub
svoji strokovni razgleda-
nosti je bil vedno priprav-
ljen upoštevati argumen-
te drugih in ni nikoli na-
stopal s pozicij svojih
funkcij. Vedno je bil pri-
pravljen pomagati, zato je
užival pri ljudeh nedelje-
no spoštovanje in ugled.
Osebno je bil izredno
skromen. Vsako hlasta-
nje po materialnih dobri-
nah mu je bilo tuje. Ob
prostih dnevih in nede-
ljah je rad zahval med
svoje krajane, kjer si je
uredil domačijo svojega
očeta.
Peter Špr^c-Slavc je
bil zaradi svojih zaslug
med narodnoosvobodil-
no borbo in v povojni gra-
ditvi odlikovan z mnogi-
mi odlikovanji, bilje tudi
častni občan občine
Žalec.
V SPOMIN
Sejem Vse za otroka veliko obeta
Več, a še premalo razstavUalcev, vendar zanimiv In pester sejemski program
Nadaljevanje s 1. strani
Čeprav je število razstav-
Ijalcev še vedno skromno,
jih bo bistveno več kot lani.
Razstavni prostor bo obse-
gal vso veliko dvorano Go-
lovca na površini 1300 kva-
dratnih metrov. Na obeh tri-
bunah (420 kvadratnih me-
trov) bo razstavljene izdelke
mogoče tudi kupiti. V avli
sejma bo svoj program pred-
stavila Zveza organizacij za
tehnično kulturo Slovenije,
dve učilnici pa bosta name-
njeni predstavitvi računalni-
ških programov, saj bodo
med sejmom tudi 3. celjski
računalniški dnevi. S pro-
gramom igrač, kozmetike in
vozički bo sodelovala tudi tr-
govska organizacija Fides iz
Trsta.
Raznovrstne in jubilejne-
mu letu sejma primerne so
tudi številne spremljajoče
strokovne in zabavne prire-
ditve.
Strokovna posvetovanja in
okrogle mize ter razne pred-
stavitve programov so zas-
novane kot razprave na re-
publiški ali zvezni ravni. Za-
to bo sejem obiskalo precejš-
nje število ljudi, ki so na naj-
višjih inštancah odgovorni
za zdrav in nemoten razvoj
otroka. Že prvi dan sejma, v
torek, bo posvet proizvajal-
cev igrač in vzgojno izobra-
ževalnih sredstev na temo
dobre igrače, v sredo bo
okrogla miza z naslovorr
Združeno delo in proizvod:
namenjeni otrokom. Istegj
dne bo tudi predstavite\
treh različic paketov za no
vorojenčke, obrtniki pa bo
do predstavili darilne paket«
za Dedka mraza. V četrteh
bo posvet Igrača in šolar
sekcija proizvajalcev igrai
pri obrtnem združei^u pa bc
predstavila igrače in vzgoj
noizobraževalna sredstva, v
petek pa bo posvet na temo
Zdravje in gibalna aktivnost
ter predstavitev programa
igrač za motene otroke.
Verjetno bodo pritegnile
obiskovalce tudi številne
razstave. Rastava ptic bo ves
čas sejma, ob koncu tedna
pa bodo organizirali še raz-
stavo dolgodlakih muc, rib
in zajčkov. Vsak dan bo
obratoval zabavni park, vrte-
li bodo risanke in predvajali
lutkovno igrico Slon - balon.
Kot običajno pa se bodo
otroci lahko udeležili števil-
nih nagradnih športnih tek-
movanj. Najbolj veselo bo
zadnji dan sejma, ko bo otro-
ški živ-žav - zabavno glasbe-
na prireditev za otroke. So-
delovali bodo: Neca Falk,
Andrej Šifrer, Svetlana Ma-
karovič in drugi.
In končno je organizatorjem
uspelo letos dati proste roke
tudi otrokom. Poleg tega, da
bodo lahko aktivno sodelovali
pri spoznavanju računalniških
programov, bodo lahko sode-
lovali v akciji Aera Celje, ki bo
vsak dan predstavljal svoje
programe, otrokom pa bodo na
voljo barvice in drugi pripo-
močki za risanje. Zveza obrt-
nih združerij bo pripravila ko-
tiček za igranje, kjer se bodo
otroci do mile volje lahko igra-
li in preizkušali nove igrače.
Dogovaij^o se tudi z Mlinsko
predelovalno industrijo, da bi
otroci sodelovali pri peki pe-
civa.
VIOLETA V. EINSPIELER
Že prvi dan sejma je stro-
kovna žirija podelila običaj-
na sejemska priznanja: zlato,
srebrno in bronasto plaketo
mesta Celja, do tri zlate zibel-
ke z diplomo in do deset zla-
tih plaket z diplomo. Komisi-
ja, ki deluje pri republiški
skupnosti otroškega varstva
pa bo podelila 19 igračam na-
ziv Dobra igrača za leto 1986.
SOZD HMEZAD -
DO MLEKARNA ARJA VAS
Vabimo k sodelovanju
avto prevoznike - zasebnike za
dovoz mleka v mlekarno
razvoz proizvodov Iz mlekarne
Za dovoz mleka mora avtoprevoznik - zasebnik imeti
vozilo z ustrezno cisterno, za razvoz proizvodov pa
vozilo s komoro (3 t ali 51).
Pismene ponudbe za sodelovanje dostavite v mle-
karno Arja vas do 25. 10. 1986.
O izbiri pa bomo ponudnike na podlagi osebnih
razgovorov obvestili najkasneje do 10. 11. 1986
Šport je med invalidi zeio priljubljen
¥ Celju so se pomerili civilni Invalidi vojne Iz vse Jugoslavije
športno Celje je bilo v so-
boto in nedeljo v znamenju
6. športnih iger civilnih in-
validov vojne Jugoslavije,
ki je vsako drugo leto v eni
izmed republik in pokrajin.
Invalidi-športniki, bilo jih
je preko 200 iz vse Jugosla-
vije, so se pomerili v sed-
mih športnih disciplinah:
atletskem mnogoboju, na-
miznem tenisu, streljanju,
kegljanju, plavanju, rolba-
lu in šahu.
Ekipno so se najbolje
odrezali predstavniki Hrva-
ške, ki so za las premagali
slovensko ekipo, na tretje
mesto pa so se presenetljivo
uvrstili tekmovalci iz Koso-
va. Sicer pa po mnenju Ev-
gena Juriča, predstavnika
Zveze društev civilnih inva-
lidov vojne Slovenije, zgolj
športni rezultati niso edini
cilj takšnih tekmovanj. Po-
membneje je, da se invalidi
športniki iz vse Jugoslavije
vsaj vsake dve leti srečEgo
med sabo, se pobliže spozna-
jo, izmenjajo izkušnje in stko
trdnejše vezi.
Pokrovitelj letošnjega tejc-
movanja je bil slovenski iz-
vršni svet, slavnostna govor-
nika pa sta bila predsednik
republiškega komiteja za
zdravstvo in socialno var-
stvo Dinko Leskovšek ter v
imenu mesta gostitelja mag.
Vlado Kuštrin. Svoje so
nadvse odhčno opravili tudi
delavci zavoda Golovec, at-
letska društva Kladivar in
strelišča na Gričku, pa tudi
Medobčinsko društvo civil-
nih invalidov vojne Celje, ki
je nosilo največje organiza-
cijsko breme.
Tudi tekmovalci s celjega
območja so se dobro odreza-
li. N^j omenimo vsaj nekate-
ri: Mira Purger, 1. mesto v
plavanju, Marica Vodovnik,
3. mesto v atletiki, Anica Sel-
čan, 3. mesto v streljanju,
Anton Postržin, 4. mesto v
streljanju. Vlado Veselak, 9.
mesto v atletiki, Edi Centrih,
tudi član zmagovalne ekipe
Slovenije in drugi.
Bilo je še veliko drugih
športnih junakov, ki jim in-
validnost ni branila, da se ne
bi športno in tudi zagrizeno
borili. Med njimi smo po po-
datkih Andreja Poprijana,
organizacijskega šefa iger iz
Celja, izbrali naslednje: Ro-
ka Mikelina, ki je kot težji
invalid v plavanju dosegel
izrazito dober športni rezul-
tat, 40,2 sekunde na 50 me-
trov prsno v plavanju, pa čr-
nogorski tekmovalec, ki je
60 metrov pretekel v času 8,8
sekunde, v daljino pa skočil
6 metrov, Pisanski iz Hrva-
ške, slep, podrl 187 kegljev v
5 lučajih, gluhonemi Sustar
205 kegljev in Utrzan iz Voj-
vodine z 210 podrtimi keglji.
Odločitev, kje bo čez dve
leti naslednje športno sreča-
nje civilnih invalidov vojne
Jugoslavije, še ni padla; kan-
didata sta dva Srbija in Ma-
kedonija.
MITJA UMNIK
Slovenska ekipa v streljanju z zračno puško. Od leve proti
desni: Anica Selčan iz Celja, Anton Postržin izPilštanja in
Željko Šafar iz Kočevja.
Foto.TONE TAVČAR
6. stran - novi tednik
16. oktober 1986
Nov vrtec v
Celju
Nov vrtec v celjski
krajevni skupnosti Nova
vas je tik pred tehničnim
pregledom. Te dni se in-
vestitor (VVO Tončke
Čečeve) dogovarja z Vrt-
narstvom Celje še za ure-
ditev okolice.
Nov vrtec bo enak kot
tisti na Aljaževem hribu.
Imel bo tri oddelke za
otroke, ki imajo program
priprave na šolo. Poleg
igralnic je še pedagoška
soba, čajna kuhinja in sa-
nitarni prostori ter velika
površina na prostem. Ti
predvidevajo tudi zuna-
njo ureditev vrtca. Raču-
najo, da bodo vrtec lahko
predali namenu še ta me-
sec. Sicer pa bo ta vrtec v
upravljanju VVO Zaija,
ki je trenutno najbolj na
tesno s prostorom, saj so
zaradi razbremenitve ce-
lodnevne osnovne šole
Fran Roš, kjer sta bila
dva oddelka male šole, v
enoti v Novi vasi skupine
otrok nad predpisanimi
normativi.
Vzgojno varstvena orga-
nizacija Tončke Čečeve
pa bo dobila novo kuhi-
njo, ki jo že gradijo ob sta-
ri stavbi vrtca na Mari-
borski cesti. To bo cen-
tralna kuhinja, kjer bodo
pripravljali od 900 do
1000 obrokov hrane za
otroke iz vseh enot te
vzgojno varstvene organi-
zacije. Kuhinjo bodo
predvidoma dokončali
spomladi.
VVE
Se vedno na srednjem valu
UK¥ oaaalnik za Radio Šmarje s samoprispevkom
Radio Šmarje, najstarejša
lokalna radijska postaja na
Slovenskem, je ena redkih,
ki še oddaja na srednjem
valu, zato je kvaliteta radij-
skega sprejema slaba. Pri-
zadevanja, da bi se stanje
na tem področju izboljšalo,
so že stara, glavna ovira pa
je bila ves čas denar.
Sedao kaže, da se bo le obr-
nilo na bolje. Ko so v občini
Šmarje pri Jelšah pripravlja-
li skupni program novega sa-
moprispevka, so naložbo,
postavitev UKV odd^nika
za Radio Šmaije, uvrstili v ta
del programa, upoštevajoč
pomembno vlogo, ki jo ima
šmarski Radio pri obvešča-
nju delovnih ljudi in obča-
nov. V dosedanjih razpravah
o programu novega samopri-
spevka v občini na to nalož-
bo ni bilo nobenih pripomb,
kar tudi kaže na veliko nave-
zanost občanov na »svoj«
Radio. Postavitev UKV od-
d^nika pa je tudi nujna z vi-
dika nadaljnjega razvoja slo-
venske radiodifuzije.
Radio Šmaije, ki oddaja
vsak dan tri ure programa,
ob nedeljah pa kar devet ur,
redno poroča o dogodkih in
dogajanjih iz domače in iz
sosednjih, šentjurske in ko-
njiške občine, poslušžoo ga
pa tudi v drugih občinah ter
onstran meje, na Hrvaškem.
Radio Šmaije sodeluje tudi v
akciji Srečanja bratstva in
prijate^stva, kjer si trinajst
sodelujočih občin iz Sloveni-
je in Hrvaške redno izmenju-
je svoj program, informacije
in se s kontaktnimi oddaia-
mi povezujejo med seboj. Tu
nastaja zopet ovira, keHe lo-
kalna radijska postaja S^mar-
je edina med njimi, ki še ved-
no oddaja na srednjem valu.
Na Radiu Šmaije je danes
zaposlenih sedem delavcev, od
teh so trije novinaiji, ki si pri-
zadevajo, da bi bil spored čim-
bolj pester in zanimiv, zlasti
pa, da bi informacije čimprej
prišle do poslušalcev. Poleg
rednih informacij oddaj, okro-
glih miz, svetovalnih oddaj,
oddaj za kmetovalce in mladi-
no, so tedensko na sporedu tu-
di odd^e, ki govore o športu,
življervju in delu v krajevnih
skupnostih, delovnih organi-
zacijah, v kulturi, zabavni glas-
bi in podobno. Radio Šmaije
organizira tudi občasne javne
radijske oddaje, brez ryega tu-
di ni nobene večje javne prire-
ditve v občini.
MARJELA AGREŽ
Večja enakopravnost
žensk v gasilstvu
v mesecu požarne varno-
sti oktobru so se v dvorani
gasilskega doma v ŠkoCji
vasi sestali predsedniki in
poveljniki občinskih gasil-
skih zvez Laško, Šmarje,
Šentjur, Slovenske Konjice
in Celje, navzoč pa je bil tu-
di načelnik gasilske zveze
Slovenije Tone Sentočnik.
Glavna tema pogovora so
bile aktivnosti v mesecu po-
žeirne varnosti ter tako v bo-
doče še bolj okrepiti in uspo-
sobiti vrste še zlasti prosto-
voljnih in industrijskih gasil-
skih društev. Osnovna skrb
bo tudi v bodoče namenjena
večjemu vključevanju žensk
in mladine v gasilska dru-
štva. Ženske kažejo priprav-
ljenost za sodelovanje, ven-
dar ne samo za pomožna de-
la pri proslavah in veselicah,
pač pa želijo opravljati tudi
zahtevnejša gasilska dela,
kjer pa jih žal večkrat nera-
zumljivo ovirajo moški pred-
stavniki.
Po šolah bo treba nadalje-
vati z akcijo ustanavljanja
društev mladi gasilec in iz
teh vrst dobivati kadre za
društva. V celjski občini je
samo eno takšno društvo v
Vojniku, zato je treba čim-
prej ustanoviti še nova. Po-
leg tega je treba pri izobraže-
vanju mladim dati več kot
samo tekmovanja. Naprej
pa je treba poskrbeti za do-
bre mentole, ki bodo stro-
kovno vodili delo po šolah.
Nadaljevali bodo tudi z
izobraževanjem gasilcev zla-
sti na področju ukrepanja v
primeru požara z nevarnimi
snovnim. Želijo, da bi konč-
no zaživel republiški center
za izobraževanje v Poljčah^
kjer bi bilo možno prirejati
enodnevne seminaije.
Problemi se pojavlj^o pri
gasilski tehniki, ki je vedno
slabša, kar še posebej velja
za doma izdelano. Domači
proizvajalci se ne držijo tipi-
zacije, ampak samo navijajo
cene. Do konca leta 1987 mo-
r^o tudi rešiti problem radij-
skih zvez, kar je za to dejav-
nost izrednega pomena.
TONE VRABL
Niso se zmotili
Nagrada »12. oktober^' Bernardu TIču
Najvišje priznanje skupš-
čine občine Slovenske Ko-
njice nagrado »12. oktober«
je letos prejel tudi Bernard
Tič, delavec v orodjarstvu
Janeza in Franca Pučnika v
Slovenskih Konjicah za
svoj prispevek pri delu
Sklada za izobraževanje de-
lavcev zaposlenih pri obrt-
nikih, ki ga vodi, in za delo
v osnovni sindikalni orga-
nizaciji teh delavcev.
Prispevek obrtnikov, še
bolj pa pri njih zaposlenih
delavcev, opazijo le redko
kje. Gotovo je tudi to razlog,
da Bernard Tič kar ne more
veijeti v nagrado: »Zgleda,
da so se zmotili.« Zanj je vse,
kar dela v Skladu in v sindi-
katu nekaj čisto naravnega,
potrebnega - delo ob delu.
Pa vendar tega dela ni malo.
Sklad za izobraževanje de-
lavcev zaposlenih pri obrtni-
kih deluje v konjiški občii
že dvanajst let samostojni
Zanimanje delavcev za d(
polnilno izobraževanje j
skromno, tako kot drugoc
Letos se ob delu izobražuje!
dva, petim pa so podelili šti
pendije za izobraževanje i
deficitarnih poklicih. Veij
Mnimanje je 300 delavce
pri obrtnikih pokazalo a
strokovne ekskurzije, ki jil
organizirajo po branžah - a
lesarje, za plastičaije, za g&
stince ... Enkrat letno se od
pravijo tudi na skupen izlet-
pred kratkim so bili ni
Grossglockneiju.
Večino dela v Skladu opr»
vijo v sodelovanju z Obrtnim
združenjem in osnovno sin-
dikalno organizacijo delav-
cev zaposlenih pri obrtnikih
Bernard Tič je tudi član iz-
vršnega odbora sindikalne
organizacije, tako da je deld
res lahko usklajeno. PoznjI
se na številnih področjih -
na primer pri reševanju sta;
nova^skih problemov. V
zadnjem času so rešili tri s\i
novanjske prošnje - dvoje
stanovanj so sofinancirali
eno so kupili sami. Večine
denaija pa razdelijo prosil-
cem za stanovanjske kredite
saj si kar 30 delavcev grai
svoja stanovanja. Zaenkrat
pa jim še ni uspelo rešiti
vprašanja letovanja delav-
cev. Bernard Tič meni, da bi
morali v Sloveniji združiti
denar in zgraditi tudi za
lavce domove, tako kot jil''
imajo upokojenci.
Bernard Tič je včasih delal
v združenem delu, v Unior-
ju: »V tovarni je leižje. Če jf
treba kaj sporočiti, obvestiti
sodelavce, pritrdiš na oglaS;
no desko, pa je. Delavci pr-
obrtnikih pa smo razkropijo
ni po celi občini, tako da jf,
obveščanje veliko težje zago-
toviti. Vse pomembnejša
stvari je treba poslati v vsako
obratovalnico posebej.« S^
veda so še druge razlike med
združenim in osebnim de-
lom. Razumevanje obrtnik«
za delo delavcev izven obra-
tovalnice ima pri tem po-
membno vlogo. Glede teg^
ima Bernard Tič srečo, saj s^
tudi njegov šef ukvarja z de-
legatskim in drugim »delon^
ob delu«. Res pa je, da teg«
razumevanja ne bi bilo, če n^
bi tudi sicer v obratovalni^
prevladovalo tesno sodelo-
vanje vseh: »Normalno je, d^
imamo delavci in obrtnik is^
interes - dobro delo, napr^
dek. Le v dobrem delu lahk"
vsak najde zadovoljstvo/
pojasni Bernard Tič. ^
MILENA B. POKLIC
NA KRATKO
Od vaj do Icviza
Občinska gasilska zveza Celje je za mesec
oktober pripravila pester program najrazlič-
nejših prireditev, ki se bodo zvrstile skozi ves
mesec in končale 25. oktobra z veliko taktič-
no vajo na objektih delovne organizacije
EMO.
Vajo bodo združili tudi s proslavo 50 letnice
industrijskega gasilskega društva EMO. Po va-
ji bo postrojitev gasilske tehnike in članstva ter
predaja raporta predsedniku skupščine občine
Celje Tonetu Zimšku, ki bo dan prej tudi pri-
pravil tradicionalni sprejem za predstavnike
zveze in društev.
18. oktobra bo večja vaja v naravnem okolju
tudi v Šmartnem v Rožni dolini s proslavo 40
letnice tamkajšnjega prostovoljnega gasilske-
ga društva. Prav tako bo 18. oktobra kviz za
pionirje s temo požarna varnost, pomerili pa se
bodo v Vojniku, Štorah in Lokrovcu. N^boljši
bodo nastopili še v finalu. Mladi bodo risali na
temo požarna varnost, sUke pa bodo razstavili
25. oktobra.
Ob teh aktivnostih pa bodo gasilci opravili še
več ogledov društev preverili izpravnost hi-
drantov in gasilnih aparatov ter po krajevnih
skupnostih in delovnih organizacijah izvedli
predavar\ja.	T. VRABL
Pionirji gasilci na Ptuju
v mesecu požarne varnosti so se pionirji,
člani društev mladi gasilec po slovenskih šo-
lah, zbrali na Ptuju in se pomerili v risanju
na temo požarna varnost ter kvizu s tega
področja. Nastopilo je 78 ekip iz vse Slovenije,
iz celjske občine pa žal samo člani pionirskega
gasilskega krožka na osnovni šoli Vojnik, od
katerih je tekmovalec Robi Pilih tudi osvojil
zlato plaketo za dobro narisano sliko.
MILENA JURGEC
Nenapovedani ogiedi
društev
»v konjiški občini imamo devet prostovolj-
nih in dve industrijski gasilski društvi v Ko-
nusu in LIP v Slov. Konjicah,«^ je povedal
predsednik občinske gasilske zveze Slov. Ko-
njice Božo Kolarič.
V društvih je trenutno okoli 650 gasilcev. Vsa
društva bodo v tem mesecu izvedla težje vaje
in ugotovila, kako je članstvo pripravljeno za
spopad z ognjem. OGZ Slov. Koryice ima v
planu tudi nenapovedano vajo, ki jo bodo iz-
vedli ob koncu meseca, z njo pa bodo poskuša-
li ugotoviti kakšen bo odziv, hitrost, opremlje-
nost in usposobljenost. Skupaj s civilno zaščito
bodo pripravili predavanja o požarni varnosti v
odročnih krajih, predvajali pa bodo tudi filme.
Trenutno imajo v občini samo eno društvo
mladi gasilec na osnovni šoli v Tepanju, v Zre-
čah in Slov. Konjicah pa neke vrste gasilske
krožke. Želijo, da bi še letos takšno društvo
ustanovili tudi v Vitanju. »Med ljudmi je zani-
manje za preventivo na požarnem področju,«
zaključi Božo Kolarič »in to se kaže v odnosu
do akcij, ki jih prirejamo. Mnogo bolje je kot
pred leti. Ljudje spoznavajo, da sami gasilci ne
zmorejo vsega in da je potrebna pomoč in so-
delovanje vseh.«
T. VRABL
Večja vaja na Uršulo
v šentjurski občini imajo enjgst prostovolj-
nih gasilskih društev in eno industrijsko v
LIP Bohor v Šentjurju. V tem mesecu načrtu-
jejo večjo verižno vajo na Uršulo v Dramljah,
kjer naj bi sodelovalo osem desetin.
Vaja bo 22. oktobra s pričetkom ob 15. uri. 25.
oktobra pa bo še ena večja taktična vaja na eno
izmed delovnih organizacij v Šentjurju in po
njej postrojitev gasilcev in tehnike ter predaja
raporta predsedniku skupščine občine
Šentjur.
24. oktobra bodo sprejeli goste gasilce iz
Užičke Požege in podpisali listino o pobrate-
nju in sodelovanju. Poleg teh dejavnosti bodo
posamezna društva pripravila še svoje aktivno-
sti, povečali bodo skrb za vključevanje mladi-
ne in žensk ter še v tem mesecu ustanovili
društvo mladi gasilec v Slivnici, dve takšni
društvi pa že imajo v Dobju in na Planini. V
teku pa je akcija za ustanovitev industrijskega
gasilskega društva v Alposu v Šentjurju.
TV
Gasilci so pripravljeni
v soboto zvečer, ko so sirene v gasilskih
domovih v severnem delu celjske občine za-
čele presunljivo zavijati, so mnogi pomislili
na najhujše.
Tako je bilo tudi v Ljubečni, kamor so nekaj
po devetnajsti uri začeli prihajati gasilci iz vseh
strani. Ljuc^e so se ozirali in iskali odseve og-
njenih zubljev. Na srečo jih tokrat ni bilo. Ga-
silci sektorja sever, celjske gasilske zveze, so
samo opravljali vajo v mesecu varstva pred
požari. Za vadbeni objekt so si izbrali 5000
tonsko cisterno za mazut v delovni orgsinizaciji
Ljubečna. Gasilci iz Vojnika, Strmca, Franko-
lovega, Lemberga, Socke, Škofle vasi, Trnovelj
in Ljubečne, so pokazali pri namišljenem poža-
ru veliko iznajdljivosti. Vodja vaje, poveljnik
sektorja sever. Avgust Čerenjak iz Vojnika, je
ocenil vajo kot zelo uspešno. Podobno so jo
ocenili tudi gasilci, in mnogi opazovalci med
katerimi je bilo zlasti veliko delavcev Lju-
bečne.
Vaja je pokazala, da so gasilci dobro izurjeni
in tudi opremljeni za gašenje najzahtevnejših
požarov. Želimo jim le, da bi sirene oznanjale
le vaje in čimmarxj pravih požarov.
M. B.
Delovna skupnost
upravnih organov
Skupščine občine Žalec
razpisuje
prosta dela in naloge za:
1.	inšpektorja družbenih prihodkov
II
z zahtevano višjo strokovno izobrazbo ekonomske,
upravne ali pravne smeri ter dvemi leti delovnih
izkušenj - delav|c s posebnimi pooblastili
2.	referenta za upravno pravne
zadeve in kaznovanje prekrškov
z zahtevano višjo upravno ali pravno šolo ter tremi
leti delovnih izkušenj - delavcev s posebnimi poo-
blastili
3.	vodja odmere
z zahtevano visoko strokovno izobrazbo pravne ali
ekonomske smeri ter petimi leti delovnih izkušenj
4.	svetovalca za normativne,
komunalne in premoženjske
zadeve
z visoko strokovno izobrazbo pravne smeri ter petimi
leti delovnih izkušenj
5.	pripravnika
za določen čas s končano višjo upravno ali višjo
pravno šolo
Pod 1., 2., 3., in 4. se sklene delovno razmerje za
nedoločen čas.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
dostavite v 8 dneh kad/ovski službi upravnih orga-
nov skupščine občine Žalec.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po
poteku objave razpisa.
16. oktober 1986
novi tednik - stran 7
l^ajveč za kulturo in komunalo
Big Območju Laškega želijo s samoprispevkom Izpeljati tudi
ZkcUo za razširitev telefonskega omrežja
y krajevni skupnosti La-
iHO naj bi z bodočim občin-
tj/n samoprispevkom pri-
nomogli k izboljšanju os-
" yne komunalne infra-
Jtrukture in prispevali k
Jazvoju Laškega.
2ato nameravajo precej-
Jen d^l sredstev nameniti za
prenovo doma Dušana Pože-
pela, ki naj bi postal osrednji
Iculturni prostor v Laškem, z
odrom, na katerem bi lahko
gostovala tudi pokhcna gle-
dališka in s prostori za dejav-
jjost kulturnih društev ter za
potrebe mladih. Zgradili naj
bi tudi novo glasbeno šolo in
nabavili opremo za RTV pre-
tvornik Krištof.
; po sedanjem izračunu (le-
' tošnja masa osebnih dohod-
kov brez upoštevanja inflaci-
je) n^ bi v tej krajevni skup-
nosti zbrali v petih letih 190
niilijonov dina^ev. Za ome-
njene investicije bi namenili
60 milijonov dinaijev.
Veliko denaija bodo na-
menili za gradnjo in ureditev
cest in avtobusnih postaja-
liji predvsem v zaselkih iz-
ven mestnega središča. Na-
peljali bodo tudi dva vodo-
voda (Požnica in Strmca -
Šmihel - Kuretno) ter uredili
kanalizacijo ob potoku Že-
kovca. Načrtujejo tudi uredi-
tev travnatega športnega
igrišča in odprtega bazena v
Zdravilišču Laško.
Šestino sredstev bodo na-
menili za razširitev telefon-
skega omrežja. Ta program
bodo uskladili z okohškimi
kr£(jevnimi skupnostmi, saj
so vse v svoj program zapisa-
le tudi razširitev telefonske-
ga omrežja, kar pa je pred-
vsem odvisno od postavitve
nove in močnejše telefonske
centrale v Laškem. Telefon-
sko centralo bo financirala
komunalna skupnost Laško,
za primarne vode pa bodo
krajevne skupnosti Laško,
Marijagradec, Rimske Topli-
ce, Sedraž, Rečica in Vrh
nad Laškim skupno nameni-
le 124 milijonov dinaijev.
Krajevna konferenca soci-
alistične zveze bo občane La-
hkega podrobneje seznanila
s programom za 4. občinski
samoprispevek na zborih
Manov, ki se bodo zvrstili
od 20. do 25. oktobra. Takrat
bodo tudi ocenili uresniče-
vanje programa iz tekočega
samoprispevka. Z opravlje-
nim delom so lahko zado-
voljni, saj so večino nalog
opravili, tiste, ki niso, pa so
izpadle iz objektivnih razlo-
gov. Tako bodo naprimer te-
lefonski govorilnici v Jago-
čah in Strmci ter razširitev
telefonskega omrežja, lahko
napravili šele, ko bo nova
centrala v Laškem. Krajani
sami so se tudi odrekli TV
pretvorniku za Koper in so
raje namenili denar za vodo-
vode in ceste. Tudi primarne
kanalizacije v Debru niso
zgradili, ker je v tej soseski
ustavljena gradnja zaradi za-
kona o varovanju kmetijskih
zemljišč. Iz programa 3. ob-
činskega samoprispevka so
v tej krajevni skupnosti
zbrali okoli 49 milijonov di-
naijev. Ves ta denar so pora-
bili namensko, vendar so za
realizacijo programov morali
iz dodatnih virov zbrati še
okoli 29 milijonov dinaijev.
VIOLETA V. EINSPIELER
Priznanja zveze
prijateljev mladine
Prejšnji teden so v šolah,
vrtcih in društvih prijate-
ljev mladine občine Velenje
pripravili vrsto prireditev v
počastitev Tedna otroka.
O družbeni skrbi za otroke,
o uspehih in nadaljnih aktiv-
nostih pa so govorili tudi na
slavnostni seji občinske zve-
ze prijateljev mladine, kjer so
podelili tudi priznanja za
uspešno delo za otroke, ki so
jih prejeli Elfida Ambrožič,
Rado Pungartnik, Tone De
Costa, Marija Horvat in ko-
lektiv Gozdnega gospodar-
stva Nazarje Gozdarstvo Šo-
štanj.
Ena akcija spodbudi drugo
Krajani Draže vasi ne znajo držati križem rok
»Vse ceste v kraju bomo
prevlekli s asfaltom,« so si re-
kli krajani Draže vasi, ki so
znani po tem, da so z lastnimi
močmi in prispevki uspešno
uredili tudi druge komunalne
probleme v krajevni skupno-
sti. Pred dnevi je bila v Draži
vasi slovesnost, kjer so nazna-
nili, da so asfaltirali 2 kilome-
tra cest. Od zamisli do uresni-
čitve te akcije je preteklo le
nekaj mesecev.
»Začeli smo pravzaprav iz
nič,« je povedal predsednik
sveta KS Draža vas Dušan Ar-
bajter. Pri skladu za investici-
je v družbeni standard je bilo
za Dražo vas na računu mi^^on
800 tisoč dinaijev. Krpani,
znani po svoji enotnosti, niso
vrgli puške v koruzo, naleteli
pa so na razumevanje in pod-
poro tudi pri občinskem vod-
stvu. Na pomoč so priskočile
še delovne organizacije občine
z 800 tisoč din^ev. Del so se v
veliki meri lotili kr^ani kar sa-
mi in tako pred dnevi pripeljali
h koncu še pred meseci skor^
neuresničljivo naložbo, katere
vrednost cenijo na 32,5 milijo-
na dinaijev.
Nasploh velja poudariti, da
so v zadnjih treh letih v tej kra-
jevni skupnosti v konjiški ob-
čini veliko naredili. V kraju
stoji nov dom kr^anov z gasil-
skim domom in trgovino, ob-
novili so mlekarno in avtobus-
no postajo, zgradili košarka-
ško in obnoviU nogometno
igrišče. Pred dvema letoma so
se lotili izgradnje telefonskega
omrežja, s^ sta bila pred tem v
kr^u samo dva telefona, zd^
jih je 22 več. Naložba je tedaj
veljala 1,8 milijonov dinaijev
in kar 1,4 milijona dinaijev so
prispevali kr^ani sami. Leto
kasneje so se v krajevni skup-
nosti Draža vas lotili nove ak-
cije. V zgorryem delu vasi so
zgradili kanaUzacijsko omrežje
v dolžini 1300 metrov. Pridob-
ljena finančna sredstva so za-
doščala le za nakup cevi, gra-
moza in cementa. Akcije se v
Draži vasi vrste kot na teko-
čem traku. Ko so uredili kana-
lizacijo, so zgradili novo trans-
formatorsko postno, za katero
so prispevali 20 odstotkov
vrednosti. Ena aktivnost spod-
buja drugo, .pravijo krajani, ki
ne znajo držati križem rok.
MATEJA PODJED
Praznik v znamenju pridobitev
¥ Šoštanju nova stanovanja, ceste, kanalizacija
Tudi svoj letošnji Krajev-
ni praznik, 8. oktober, so Šo-
štanjčani praznovali v zna-
menju nekaterih pridobi-
tev, ob prazniku, iz katere-
ga izhaja tudi velenjski ob-
činski praznik, pa so se
zbrali tudi na slavnostni se-
ji skupščine in DPO krajev-
ne skupnosti ter na žalni
slovesnosti pri spomeniku
talcev v Šoštanju.
V Šoštanju so letos zgradi-
li 48 novih stanovanj. Nov
blok ob Koroški cesti je že
vseljen, 20 stanovanjski stol-
pič pa bo pripravljen za vše-
litev decembra tega leta. Ob
tem bodo prenovili še dvaj-
set stanovanj v starih
zgradbah.
Pomembna je tudi izdela-
va načrta za prenovo starega
mestnega jedra, ki je trenut-
no v javni obravnavi. Med
pridobitve sodi tudi izgrad-
nja in obnova cest. Na novo
so letos asfaltirali 150 metrov
cest, obnovih 6500 kvadrat-
nih metrov asfeiltnih povr-
šin. Ob tem so zgradili 270
metrov dolg primarni kanali-
zacijski vod, ter s tem rešili
najbolj pereč problem mest-
ne kanalizacije. Obnovili so
tudi 400 metrov primarnega
in sekundarnega vodovod-
nega omrežja, pomembna pa
^ tudi preselitev PTT enote
Šoštanj v primernejše pro-
store.
Praznik, ki je letos pred-
vsem v znamenju pridobi-
tev, so v Šoštanju zaključili
še z nekaterimi športnimi
srečanji ter z likovno razsta-
vo v avli Doma kulture.
R. P.
Odkrili so spomenik
narodnemu heroju
If Dramljah proslavili krajevni praznik
V krajevni skupnosti
Dramlje so pred časom
praznovali svoj krajevni
praznik.
Osrednja prireditev ob
kr^evnem prazniku je bila
pred tamkžošnjo osnovno šo-
lo, kjer so odkrili doprsni kip
narodnega heroja Miloša Zi-
danška, po katerem nosi šola
tudi ime. Slavnostni govor-
nik je bil Ludvik Mastnak,
predsednik OK SZDL Šent-
jur, ki je orisal življenje iri
delo Miloša Zidanška, spo-
menik pa je odkril predsed-
nik borčevske organizacije iz
Dramelj Stanko Arzenšek.
Na slovesnosti so podelili
krajevna priznanja, v dru-
gem delu pa so pripravili
kulturni program in tovarni-
ško srečanje.
Ob prazniku so pripravili
tudi športno srečanje Zlate
selekcije Nedeljskega in do-
mačega TVD Partizana.
Odigrali so nogometno
tekmo, izkupiček pa so na-
menili Zvezi paraplegikov
Slovenije. Zmagali so doma-
čini z rezultatom 6:5. Za
Zlato selekcijo so igrali Miro
Cerar, Boris Strel, Janez Ho-
čevar-Rifle, Maja Boh, Tone
Fornezzi-Tof, Stane Oblak,
Vili Ameršek, Joško Trobec
in drugi. Predstavile so se
ljubljanske mažoretke, svoj
program pa sta imela tudi
Maja in Rifle, ki sta navduši-
la gledalce.
LOJZKA BOŽNIK
Telefoni krajšajo razdalje
Za pomembno delovno zmago gre šteti napore kra-
janov vitanjske krajevne skupnosti, da so z lastnim
delom in prispevki razširili krajevno telefonsko
omrežje za 92 številk.
Krajevna skupnost Vitanje je skupaj s krajani in
njihovim delom vložila v razširitev telefonskega
omrežja več kot 40 milijonov dina^ev. Izredno priza-
devni kr^ani so prijeli za orodje in v kratkem času
izkopali jarke za primarno telefonsko napeljavo do
DoUča in Hudinje, prispevali so tudi les za drogove in
poravnali vse stroške za prik^učitev telefonov, ki jih
bodo zbližali s svetom. To je bila velika akcija, s katero
so v tej največji kr£yevni skupnosti v konjiški občini
izkoristili 200 telefonskih priključkov oziroma toliko,
kolikor jih je bilo mogoče speljati iz sedanje telefonske
centrale.
V kr£oevni skupnosti Vitanje imajo zd£o 8600 metrov
primarnega in skorag 15 tisoč metrov sekundarnega
telefonskega omrežja, a so še vasi in zaselki, do koder
telefon ne seže. To so predvsem hriboviti zaselki v
Breznu, Stenici, Ljubnici in Paki, kjer so stroški za
napeljavo telefona zaradi oddaljenosti in hribovitega
terena izredno visoki. V Vitalu pa so prepričani, da se
bodo krcuani kmalu lotili tudi te, sicer težje akcije in da
bodo tudi do hribovskih kmetij napeljali telefone.
M. P.
Veseli so srečanja
^tllcl veterani so se zbrali v Matkab
. Občinska gasilska zveza
^Zalca je konec prejšnjega
povabila vse vetera-
J^^ Sasilce žalske občine na
»fečanje v Matke.
Zbralo se jih je več kot
,^®sto. Po pozdravnih bese-
aii predsednika komisije za
^terane Mirka Podgorška je
|°yoril še predsednik OGZ
Jože Kuder v imenu
[{■^^inskih družbenopolitič-
en organizacij pa sekretar
SZDL Žalec Kristjan
^^kovič. Pripravili so jim
kulturni program in po-
sostitev. o srečanju so neka-
povedali:
Ivan Marovt: »Gasilstvu
sem se zapisal zelo mlad. Le-
tos bo od tega že šestdeset
let. Taka srečanja se mi zdijo
zelo lepa in pa tudi koristna.
Tu marsikaj zvemo, kaj je
novega na področju gasil-
stva in še o marsičem dru-
gem se pogovorimo.«
Franjo Avdič: »Kmalu
bom dopolnil 84 let. Gasilec
sem postal, ko sem bil mlad
fant. Danes skoraj ne morem
veijeti, kakšno opremo ima-
jo gasilci skoraj v vsaki vasi.
Pri gasilski tehniki je zares
napredek zelo viden, prav ta-
ko pa tudi pri našem žal-
skem društvu. Hvala vsem,
ki so pripravili to srečanje.«
Ivan Terglav: »Gasilstvu
sem se zapisal leta 1927 na
PolzeU. Vrsto let sem aktiv-
no sodeloval, imel pa sem tu-
di več funkcij. Lepo je, da se
tako ob letu srečamo in se
marsikaj pogovorimo. Ško-
da je, da na srečanje ne pri-
dejo vsi.«
Marija Miklavžina: »Ga-
silskih veterank je bolj malo.
Iz Vrbja smo na srečanje pri-
šle dve in rade gremo. Ker je
mož tudi gasilec, je mene
kmalu po poroki pred 40 leti
zapisal v te vrste. Ce je treba,
še sedaj pomagam pri orga-
nizaciji kakšne veselice. Sre-
čanja pa se rada udeležim.«^
T. TAVČAR
Dve cesti za krajevni praznik
v krajevni skupnosti Marijagradec te dni zaključujejo asfal-
tiranje ceste Bobek-Reka in igrišča pri osnovni šoli v Reki.
Cesto, dolgo poldrugi kilometer, gradijo iz sredstev 3. občin-
skega samoprispevka, krajani sami pa so prispevali dodatnih 5
milijonov dinaijev in do sedaj prispevali okoli 3000 prostovolj-
nih delovnih ur. Cesto bodo slavnostno predali namenu 26.
oktobra, ko bo osrednja prireditev ob kr^evnem prazniku Mari-
jagradca. Takrat bodo uradno odprli tudi že asfaltiran odsek
Radomlje-Plazovje. Tudi to cesto, v dolžini kilometra in 800
metrov, so asfaltirali s sredstvi iz samoprispevka, s prispevki
kr^anov in njihovim prostovoljnim delom.
VVE
14. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CEUE, od 4. do 11. novembra
Frančiškani počastili 200
letnico šole v Nazarjah
v Frančiškanskem samostanu Nazarje so v soboto
počastili 200 letnico ustanovitve osnovne šole v Na-
zarjah.
Prva osnovna šola v Nazarjah je bila v prostorih samo-
stana, ustanovili in vodih sojo frančiškani od 1786 do 1941.
leta, imenovala pa se je Frančiškanska osnovna šola Na-
zarje.
Po vojni so osnovno šolo preselili v zasebno hišo, poz-
neje je bila v prostorih kulturnega doma, dokler niso
uredili nove šolske prostore, kjer sed^ poučujejo učence
od prvega do petega razreda osnovne šole. Osnovnošolsko
izobraževanje pa zaključijo na centralni šoli v Mozirju.
Proslavi tega visokega jubileja so posvetili mašo, ki jo je
vodil mariborski škof Franc Kramberger. Spominsko
ploščo pred vhodom v Frančiškanski samostan pa je
odkril Lojze Plaznik, predsednik kulturne skupnosti
mozirske občine. V bivših prostorih frančiškanske
osnovne šole, so ob tej priložnosti odprli tudi razstavo, ki
priča o delu in življenju v takratni osnovni šoli. Na otvori-
tvi je govoril Andrej Vovko, višji kustos slovenskega šol-
skega muzeja.	^^^
ZAKLADNICA
ZDRAVJA
KAMIUN
Žametni cvetovi /
kamilice darilo
narave za nego vaše
kože.
Dobite me v lekarni!
Hmezad-AgriRa-Sadeks
8. stran - novi tednik
16. oktober 1986
Teme, ki izzivalo
Teden domačega filma pripravlja pomembna posvetovanja
Filmi groze in mladi.
Domači film in (ne)kul-
turna repertoarna politika
jugoslovanskih kinemato-
grafov.
Jezik v slovenskih fllmih.
To so teme posvetovanj,
ki naj bi v programu Tedna
domačega fllma od 4. do 11.
novembra razkošju film-
skih predstav dodali kul-
tumo-politično vsebino,
oziroma bodo pomenila iz-
ziv za premišljanje o po-
membnih estetskih, idejnih
in umetniških razsežjih do-
mače filmske proizvodnje.
Kajti noben posvetovalni
zbor ne bo izključno v dome-
ni kulturne politike. Bo
hkrati razgledovanje po pro-
tislovjih kulturne politike, ki
se še zmeraj ni odločila, kcU
bi s kinematografijo, ali ji je,
na primer, sploh potrebno
določiti kakršenkoli status,
ko gre za predvajanje doma-
čega filma v kinematografih,
prav tako pa bo dialog o ra-
zličnih, ne le estetskih vidi-
kih filmske ustvaijalnosti.
Po vrsti.
Posvetovanje filmsko-
vzgojnih delavcev, ki ga po-
maga organizirati republiški
zavod za šolstvo, bo letos
vnovič zelo praktično - ne-
kak prikaz, kako teoretsko
in metodično v šoli razčleniti
žanrski film, to je grozljivko.
Prvi del posvetovanja bo in-
terdisciplinarno razčlenjeva-
nje teme (filmi groze in mla-
di), tudi na primer o strahu v
mladem človeku; drugi del
bo stvaren, konkreten pogo-
vor z enim izmed najzanimi-
vejših jugoslovanskih film-
skih režiserjev, s Krstom Pa-
pičem. Po predstavi njego-
vega filma Rešitelj bo pogo-
vor z ustvarjalcem, in sicer
ob analizi njegovega »grozlji-
vega« filma, ki je hkrati žanr
in metafora. Posvet o filmih
groze in o mladih, kot raz-
pravljale! bodo sodelovali
tudi srednješolci, bo prilož-
nost za predavatelje umet-
nostne vzgoje, slaviste, psi-
hologe, sociologe in druge,
ki morcgo mladim ljubite-
ljem sedme umetnosti pogo-
stoma odgovarjati na vpraša-
nja o grozi in stiski na platnu
(in seveda v človeku).
Jugoslovanski posvet z na-
slovom Domači film in (ne)-
kulturna repertoarna politi-
ka jugoslovanskih kinema-
tografov je zasnovan ambici-
ozno in nekoliko drugače
kot dosedanja. Povabljenim
(predstavnikom kinemato-
grafskih organizacij v Jugo-
slaviji, delegatom kulturnih
skupnosti, delegatom repu-
bliških in pokrajinskih kon-
ferenc SZDL in republiškim
ter pokrajinskim komitejem
za kulturo) bo organizator
ponudil v razpravo in potrdi-
tev ali zavrnitev stališče, kaj
mora kdo storiti za drugačen
tretma domačega filma v ki-
nodvoranah. Podatki so do-
volj zgovorni. Filmske ko-
munikacije v kinodvoranah
med jugoslovanskimi narodi
in narodnostmi je vsako leto
manj. Leta 1983 so slovenski
film predvajali v 60% sloven-
skih kinematografov in sa-
mo v eni petini kinodvoran v
Jugoslaviji. Zadnje sloven-
ske filme je predvajalo v Ju-
goslaviji samo še 65 kinema-
tografov. Takšno usodo pa
ne doživlja samo distributer
slovenskega filma, pač pa tu-
di makedonskega in kosov-
skega. Kar zadeva repertoar-
ni trend se podobno dogaja
kvalitetnim filmom s srbohr-
vaškega jezikovnega ob-
močja.
To pomeni, da se domače-
mu filmu zapirajo vrata ki-
nodvoran in da se približuje-
mo letom, ko bo v kinomato-
grafskem sporedu le še izje-
moma termin tudi za doma-
če filme. To je, kot bi rekel
Bojan Štih, eminentno vpra-
šanje kulturne politike in
kot takega bi ga morali
obravnavati. K^pak - zdaj
ni posluha za domači film, se
ve. Direktorji kinematogra-
fov znajo dobro izračunati,
kaj jim prazni in k^ polni
blagajne. Domači filmi niso
med biseri po gledljivosti, za
njihovo predvajanje pa kul-
turna politika ne namenja
stimulacije. Vendar je status
domačega filma v repertoar-
ju kinematografov resnično
ogrožen. Slovenskega, al-
banskega in makedonskega
filma filmsko občinstvo po
Jugoslaviji sploh ne pozna
več. Seveda, če je televizija
bolj dobrosrčna, vsaj malo
popravlja to kulturnopolitič-
no črno piko. Ah kulturne
skupnosti ne bi mogle sti-
mulirati predvajanja doma-
čega filma? Ali je domači
film dovolj dober samo za
manifestacije? Kot kažejo
prve obljube, bo udeležba na
posvetovanju zares jugoslo-
vanska.
Bienalno posvetovanje o
jeziku je trdna programska
opredelitev Tedna domače-
ga filma. To strokovno sreča-
nje bi lahko zagotovilo vs^
vsebinski povzetek najzani-
mivejših zamisli tudi za delo
slavistov na srednjih šolah.
Bil bi to dragocen pripomo-
ček predavateljem v urah je-
zika in filmske vzgoje.
Na letošnjem Tednu do-
mačega filma se bodo zbrali-
še uredniki kulturnih rubrik
jugoslovanskih osrednjih
dnevnikov. Ne bodo samo
prisostvovali posvetu o re-
pertoarni politiki kinemato-
grafov in zadnjemu dnevu
manifestacije, marveč' bo z
njimi tudi pogovor o aktual-
nih temah slovenske kulture
in slovenske kulturne poli-
tike.
JOŽE VOLFAND
V dolini Titove mladosti
šeste likovne kolonije Naši kraji - Titovi ki
je v Bistrici ob Sotli udeležilo vseh osem pobn
osnovnih šol iz vseh republik in pokrajih, ki s^
jejo v tem kolu bratstva in prijateljstva.
Letos sta se jim pridružili še osnovna šola Fra
iz Celja in osnovna šola z Bizeljskega, kot vsa let£
sodelovale tudi vse osnovne šole iz šmarske obi
Okoli šestdeset mladih likovnikov z vseh
Jugoslavije je v času od 9. do 11. oktobra ris;
slikalo na temo dolina Titove mladosti in njeni 1
obisk Bistrice ob Sotli pa so izkoristili še za
Spominskega parka Trebče in Kumrovca. Po k
nem delu so v bistriški osnovni šoli pripravili
razstavo izdelkov, nastalih v času letošnje likovr
lonije.
Društa spraviti
pod eno streiio
»Zvezi kulturnih organi-
zacij Slovenske Konjice
moramo v naslednjem ob-
dobju dati pravo mesto in
veljavo na tak način, da bo-
mo bolj razmejili področje
dejavnosti kulturne skup-
nosti in ZKO. Ta se mora v
resnici znajti v vlogi zdru-
ževanja ljubiteljske kultur-
ne dejavnosti.« To je v po-
govoru za naš tednik dejal
3. oktobra novo izvoljeni
predsednik ZKO Slovenske
Koi^ice Zdravko Ivačič.
Najbolj množična ljubitelj-
ska dejavnost bo bržčas tudi
v prihodnje ostala pevska
kultura. V konjiški občini
prepeva v desetih odraslih
pevskih zborih okoli 300
pevcev, na šolah pa deluje še
13 zborov, v katerih je vklju-
čenih 700 pevcev.
»Žal v zadnjih letih opaža-
mo, da usiha dramska dejav-
nost. Vzrok gre iskati v po-
manjkanju vodij skupin, ki
jih sicer primanjkuje tudi
zborom. Samo veselje do
petja ali igranja na odru je
premalo za razmah te ali one
dejavnosti«, ugotavlja novi
predsednik.
»Več bomo morali narediti
tudi za izobraževanje in kar
se mi zdi nag pomembnejše:
Zveza kulturnih organizacij
se mora bolj približati dru-
štvom, najti z njimi stik, jim
svetovati in pomagati iz or-
ganizacijskih težav, saj so
društva često prepuščena
zgolj sama sebi.« Tudi si-
stem financiranja društev bo
kazalo spremeniti in ljubi-
teljskim skupinam odmerja-
ti denar po kakovostnih me-
rilih delovanja, medtem ko
je zdsg uveljavljeno načelo
velikosti društva.
Pri Zvezi kulturnih organi-
zacij Slovenske Konjice
jo v prihodnje pritegn;
delu več mladih in nad
vati pri izhodišču, da bi
v nekem kraju vse kulti
dejavnosti organizirane
streho enega društva. Tc
vo, je doslej uspelo
Zrečanom in Konjičar.
»Vlogo in pomen ^
kulturnih organizacij vi,
tudi v tem, da se je potre
zavzemati za boljše proj
ske pogoje društev, in s
preko delegatov v kult
in krajevni skupnosti.« ?
To so samo smernice zi
boljše delo v prihodnje, kr
tudi v minulih letih so v •
njiški občini za kulturno ^
javnost veliko naredili. N j
kažejo novi domovi v 3
venskih Konjicah, Zreil
Vitanju, Ločah, Tepanju.l
to ima veliko zaslug tudi
sedanji dolgoletni predsjt
nik Zveze kulturnih org^t
zacij Slovenske Konj"
Konrad Sodin, ki ostaja čl
ni predsednik ZKO. !
MATEJA PODJl
Prešernovi lilcovnilci razstavljajo
Od ponedeljka 13. pa do nedelje 19.
oktobra, dnevno od 9. do 12. ter od 15.
do 18. ure, je v razstavnih prostorih
Muzeja revolucije Celje odprta redna
letna pregledna razstava članov li-
kovne sekcije Železničarsko prosvet-
nega društva »France Prešeren«
Celje.
Kar s 60 slikami v olju in grafiki se
11 članov te sekcije predstavlja občin-
stvu to pot v Muzeju revolucije, z ra-
zlično motiviko, krajinami, tihožitji,
akti in motivi iz življenja in dela želez-
ničarjev. Sekcija trenutno šteje tri-
najst članov in redno dela že od svoje
ustanovitve, od 1949. leta dalje. Svoj
prostor - atelje im^o na Slomškovem
trgu v Celju, ki pa je žal v zelo slabem
stanju in v zimskem času, kljub ogre-
vanju ne more nuditi toplega doma
svojim članom. Tako člani sekcije veli-
ko slik^o tudi doma. Dosedaj so raz-
stavljali že na večih razstavah, tako v
Ljubljani, Krškem ..., sodelovali so
na nekaj srečanjih likovnikov amater-
jev, ki jih organizira Zveza kulturnih
organizacij Slovenije. Leta 1979. pa sta
s svojimi deli na mednarodni železni-
čarski razstavi v Friieburgu v Švici so-
delovala tudi dva člana te sekcije in
sicer pokojna Vera Pristovšek in Alojz
Golež. Na podobni razstavi so sodelo-
vali tudi v Franciji.
Letos so pripravili že dve razstavi,
obe v počastitev Dneva železničarjev,
eno v prostorih železniške postaje Ro-
gatec, drugo pa v šolski sobi TOZD za
upravljanje in vzdrževanje prog ŽTO
Celje. Na tej razstavi so bila predstav-
ljena tudi ročna dela celjskih železni-
čarjev. Za dan republike pa bodo sode-
lovali tudi na razstavi aktivnih in upo-
kojenih železničarjev, ki bo v železni-
škem muzeju v Beogradu. Sodelujejo
tudi z drugimi likovnimi skupinami,
tako v Trbovljah, na Jesenicah in z
likovno skupino »Tine Rožanc« na že-
lezniški prometni šoli v Ljubljani, s
katerimi so že pripravljali skupne raz-
stave Ižini pa so razstave izmenjevali.
Sodelujejo tudi na slikarskih ex-tem-
porih.
Ž.B.
Na tokratni razstavi se s svojimi
deli predstavljajo: Alojz Golež, Zo-
ran Jovič, Štefanija Papič, Barbara
Popit, Nikola Radič, Cvetka Rožen-
cvet, Ante Trobej, Vika Sekulič,
Stanko Škobeme, Angela Špiljak,
Franc Štolfa in Branko Vudler.
Rogaška
pričakuje
Jugoslovanske
šansonjerje
Tretjič zapored se bodo v
Rogaški Slatini zbrali naši
najboljši šansonjerji. Tradici-
onalna prireditev »Jugoslo-
vanski šanson Rogaška 86« bo
letos 24. in 25. oktobra v kri-
stalni dvorani Zdravilišča
Rogaška Slatina.
Na natečaj za nove skladbe
so prispele 103 nove pesmi,
strokovna žirija (Bojan Ada-
mič, Zvonko Špišič, Ervin
Fritz in Franc Plohi) pa je za
oba koncertna večera izbrala
25 novih šansonov.
Letos bomo slišali in videli
Majtio Sepe, Lada Leskovarja,
Lado Kos, Zvonka Špišiča,
Alenko Pinterič, Janija Kova-
čiča. Meri Avsenak, Milana
Hribarja, Radojko Šverko,
Marjano Derž^, Bojana Kodri-
ča, Džuko Čaiča, Renato Bru-
mec in Jadranka Črnka. V dru-
gem delu prvega koncertnega
večera bo nastopil tudi Pavle
Minčič s poetsko-satiričnim
kabarejem »Obtožujem se«, v
drugem delu drugega večera
pa bo retrospektiva prvih dveh
festivalov.
M. A.
Odprli knjižnico v Šmartnem ob PakI
Konec tedna so v Šmartnem ob Paki, v prostorih doma kulture, odprli prenovljeno
knjižnico. Ob otvoritvi je spregovoril ravnatelj kulturnega centra Ivan Napotnik iz Titovega
Velenja, Marjan Marinšek, kije poudaril, daje za krso kot je Šmartno ob Paki knjižnica, še
posebno sed^, ko je našla lep prostor v novem kulturnem domu in je zato obširnejša,
velikega pomena. Knjižnico, ki ima 3500 enot, bo vodila Špela Marin. V kulturnem pro-
gramu so nastopili člani gledališča Pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki s programom »Moje
prvo berilo«.	T. TAVČAR
Arzenšek v kulturnem domu Žalec
Adi Arzenšek, svobodni
umetnik iz Dobriše vasi
med Petrovčami in Žalcem,
se bo za krajši čas znova
predstavil v domačem kra-
ju. To bo promocija njegove
monografije z naslovom
Ikone in sai^ski svet, ki so
jo izdali v Liechtensteinu.
Gre za kvalitetno mono-
grafijo, ki je pri zahtevnih
Adijevih reprodukcijah od
grafičnih delavcev terjala
maksimalno znanje in pozor-
nost. Monografija, ki jo je av-
tor s sodelavci že trikrat
predstavil v tujini, konkurira
za zlato medaljo iz te zvrsti
na knjižnem sejmu v Frank-
furtu.
S to monografijo proslav-
lja Adi tudi dvajsetletnico
svojega uspešnega in organi-
ziranega nastopanja, v tem
času pa je pripravil več kot
120 razstav po muzejih in ga-
lerijah, največ pa po Jugosla-
viji, ZR Nemčiji, Švici, Av-
striji, Kanadi in ZDA.
Predstavitev monografije
Ikone in sanjski svet bo v
soboto, 18. oktobra ob 17.
v avli kulturnega doma
Žalcu. Otvoritveni nagoM '
pripravlja	predsedr
skupščine občine Žalec Lv
vik Semprimožnik, o um
niku in njegovem delu z (
sedaruim vrhuncem v mor
grafiji pa bo govoril Aleksa,
der Bassin, kije ob treh tuj
avtorjih tudi sodeloval I.;
pripravi. V kulturnem pij.;
gramu bosta nastopila Fra;
ci Rizmal (violina) in Hinlh
Hass (klavir), v imenu dom.
činov pa bo spregovoril Jo
Jan.
Likovni kritik Kurt Prar
je v uvodni besedi k vabi
med drugim zapisal, da
»posebnost njegove (Adij
ve) tehnike in njegova gov
rica, ki nove izpovedne vre*
note povezuje s tradicijo, i
povzdigujeta nad množic
upodabljajočih umetnike
in v okviru te slogovD
usmerjenosti uvrščata njeg«
vo umetnost na prvo mesto
TONE VRABl
16. oktober 1986
novi tednik - stran 9
pzvočle preteklosti in sedanjosti
mUenI Zagrebški dom ¥ Rogaški Slailnl Je sprejel prve goste
---
^Idravilišču Rogaška Slatina so v
Jtieh predali namenu obnovljeni
I^Zagrebški dom, ki je s hodni-
j povezan s hotelom Sava. Je ob-
|A kategorije s 109 ležišči in dru-
^^ mi prostori.
J ! za postopno uresničevanje pro-
y a prenove starih zdravihških ob-
! v in Zagrebški dom je prvi te vr-
pPgrajen je bil leta 1822, z značilno
^kturo, ki jo po prenovi dosledno
'^ja, zato so bila obnovitvena dela
D zahtevnejša in dražja. V skladu z
^jo podobo zgradbe iz prvih de-
lij preteklega stoletja je tudi vsa
mja oprema, tako da je hotel Za-
gki dom danes prava paša za oči in
lajbrž prijetno presenečenje tudi
jjca, ki je sicer vajen tovrstnega
ošja.
jvni pečat daje hotelu prijetna do-
" ost, ubranost materialov in barv.
le obnovljeni zdraviliški hotelski
let verna podoba časa, v katerem
I zgrajen, ter izjemno lepo dopol-
I z elementi bivalne kulture mo-
ega časa, so se potrudili delavci
adove temeljne organizacije iz Ro-
|e Slatine, delavci Mizarstva Roga-
^latina, strokovnjaki mariborske-
|ženiringa biroja z arhitektko Luč-
|amenik ter Eko iz Ptuja in Emi iz
lan.
ptel Zagrebški dom ima tri etaže in
lažah so ga tudi obnavljali. V tretji
^gi že domujejo prvi gostje, naj-
|e Fincev, ki so v nedeljo prispeli v
iiško Slatino. Do konca novembra
je Zagrebški dom že oddan, sprejema-
jo pa še nove prijave turističnih agen-
cij iz Švedske, Švice in Zahodne Nem-
čije, tako da ni bojazni, da bi bil hotel
slabo zaseden.
Do konca novembra bodo obnovili
tudi spodnjo etažo, kjer bo dunajska
kavarna, taverna in prodajalna spo-
minkov. Do takrat bo urejena tudi
okolica Zagrebškega doma, ki je sedaj
najbolj reprezentančni hotel Zdraviliš-
ča iz Rogaške Slatine. Vsekakor gre za
velik uspeh Zdravilišča, kjer si stalno
prizadevajo, da bi bila njihova ponud-
ba čimbolj kakovostna, privlačna in
pestra.
MARJELA AGREZ
V reprezentančnem Zagrebškem domu bomo bolj poredko srečali domačega
gosta.
ia Celjskem dobri rezultati
konca leta milijon In sto tisoč nočitev?
J konca avgusta je na ce^-
M turističnem območju
iiočevalo za pet odstotkov
turistov kot v enakem
-m obdobju, od tega za
dstotke več domačih in
a odstotkov več tujih go-
(. Dobri rezultati torej, po-
ej še, ker so boljši tudi v
nerjavi z republiko in Ju-
lavijo.
o ocenah celjske turistične
se bomo morda ob koncu
zabeležili milijon in sto ti-
: nočitev, kar bi bil vseka-
lep uspeh (lani nekaj čez
jon). Da se temu lahko na-
imo, dokazujejo že septem-
u rezultati (tabela), saj so
se nočitve že približale številu
800 tisoč. Primerjave z lani žal
ni mogoče narediti, ker nima-
mo podatkov za nočitve v za-
sebnih sobah in turističnih
kmetijah, a kljub temu je mo-
goče reči, da so boljši od lan-
skih. Povsod, predvsem v
zdraviliščih, so dobro zasede-
ni, pa tudi na Rogli recimo po-
leti niso zaspali, tako da so že
avgusta dosegli toliko nočitev
kot lani v celem letu.
Nasploh so bili od polletja pa
do konca septembra, če izvza-
memo zdravilišča, najuspeš-
nejši v koryiški občini. Poseb-
no v Draviryi so dokazali, da
lahko nek hotel že v prvem le-
tu obstoja dosega zelo dobre,
med vsemi hoteli celo najbolj-
še rezultate, če je le usmeritev
prava. Tudi v Dobravi ne zao-
stajajo dosti, zelo uspešni so
bili v tem času tudi v Prebol-
du, še vedno je skupen odsto-
tek zasedenosti dober v Evro-
pi, Paki, Rubinu pa tudi v ne-
katerih ostalih hotelih. Pet-
najst je takšnih, ki dosegajo
vsaj 40 odstotno zasedenost, le
štirje, Turist Moziije, Planinka
Ljubno, Planinski dom Logar-
ska dolina in Celjska koča pa
beležijo zelo skromno zasede-
nost.
R. P.
»tvica zasedenosti hotelov
IZJEMNA PRILOŽNOST!
Predprodaja sezonskih smučarskih vozovnic za
smučanje na ROGLI. Za samo 18.000 din. Do 24.
novembra sezonska smučarska vozovnica
lENEJŠA ZA 55%
RTC UNIOR - ROGLA!
Prodaja:
UNIOR 761-122 (495)
INEX Maribor
SKI EXPO Ljubljana
SMUČARSKI SEJEM Maribor
sejem za otroke in odrasle	otrok je ogledalo časa
Pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Jugoslavije in Zveze orga-
nizacij za varstvo in vzgojo otrok Jugoslavije bo v prostorih Celjskega
sejma v Celju
10. jubilejni sejem »VSE ZA OTROKA«
Od 21. dO 26. oktobra 1986 - vsak dan od 9. do 18. ure
Na sejmu razstavlja blizu sto razstavljalcev iz Jugoslavije. Bogata izbira
izdelkov za otroka. Igrače, učila, prehrana, pohištvo, oblačila in obutev.
Bogat program spremljajočih prireditev. Delovne organizacije Aero
Celje, Ledo in Pllva Zagreb pripravljajo presenečenje.
itaiijansica
icuiinariica v
lioteiu Goiding
Rubin
v želji, da bi v hotel Goi-
ding Rubin v Žalcu priva-
bili več gostov, kot jih je
bilo še pred časom, so se
odločili za različne akcije.
Ena takšnih je tudi v teh
dneh, ko so se odločili, da
bodo od 10. do 20. oktobra
pripravili dneve italijanske
kuhinje, torej številnih ita-
lijanskih gurmanskih spe-
cialitet. Za pomoč so dobili
dva izvrstna kuharja iz
grand hotela Metropol v
Luciji pri Portorožu Boška
Blaznika (na sliki levo) in
Danila Forstnariča, ki svoj
posel dobro poznata, saj so
v večini njihovi gosti prav
iz Italije. Direktor hotela
Rubin Stane Geržina je po-
vedal, da so se na dneve
italijanske kuhinje dobro
pripravili. Sestavili so jedil-
ni list in česar se ni dalo
kupiti pri nas, sta kuhaija
prinesla s seboj. Tako je
možno dobiti vse od hlad-
nih predjedi (lignje in pe-
doče ali dagnje v solati), ju-
he minestrone (za 350 din)
do rib in mehkužcev (zoba-
tec, oslič, Ugnji na različne
načine, ribji krožnik), to-
plih jedil (tortelini, špageti,
zeleni rezanci z morskimi
sadeži za 1300 din, makaro-
ni, saldimbocco, osso buc-
co) do sladic (zabaglitone,
crostatta). Pri vsem pa je
zanimivo to, da za te speci-
alitete niso pretirane cene.
S podobnimi akcijami bo-
do v hotelu Goiding Rubin
nadaljevali tudi v pri-
hodnje.
T. VRABL
Planinsko slavje na Čreti
Obnovljena planinska koča I. Štajerskega bataljona
na Creti je bila v nedeljo prizorišče pravega planinskega
slavja. Planincem in drugim ljubiteljem narave, še zlasti
pa planincem Planinskega društva Vransko bo ta dan
ostal v nepozabnem spominu, ker so razvili svoj dru-
štveni prapor in s tem kronali svoje 17-letno aktivno
delo na področju planinstva oz. obstoja njihovega dru-
štva.
Vransko je v teh dneh živelo s planinci. Na njihovo
slavje so opozarjali transparenti in plakati. Vsa križišča so
bila opremljena z ličnimi panoji, na katerih so bili narisani
hribi in markacijske točke. Okolica koče pa je bila okra-
šena s številnimi zastavami tako, da je že pogled na vse to
izpričal aktivnost vranskih planincev, ki so se za to prilož-
nost še posebno potrudili. Prisotne je ob začetku slovesno-
sti pozdravil turistični delavec Vlado Rančig^, zatem pa je
delegacija Zveze borcev položila venec na ploščo I. Štajer-
skega bataljina. Predsednik društva Anton Sitar pa je nato
orisal prehojeno pot njihovega društva. Med drugim je
dejal: »V letih obstoja smo zgradili planinsko postojanko
na Čreti, markirali evropsko peš pot, ki poteka po našem
terenu, smo organizatoiji tradicionalnega tekmovanja v
orientaciji za pokal Štajerskega bataljona, organiziramo
vsako leto več izletov v naša in tuja gorstva... in še bi
lahko naštevali. Naša osnovna naloga pa je, da ohranjamo
naravo takšno kot je, nedotakljivo, čisto in urejeno, da jo
znamo ceniti in prikazati mlajšim, da jo vzljubijo in znajo
opazovati. S tem jo ohranjamo naslednjim generacijam
kolikor je to v naši moči. Prapor, ki ga razvijamo danes pa
bo trden spomin in obveza nam in našim zanamcem,
obveza mladini za nadaljne delo pri razvijanju planin-
stva ...«
Po slavnostnem govoru je prapor razvil Ivan Izlakar -
planinec gornik in dvakratni osv^alec najvišjega vrha v
Evropi Mount Blanca in ga predal v čuvanje praporščaku
Sreču Crnetu. Sledilo je pripenjanje trakov, pozdravni
govor predstavnika planinskih društev Franca Ježovnika,
ki je posegel v zgodovino odkrivanja in spoznanja teh
predelov pozdravni govor predstavnika jamarskega kluba,
ki je spregovoril o tradicionalni navezanosti na ta svet, ki
je kraško izredno zanimiv.
DARKO NARAGLAV
Izpiti za planinske vodnike
v soboto in nedeljo je bil še zadnji, ustni preizkus
znanja planinskih vodnikov na Srednji tehniški šoli
maršala Tita v Celju. Komisija (Franček Vogelnik,
dr. Tone Žunter, Silvo Jošt, Emest Stoklas in Božo Jor-
dan kot delegat Komisije za vzgojo in izobraževanje pri
PZS, je opravila zahtevno delo, saj se je preizkusa udele-
žilo 27 planincev.
Inštruktoiji so bili mnenja, da je seminar uspel, čeprav
vsi niso opravili preizkusa. Napredek je dosežen pred-
vsem pri vzgoji, posebno pri tehničnem delu. Še vedno pa
šepa orientacija in poznavanje planinskih poti in režima
gibanja (mejni pas, prehod čez mejo na planinskih preho-
dih s sosednjo Avstrijo).
Kandidati so izjavili, da bi imeli raje seminaije ob viken-
dih, v planinskih kočah in tudi to, da je bila skupina, ki je
tokrat opravljala preizkus, preštevilčna. Enakega mnenja
so bil tudi inštruktoiji, zato kaže te izkušnje upoštevati pri
bodočem delu.
Vodnike čaka sedaj le še zaključna tura (zamudnike še
en preizkus znanja), potem pa jim želimo srečno in
uspešno vodenje planincev po naših gorah.
Š. J.
Turistične lame Slovenije
že četrtič se pojavljajo preboldski jamarji med izdajate-
lji in ponudniki zanimivih stenskih koledarjev.
S prvim, kakor z vsemi naslednjimi koledarji, so približali
našemu delovnemu človeku in občanu delček tega kar so
videli in spoznali po svetu na svojih raziskovalnih ekspedi-
cijah, na pohodih po našem krasu in njenih globinah pod-
zemlja, s slednjim TURISTIČNE JAME SLOVENIJE pa
predstavljajo bogato zakladnico turističnih jam in njihovega
podzemeljskega sveta, ki omogoča zaradi svoje urejenosti
vpogled v skrivnostni svet podzemlja. Na 36 izredno lepih
barvnih posnetkih je zajeta široka paleta vseh 11 turističnih
jam Slovenije, nekaj njihovih zunanjih zanimivosti in kot
dodatek lepota planin - gorsko cvetje. Vse tvori zaokroženo
celoto in daje očesu prijetno sprostitev. Avtor večine foto-
grafij je priznani jamoslovec dr. prof. France Habe, kije tudi
tekstovno opremil koledar tako, da daje vsestransko
podobo tovrstne tematike. Svoj delež v fotografijah in tek-
stu pa so primaknili še sami člani preboldskega društva, ki
so se odločili za izdajo koledarja tudi zato, da s sredstvi od
prodaje ustvaijajo nove možnosti za svoje podvige na doma-
čem in tujem krasu. Prav tako pa jih čaka še izdaja publika-
cije o zadnji odpravi v Kolumbijo. Jamarji zato pričakujejo,
da bodo tudi letos v OZD, zasebni obrtniki in drugi radi
posegli po njihovem koledarju in jim s tem tudi pomagali
uresničevati njihove cilje. Vsi, ki bi ta koledar želeli imeti, se
lahko obrnejo na jamarski klub pismeno ali po telefonu 722-
128/21-016.	OV
10. stran - novi tednik
16. oktober 1986
Letošnji Virštanjčan bo dobro vino
Odkupne cene za mlade vino so že znane
Na Šmarskem letos pričakujejo do-
bro vinsko letino, tako po količini
kot po kakovosti, saj se sladkorna
stopnja giblje med petnajst in sedem-
najst odstotki.
Stopnja sladkoija bi bila nemara
lahko še višja, če bi pridelovalci ne bih
pohiteli z obiranjem grozdja. Nekateri
so ga namreč potrgali že koncem sep-
tembra, čeprav je bilo uradno določen
datum pričetka trgatve 1. oktober za
zgodnje in 8. oktober za pozne sorte.
Večino grozdja so na Šmarskem obrali
4. in 5. oktobra.
Hmezadov Kmetijski kombinat v
Šmaiju letos ni organiziral odkupa
grozdja, ampak bodo odkupovali sa-
mo mlado belo in rdeče vino. Tega naj
bi bilo za okoli 30 vagonov, vino pa
bodo negovali v kleteh Vina Šmartno
ob Paki. Kljub temu, da so v Kombina-
tu zagotovih odkup grozdja za tiste
pridelovalce, ki nim^o lastnih prede-
lovalnih zmogljivosti, za ta odkup ni
bilo nobenega zanimanja. Določili so
tudi odkupno ceno mlademu vinu. Za
liter kakovostnega belega vma bo do-
bil pridelovalec 600 dinaijev, za liter
kakovostnega rdečega mladega vina
pa 500 dinaijev. Belo vino slabše kako-
vosti bodo odkupovali po 470 dinarjev,
drugorazredno rdeče vino pa ne bo
prišlo v poštev za odkup. V kombinatu
v Šmaiju pravijo, da bodo z odkupom
grozdja nadaljevali prihodnje leto in
da je letošnji odkup mladega vina le
prehodna obhka.
M. AGREŽ
REKLI SO
Tone Rozman, predsednik
skupščine Zveze čebelar-
skih družin občine Žalec:
»Zaradi močnega šiijenja če-
beljega zajedalca varoze,
smo se v žalski občini čebe-
lami odločili za kompletno
plinjenje čebeljih družin. S
plinjenjem smo pričeU vče-
r^ in sicer v čebelarski dru-
žini Griže, nato pa po razpo-
redu v vseh desetih druži-
nah. Skupju imamo okrog
2600 panjev. S plinjenjem
bomo poskušali, če že ne
uničiti, vsaj zavreti hitro
razmnoževanje tega, čebe-
lam zelo nevarnega, zaje-
dalca.«
T. TAVČAR
Maline na Šmarskem - za
zaslužek In razvedrilo
v šmarskem Kmetijskem kombinatu so se, v sode-
lovanju s predelovalnima organizacijama, celjskim
Etolom in Vitalom iz Mestinja, odločili za pospešeno
akcijo gojenja malin.
Kombinat se pri tej akciji obrača zlasti na občane, ki
živijo v blokih, pa bi jim dodatni zaslužek z malinami
prišel prav, veliko pa je n^brž tudi tistih, ki bi imeli s
takšnim »mini« kmetovanjem tudi veselje. Občanom,
predvsem v Šmaiju pri Jelšah in v Rogaški Slatini, bo
Kmetijski kombinat Šmarje ponudil v okolici teh kra-
jev manjše parcele zemlje, na katerih bi že spomladi
začeli s sajenjem malin. Kot dopolnilna dejavnost pa bi
bile maline lahko dobrodošle tudi na manjših kmeti-
jah. Kmetijski strokovnjaki v Šmaiju zatijujejo, da je
malina hvaležna kultura za gojenje, da je sadilni mate-
rial poceni in da z njo ni veliko dela, razen seveda v
času obiranja, ko zahteva veliko pridnih in urnih rok.
M. A.
iMEllJiiiliASVET
Jesensko gnojenje travinja
Gnojenje travinja je odvisno od vrste zemljišča ii)
od našega načina izkoriščanja. Če želimo povečati
količino in kakovost pridelkov, moramo povečati
tudi število košenj ali uvesti intenzivno pašno kosu«
izkoriščanje. Povečanje mase krme pa dosežemo $
pravilnim izkoriščanjem in gnojenjem, tako v jesen,
skem kot spomladanskem času ter v času paše ali
košnje.
Praviloma na našem travinju primanjkuje fosfoija (P)
in kalija (K), ki pospešujeta rast in razvoj detelj. Dete.
Ije pa s pomočjo gomoljčkov na koreninah vežejo
dušik iz zraka, ki ga kasneje porabijo trave za svojo
rast.
Čista rastlinska hranila so dušik (N), fosfor (P2O5) in
kalij K2O. V 100 kilogramih NPK 6:18:18 je 6 kilogra-
mov N, 18 kilogramov P2O5 in 18 kilogramov K2O.
Na hektar damo vsako leto, odvisno od načina rabe
(aH imamo dvo, tro ali štirikosno rabo ah pa intenzivno
pašnokosno rabo), manjše ali večje količine hranil
Tako damo od 80 do 130 kg P2O5 in 100 do 220 kg KjO
(na travnikih, kjer je malo fosfoija ah kahja pa lahko
količino še povečamo).
Dvokosni travnik, ki je sredice dobro založen s fos-
foijem in kalijem, bomo gnojili s 600 kg/ha gnojila
NPK 6:18:18 in sicer 200 kg/ha jeseni, ostah dve tretjini
gnojila pa potrosimo ^odaj spomladi.
Tri, štiri in petkosni travnik ter travnike za pašno
kosno rabo bomo gnojili s koUčinami od 700 do 900 kg/
ha istega gnojila 6:18:18, po enaki metodi kot dvokos-
nega in sicer 1/3 gnojila jeseni, ostaU 2/3 pa zgodaj
spomladi.
Tiste travne površine, kjer pa primanjkuje fosfoija-
to so predvsem tista gospodarstva, ki gnojijo največ z
gnojnico - pa naj se pognojijo v jeseni v NPK 0:30:18 in
sicer 300 do 400 kg/ha. Med letom pa po vsaki košnji
dognojujemo s KAN-om ali UREO.
TATJANA MIKELN, dipl. ing. ZŽV Celje
Ob otvoritvi prenovljenega posestva Tum so delavci posestva pripravili tudi razstavo
sadja.
Prenovljeno posestvo Turn
Prenova Erinega kmetij-
skega posestva Turn v Hra-
stovcu pri Titovem Velenju
je ob otvoritvah nekaterih
krajevnih cest največja pri-
dobitev ob letošnjem ve-
lenjskem občinskem praz-
niku. S prenovo, v katero so
v Eri vložili okoli 120 mili-
jonov dinarjev, so pridobili
predvsem boljše delovne
pogoje za zaposlene in se-
zonske delavce te delovne
enote, kjer sicer dokazujejo,
da je tudi družbeno kmetij-
stvo v teh današnjih pogo-
jih gospodarjenja lahko
uspešno.
Na posestvu Tum, v delov-
ni enoti Erine Temeljne or-
ganizacije kooperantov kme-
tijstvo Šoštanj se ukvaij^o
predvsem z živinorejo in sa-
djarstvom. Na 19 hektarih so
letos obrali približno 270 ton
jabolk, v hlevu pa imajo 130
pitancev. Gospodarijo z
dvajset hektari travnikov, na
dvancostih hektarih pa pri-
delujejo silažno koruzo.
Tako temeljna organizaci-
ja kot tudi delovna enota
uspešno poslujejo. Tudi za-
to, ker oskrbujeta več kot
polovico velenjske občine, je
bila prenova Turna nujna, še
posebej, ker im^o poleg se-
danje posodobitve v načrtih
še širitev proizvodnje na bo-
dočih rekultiviranih površi-
nah. V sedanji fazi so obno-
vih ostrešje skladišča in hla-
dilnice, uredili dovoz na si-
los, dobili prostore za shra-
njevanje kmetijske mehani-
zacije in tudi manjšo meha-
nično delavnico za popravi-
la, uredih pa so tudi tri sta-
novanja za delavce in skup-
na ležišča za sezonske de-
lavce.
Družbeni sektor velenj-
skega kmetijstva, ki dosega
pri proizvodnji, (v znatno
težjih pogojih kot drugod)
pomembne rezultate tudi v
republiškem merilu, je s pre-
novljenim Turnom dobil os-
novo za nadaljnjo širitev.
Večino denaija za obnovo
so v Eri zbrali sami, nek^ pa
je bilo tudi kredita banke.
Oko^e so delavci Ere z udar-
niškim delom uredili sami.
V Celju za drugačne
sekcljske razprave
v celjski občinski konferen-
ci SZDL se zavzemajo za dru-
gačne sekcije razprave o kme-
tijstvu po krajevnih skupno-
stih.
Tako se ogrev^o za informa-
tivno - družabna srečanja na
vasi, bolj v slo^ popularnih
odd^ Znanje - imarye ali jav-
nih radijskih odd^. O tem so
razpravljali tudi v torek na seji
sveta za družbenoekonomske
odnose v kmetijstvu pri
SZDL.
Razpravljali pa so še o osnut-
ku zakona o ukrepih za pospe-
ševanje proizvodnje hrane in
zagotavljanje osnovne preskr-
be ter o predvideni samo-
upravni organiziranosti na tem
področju.
UM
Dvovrstni podrahljač
Po obiranju hmelja so tla v hmeljiščih zelo zbita in sedaj je
pravi čas, da opravijo globoko jesensko rahljanje. To je
agrotehnični ukrep za izboljšanje tal v hmeljiščih. Z njim
uničijo plazine v globini, na površini pa razrežejo in zdrobijo
kolesnice, poti, ki jih v vsaki vrsti jemlje traktor. S kolesi
vozi traktor vedno po istem mestu, zato je tam zemlja je
posebno zbita.
Dvovrstni podrahljač so izdelah v Strojni v Žalcu, širok je
3,60 m in zrahlja lahko hektar na uro. Seveda pa mora biti
priključen na dovolj močan traktor. Zato so temeljne
zadružne organizacije združile sredstva in kupile traktor
SAME 170 KM, ki ga vidimo na posnetku pri globinskem
rahljanju.
T. TAVČAH
ZAKLADNICA
ZDRAVJA
KANISAN
Hladni dnevi brez
prehlada so
prijetnejši.
Sadeks vam nudi
prijateljsko pomoč.
Dobite me v lekarni!
Hmezad-AgrlM-Sarieks
16. oktober 1986
novi tednik - stran 11
Krasna si, bistra
hči pianin
Gregorčič je Soči tako lepo
zapel. Jaz pa mislim na Savi-
njo. Ko sem ondan lovil ribe
pri šeškem mostu, na des-
nem bregu sto metrov nižje
tik grmovja, sem mislil, da se
bom onesvestil.
Od kod ta smrad?
Pogled med gosto grmovje
človeku vse pove. Lani v tem
času ni bilo toliko navlake,
letos pa ...
Razpadajoče mačke, z^ci,
prašički, predvsem pa poli-
vinil, pločevina, gumijastih
odpadkov pa nič koliko.
Nevihte, neuija, dolgotraj-
no deževje povzročajo nara-
slost reke in posledice vsega
je ta nesnaga, te ta ali oni
modro pouči.
Vrag naj vzame takega tol-
mača! V oblakih so bhski in
gromi, milijarde deževnih
kapelj. Ko bi bila gori vsaj s
topovi oborožena armada in
bi spuščala salve na vse tiste
zlobneže, ki so zmetali to na-
vlako v valove deroče Sa-
vinje!
Gregorčič Soči govori: Ka-
ko glasno, ljubo šumljaš, ka-
ko čvrsto, krepko skakljaš,
ko sred gora še pot imaš!
To velja tudi za našo Savi-
njo. Predvsem za gornji del
Zgornje Savinjske doline.
Doli, ob zvijanju med hme-
ljišči pa je povsem drugače.
Gregorčič bi vprašal reko: A
ko pridereš na ravnine, zakaj
te živa radost mine?
Pred leti je upravni odbor
RD Šempeter bil bitko s po-
djetji brez čistilnih naprav.
Kršitelji so bili znani. Kako
pa najti nekulturne občane,
ki brez vesti mečejo v Savi-
njo in njene pritoke prav vse,
kar jim je na dvoriščih, de-
lavnica, hlevih, pesjakih in
še kje v napoto?
Trenutno je voda čista, po
dežju se hitro zbistri. Človek,
ki ljubi reko, mora upreti oči
samo v sinje modri tok. Če se
okreneš, pogledaš med gr-
movje, te stisne pri srcu, bo-
leče vzdihneš verz: V tej boli
tožna in počasna, ogromna
solza se mi zdiš .. .
V zadnjem trenutku se je
svet zganil glede bolnih in
nepravilnega gospodarjenja
gozdov. Pa tudi o onesnaže-
nju voda so glasovi vse vi-
harnejši. Kako žalostna po-
doba - voda čista, prozorna,
na bregovih pa grmade od-
padkov. Pa bo prišlo neuije,
narasla reka bo odpadke od-
nesla drugam, na ta kraj pa
bo naplavila druge, mogoče
še številnejše. Polivinil, raz-
ne gumijaste izdelke in rja-
večo pločevino je moč po-
brati. Kdo pa bo ob priliki
akcije odstranjeval razpada-
joče in smrdeče živali? Če bi
se moglo uresničiti, bi Savi-
nji naročili: Ne stiskaj v meje
se bregov, srdita čez branove
stopi, ter občane, nesnage
lačne, vtopi na dno razpenje-
nih valov!
Kar je res je res: Naša Savi-
nja bi mirno lahko bila druga
Soča. Onesnaževalci, kako
mislite vi?
DRAGO KUMER
Prijeten izlet
Čeprav je bilo tisto jutro
deževno in hladno smo z ne-
strpnostjo pričakovale avto-
bus, ki nas je odpeljal na
strokovno ekskurzijo kmetic
zadružnic na avstrijsko Ko-
roško. Kljub slabemu vre-
menu se nam je obetal lep
dan, saj smo videle veliko le-
pega, prijazna vodička, do-
ma iz avstrijske Koroške pa
nam je povedala veliko zani-
mivega o kr^ih in ljudeh, ki
smo jih obiskale. Ogledale
smo si kmetijo, usmerjeno v
mlečno proizvodnjo in kme-
tijo, ki se ukvarja s kmečkim
turizmom. Popoldne smo si
na Gosposvetskem polju
ogledale cerkev, knežji ka-
men, kasneje še Vrbsko jeze-
ro in Celovec. Povsod nas je
spremljala prijazna sloven-
ska beseda in same smo se
prepričale, da tod žive Slo-
venci, ki se zavedajo svojih
korenin in s ponosom sežejo
v roke bratom iz domovine.
Ob povratku domov je bilo
na avtobusu veselo. Čeprav
smo bile kmetice iz različnih
krajev šentjurske občine,
smo se v smehu, veselju in
pesmi dobro ujele. S pono-
som, da smo bile, čeprav
kmetice, povsod lepo spreje-
te, smo kar težko zapuščale
avtobus in prijaznega šofer-
ja. Rada bi se zahvalila v
imenu vseh udeleženk izleta
TOK Šentjur in še posebej
tovarišu Miji, ki nam je omo-
gočil tako prijeten izlet.
M. ROBIČ,
Planina
Hvaia za pomoč
Društvo za varstvo živali v
Celju se zahvaljuje vsem, ki
so doslej na kakršen koli na-
čin pomagali pri naši dejav-
nosti. Posebna zahvala velja
Alojzu Gmajneiju, pri kate-
rem je našla zatočišče že
marsikatera zavržena žival.
Še naprej prosimo ljubitelje
živali za pomoč, še posebej,
ker s skromnimi sredstvi ne
moremo uresničiti vsega,
kar bi radi. Pri Gmajneiju ta-
ko načrtujemo popravilo
ograde za živali, tudi tiste, ki
jih lastniki, ki odhgjajo na
dopust, nimajo kam oddati.
Ob prošnji pa še enkrat
vsem lepa hvala za doseda-
njo pomoč!
Društvo za varstvo
živali Celje
Vse več možnosti
za neovirano
gibanje
Delovanje pri odpravlja-
nju arhitektonskih ovir je le
ena izmed mnogih dejavno-
sti društva paraplegikov
cehske regije.
Člani iz posameznih občin
so zadolženi, da sproti poro-
čno o novo nastalih ovirah v
njihovem življenjskem oko-
lju. Včasih se moramo opira-
ti na zakon o gradnji objek-
tov, ki določa ukrepe za od-
pravo arhitektonskih ovir.
Mnogokrat pa zadostile le
opozorilo s kratkim pojasni-
lom o potrebi za odpravo
ovire, ki ga pošljemo pristoj-
nim službam v posameznih
občinah.
Zgledno je zlasti sodelova-
nje z občino Slovenske Ko-
njice, kjer preurej^o staro
mestno jedro in gradijo nove
objekte. Pri urejevanju oko-
lja upoštevajo tudi potrebe
občanov, ki imajo težave pri
gibanju. Ni še dolgo, kar so
invalidi na vozičkih nemoč-
no obsedeli pred visokimi
robniki na Titovem trgu in
čakali na pomoč mimoido-
čih. Te dni zadovoljni opazu-
jemo na novo dozidane klan-
čine, ki omogočajo samostoj-
no in neovirano gibanje.
Na splošno v Slovenskih
Konjicah že nekeg let gradijo
tako, da invalidi na vozičkih
sami pridejo vsaj v tiste usta-
nove in zgradbe, kamor od
časa do časa le morajo priti.
Čas je že, da se prične spre-
minjati miselnost o invalid-
nosti ljudi. Le tako lahko
upamo, da bomo imeli ved-
no več krajev, kje se bodo
funkcionalno ovirani ljudje
lahko nemoteno vključevali
v svojo življenjsko sredino.
JULČKA KRALJ,
Slovenske Konjice
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje:
Sobota, 18. oktobra ob 20.00: William Shakespeare: KAR
HOČETE, gostovanje v Portorožu.
Ponedeljek, 20. oktobra ob 19.30.: Giovanni BOccaccio:
DEKAMERON, gostuje SATIRIČNO GLEDALIŠČE iz
Krakovva.
Dvorana glasbene šole Titovo Velenje: V dvorani glas-
bene šole bo v torek ob 19.30. uri abonmajski koncert
Dekliškega pevskega zbora Centra srednjih šol iz Titovega
Velenja.
Pivnica Zdravilišča Rogaška Slatina: V pivnici bo jutri
ob 19.30. uri klavirski recital Hinka Haasa iz Ljubljane.
Kulturni dom Slivnica: V kulturnem domu v Slivnici pri
Celju se bodo jutri ob 19. uri predstavili amaterski gleda-
liščniki štorskega Železaija. Nastopili bodo s predstavo
Iva Brešana Smrt predsednika hišnega sveta, ki jo je reži-
ral Bogomir Veras.	'
Zdravilišče Laško: V Zdravilišču Laško bo jutri ob 20. uri
igral za ples ansambel Big fien.
Knjižnica Edvarda Kardelja: V knjižnici Edvarda Karde-
lja je v mesecu knjige na ogled razstava »Naših 40 let«, ki
so jo knjižničaiji pripravili ob 40-letnici ustanovitve celj-
ske Študijske knjižnice.
Pokrajinski muzej: V Stari grofiji so odprli razstavo
»Pokrajina na podobah celjskega muzeja«, ki bo odprta še
vse do decembra.
Razstavni paviljon Topolšica: V hotelu Vesna si lahko do
20. oktobra ogledate prvo samostojno razstavo likovnih
del kipaija amateija Vilibalda Krajnca iz Celja.
Knjižnica Titovo Velenje: Razstava plastik akademskega
kiparja Viktoija Gojkoviča iz Ptuja bo v velenjski knjižnici
odprta še vse do 5. novembra.
Knjižnica Šentjur: V šentjurski knjižnici si lahko še do
srede ogledate razstavo likovnih del Katje in Goceta Ka-
lajdžinski.
Likovni salon: Do 25. oktobra v celjskem Likovnem
salonu razstavlja svoja slikarska dela Leon Koporc. •
Razstavni salon Zdravilišča Rogaška Slatina: V Raz-
stavnem paviljonu Zdravilišča Rogaška Slatina si lahko še
jutri ogledate razstavo likovnih del Milene Stepančič.
KLjUB, Center za klubsko dejavnost Celje:
Četrtek, 16. oktobra ob 19.30.: video-film THRON, vstop-
nina bo 100 dinarjev.
Sobota, 18. oktobra ob 20.00: koncert ročk skupine
Tužne uši iz Splita, vstopnina bo 300 dinaijev.
Gostejša mreža bencinskih servisov
¥ soboto so na Planini pri SovnIcI odprli novo Potrolovo bencinsko črpalko
Po krajši slovesnosti so v soboto na
Planini pri Sevnici odprli letos že drugi
novozgrajeni bencinski servis Petrola
na našem območju. Gre za manjši, a mo-
deren objekt, prilagojen potrebam tega
dela manj razvitega Kozjanskega.
Prebivalci Planine in okoliških zasel-
kov so se doslej oskrbovali z naftnimi
derivati pri Kmetijskem kombinatu Šent-
jur. Objekt pa je že precej dotrajan in bi ga
bilo potrebno temeljito obnoviti, zato so
samoupravni organi Petrola sprejeli sklep
o gradnji nove črpalke na Planini. Potre-
ben denar za gradnjo - 85 milijonov dinar-
jev - so poleg Petrola prispevali republi-
ški zavod za rezerve, šentjurska občina in
krcOevna skupnost Planina. Bencinsko čr-
palko je maja letos začel graditi šentjurski
tozd Ingrada in jo tudi v roku zgradil.
Podobno kot že pri pred približno me-
secem dni zgr^eni bencinski črpalki v
Solčavi, pa tudi drugih črpalkah v manj-
ših krajih kot so Ponikva, Vitanje, Zreče,
Bistrica ob Sotli, Kozje ipd., tudi tokrat
ne gre za ekonomski interes te delovne
organizacije, pač pa za posluh Petrola za
vlaganja na manj razvita območja. Črpal-
ka na Planini namreč ne bo prinašala
kakšnega večjega dobička, zato pa veliko
pomeni predvsem za nadaljnji razvoj
kmetijstva na tem območju. Računajo, da
bodo na črpalki na Planini vsak mesec
prodali 60 do 80 ton naftnih derivatov, kar
v primerjavi s celotno mesečno prodajo
celjske poslovne enote drobna prodna -
8000 ton - ni veliko. Vendar pa pri Petrolu
računajo, da bodo uspeli tudi s prodno
dodatnega asortimana na črpalki, ki so ga
tudi prilagodili potrebam kraja - na zalogi
bo n^več rezervnih delov za razne kmetij-
ske stroje.
Bencinski servis na Planini bo jeseni in
pozimi odprt od 7. do 15. ure, poleti (naj-
verjetneje od prvega maja naprej) pa od 7.
do 17. ure. Tako bo prve mesece na servi-
su zaposlen samo en delavec, kasneje pa
naj bi zaposlili še enega.
Bencinska črpalka na Planini pomeni
še en korak naprej k prizadevanjem Pe-
trola, da bi čimbolje organizirali prodno
naftnih derivatov na našem območju.
Skupaj z letos odprto črpalko v Solčavi
ima celjska poslovna enota drobna proda-
ja na našem in koroškem območju že 41
bencinskih servisov. Hkrati s tem pa si v
Petrolu prizadevajo, da bi tudi izboljšali
ponudbo in kupce tako postregli, da bodo
zadovoljni. H kakovostnejši ponudbi sta
precej pripomogli dve večji investiciji, ki
so jih prav tako izpeljali letos: popolnoma
so obnovili večja bencinska servisa v Ti-
tovem Velenju in ob Mariborski cesti v
Celju. Že prihodnje leto pa nau bi Petrol
nadaljeval s širjer^em mreže bencinskih
servisov v manjših krajih; računajo, da
bodo zbrali dovolj denarja za gradnjo čr-
palke v Gornjem Gradu.
Pri Petrolu se zavedajo, da moderen
objekt še ni dovolj za dobro ponudbo,
zato precej pozornosti namenj^go dodat-
nemu izobraževa^u zaposlenih. Poleg
dobro razvitega internega izobraževa-
nja (razni tečaji), dajejo vso podporo tu-
di drugim oblikam izobraževanja zapo-
slenih.
Manjši, a sodoben bencinski servis na Planini, prilagojen potrebam tega kraja.
Petrol je poleg prodaje naftnih derivatov organiziral tudi prodajo dodatnega asorti-
mana, predvsem rezervnih delov za kmetijske stroje.
Bencinski servis na Planini je odprl Franc Čerin, predsednik sindikalne organizacije
v celjskem tozdu Petrola.
12. stran - novi tednik
iSij
z zeleno bratovščino na prvi jesenski jagi
Divji prašiči so plahe in
previdne živali. Ko se loma-
stei^e po goščavi umiri, naj-
prej pokuka na piano stara
svinja. Na vse štiri strani ne-
ba ovohava, ali je zrak čist,
šele ko je vse mimo, izstopi.
Za njo se veselo požene vsa
progasta mladež. Mlaskajo in
tolčejo z zobmi, ko drobe ko-
ruzne storže, hrstajo, ko lomi-
jo stebla. Od vsega jih najbolj
veseli hranjenje. Dan za
dnem neutrudno polnijo tre-
buhe. Naglo se debele in ra-
stejo .. Divji prašiči so ko-
ristni pri ohranjanju biolo-
škega ravnotežja v naravi, a
tudi škodljivi, ker radi obi-
skujejo njive...
S takšno leposlovno in mal-
ce učbeniško predstavo o tej
divjadi z drobnimi srepimi oč-
mi sem se odpravil na letošnji
prvi skupni lov lovske družine
Dreta iz Nazarij. Na njihovo
povabilo seve, ki ga ni bilo
mogoče odkloniti. Hočeš no-
češ, vsi smo dediči lovske kul-
ture, ki se v našem značaju
izraža kot nenehen iskalski ne-
mir. Človek je več kot 99 od-
stotkov svojega obstoja preži-
vel kot lovec in zak^ ne bi še
jaz enega nedeljskega dopold-
neva.
Jutranji zbor zelene bratovš-
čine iz Nazarij pred njihovim
novim lovskim domom pri
Lačji vasi je napovedoval, da
tistega dne bo nekaj. Kosilo
namreč, kajti v goste so bili
povabljeni lovci pobratene
družine Velka. Že v zgodnjem,
hladnem jesenskem jutru, so
zato žene nekaterih lovcev jele
pripravljati vse potrebno za
pristno domačo juho, pa meso
in prikuho, kajti na tisto, kar
n^ bi prinesli iz gozda, se ni
bilo mogoče zanašati. Tako
kot slab lovec včasih tudi za-
dene, namreč tudi dober lovec
kd^ zgreši. Nazarski lovci pa
so že dokazali, da so dobri lov-
ci, ne le s puško, tudi drugače,
s prizadevanjem in s skrbjo za
ohranjanje divjadi.
Žuža ostane doma
Lovcev iz Velke ni bilo, ver-
jetno jih je zadržala trgatev, za-
to smo se s polurno zamudo
vkrcali v tovornjak, s katerim
smo se zagrizli v strmino, na
Čreto, pod Šentjošt, v gozd, ki
ga je jesen obarvala rumeno,
rdeče v^oličasto, lovskim do-
godivščinam naproti.
Za prvo lovsko sta poskrbeli
Cita, istrski resasti gonič in
Žuža, brak jazbečarka, ki sta si
zaradi neporavnanih računov
z nekega predlanskega pogo-
na, ko se nista mogli sporazu-
meti čigav je ustreljen merja-
sec, skočili v zobe. Skupil jo je
Vaško User, sicer lovski čuvaj,
ki ju je skušal spraviti nara-
zen. Med potjo na Čreto je raz-
kazoval sledove Citinih zob in
počeno steklo za zapestni uri.
Kljub temu je doma ostala
Žuža.
Začelo se je zares. Zbor lov-
cev na gozdni cesti pod Šent-
joštom me je spomnil na obi-
čsge iz JLA, a mi je bilo brž
jasno, da tako mora biti, da je
tu zbrana družba z visoko raz-
vitim čutom za medsebojno
sodelovanje, da gre za odgo-
vornost vsakega posameznika
do vseh udeležencev lova, do
lovovodje Milana Cajnerja in
starešine Staneta Filčiča, da je
pri takšnem lovu na prvem
mestu skupna korist. Pri po-
gonu ima vsak točno določeno
nalogo, k^jti ni tako preprosto
razmetavati s smodnikom, ši-
brami in kroglami v lovu, kjer
sodeluje 29 lovcev in šest
psov. Povrh vsega pa je v ti-
stem jutru gozd prekrila redka
siva megla, ki seje potuhnjeno
vlekla skozi korita in bregove,
da so sence utonile v enolično
puščobo, ki je prinašala še
večji hlad.
Lovska družina Dreta šteje
le 45 članov in gospodari s
5100 hektari lovišč. N^števil-
nejša divjad v loviščih je sr-
njad, druga stalna divjad so '
divje svinje, gams, jelen, veli-
ki petelin, gozdni jereb, zajec
in raca mlakarica. Divji pra-
šiči so letos naredili za pri-
bližno 500 tisoč din škode, ki
pa bi bila še večja, če jim ne
bi pokrmili šest ton koruze.
Na preži
Lovovodja je razložil pravila
igre. Lovili bodo divje prašiče
do 50 kilogramov teže (lanšča-
ke in ozimce), jelenjad, z^ce,
lisice. Dvajset bo strelcev, de-
vet pa gonjačev. Prostovoljci,
večinoma ml^ši lovci in pri-
pravniki so izstopili. Manjkal
je še eden. Ni bilo treba dolgo
čakati, prijavil se je še zadnji
gonjač. Iz skupine strelcev ga
je pospremil medklic: »Tega
tako ni škoda ..Gonjači se
niso zmenili za zbadanje, druž-
no so ugotovili, da so vsi ro-
dovniški. Nekdo je prevzel pr-
vo pomoč, rog pa je vzel Rado
Kampuš, ki je tako skrbel za
glasbo.
V kolonah, levo in desno kri-
lo, v sredi gonjači, so se odpra-
vili na svoja mesta. Z rogi-
stom, ki bo zatrobil začetek
(enkrat) in konec lova (trikrat)
sva splezala na visoko prežo.
Spotoma, ko so se strelci raz-
porejali na svoja mesta (za to
je kakšnih dvajset minut ča-
sa), sem glasno razmišljal, ka-
ko lahko lovec oceni, ali je pra-
šič težak 50 ali 52 kilogramov.
Takoj sem dobil odgovor: »Ta-
ko strogo pa spet ni. Nekaj ki-
logramov gor se še vedno tole-
rira, sicer pa, pri takšni količi-
ni te še mesar v mesnici prine-
se okoli, kot bi pihnil.«
Z Radom sva se povzpela na
prežo. Zatrobil je začetek lova.
Časa sva imela dovolj, zato sva
se šepet^e pogova^ala o lovu,
o njegovih spominih, kako je,
še mlad, ponoči dobil kar tri
prašiče, pa o divjih mačkah,
lisicah, jelenih, ki so tu, pa o
jelenu dvansOsteraku, ki ga je
lani dobil nek nemški lovec in
jokal od veselja ter telefoniral
v Nemčijo, da ga še ne bo tako
hitro domov. Se razume
zakeO • • •
Zmotil nzgu je l^ež goničev.
Nekaj so izsledili. Tudi klici
goryačev so bili vse bliže, le
divjadi ni od nikoder. Ob do-
govorjenem času je Rado za-
trobil v rog konec prvega po-
gona, ki je minil brez enega
strela.
Zbrali smo se pod prežo,
kjer je bil n^hujših očitkov
deležen rogist, ki da ni igral po
notah. Zbad^o ga tudi, da bi
bilo bolj koristno, ko bi ta čas
prežo prebeirval.
Svežih sledi prašičev je na
vsakem koraku vse polno, za-
to je upanje, da bo v drugem
pogonu bolje, upravičeno.
Turizem smo ljudje
Tokrat smo zzgeli »italijan-
sko frato«, (tam so delali oglje,
ki so ga prod^ali v Italijo), po-
vršino veliko 30 hekt^ev. Za
takšno število lovcev je to kar
prevelika površina, a kaj, ko je
bil lov načrtovan za 50 lovcev.
Sam sem šel tokrat z levim kri-
lom in z delovodjem Milanom
Cjunerjem. V skupini je bil tu-
di Josef Rath, avstrijski lovec
iz Gradca, ki se je želel enkrat
udeležiti tudi skupnega lova z
našimi lovci. Sicer je s skupi-
no avstrijskih lovcev reden
gost nazarskih lovišč, kjer je
pustil marsikatero mjirko. Sa-
mo za vstop v lovišče namreč
dnevno plača 80 mark, pose-
bej pa še seveda za trofejo. Na-
zarski lovci so že dolgo tega
uvideli, da lovski turizem pri-
naša lep zaslužek, imeli pa so
tudi srečo, da so spoznali sku-
pino avstrijskih lovcev, ki so
dobri strelci in tudi ljubitelji
narave. Ni namreč vseeno, s
kakšnim lovcem imaš
opravka.
»In koliko plača za ta skupni
lov?« me je zanimalo, potem
ko sva avstrijskega lovca pu-
stila pri predzadnjem stojišču.
»Nič. Ker je naš stalni gost
in ker sije tako želel sodelova-
ti v skupne lovu, smo ga pač
povabili. Turizem smo ljudje,
tega se zavedamo tudi lovci,«
je pojasnil Milan Cajner.
Naslednjih dvsgset minut
sva prečakala v popolni tišini.
Kot da je tudi pticam zastala
pesem v grlu, tišina je bila vse
bolj skrivnostna in zamolkla.
Tu in tam je zaprhutala kakš-
na ptica, odpadel kakšen list z
drevja in to je bilo v drugem
pogonu vse. Spet ni bilo strela,
še gonjači so se delu frate, kjer
sva stala, izognili. Pravzaprav
je bila površina prevelika, da
bi jo lahko vso zajeli.
Sedem strelov
s fotoaparatom sem bil spet
na visoki preži, nekaj metrov
nad zemljo, z objektivom,
usmerjenim na jaso pred se-
boj. Tam se bodo prikazali, to-
krat zagotovo. Spomnil sem se
besed enega gonjačev, ki je
med drugim pogonom odkril
pravcati spalnici, počivališči
divjih prašičev. Sledovi ob
ml^ah, kjer so kalužali jeleni
in rili divjih prašiči, so bili sve-
ži, vodili so tja, niže. Tudi ko-
ruze, ki so jo prejšnji večer po-
krmili lovci, ni bilo več. Zajci
in lisice je zagotovo niso po-
jedli, storilci so bili znani.
Rado je tokrat ostal spodaj,
pod prežo, s puško pripravlje-
no na strel. Kajti sedaj zagoto-
vo nekcO bo, na tem mestu se
še ni zgodilo, da se ne bi kateri
prikazal.
Vse bolj je bilo hladno in če-
tudi je tam gozd bolj živ in
opojno dišeč po smoli in rasti,
poln ptičjega petja, ni bilo nič-
kaj prijetno. Nekje v vejevju
so komeO slišno zaprhutala kri-
la in glej jo, na bližno smreko
je elegantno prijadrala sova.
Če je še ponoči s svojim uka-
njem naganjala živalim strah v
kosti, je bila ted^ videti bolj
prijazna. Smešno se je nekzO-
krat prestopila na veji, zavila z
velikimi oranžnimi očmi in
odjadrala med vitkimi debU.
Spet so zal^ali]
gonjači so bili vsi
Nenadoma je na de
prhnil srnjak, skok
švaga in žeje izgini
nami. Z Radom s'
spogledala.
Spodaj, nekje v
počil strel. Naštel
šest. Tokrat pa bo I
sUl.
A ni bilo. Streljal
grsuski lovci, nel^e
naši tudi tokrat ni
naboja. Še en pog
nami.
Med gonjači
Po malici, ko mi
slina ni pregnala n
sti, sem sklenil, da
družil gonjačem tei
to plat lovskega pc
nam, da je najbol
Gor in dol, skozi g(
in udarjanjem pali^
preganjati iz vseh 1
ge živali pred pušk
pravi recept da se c
daš malce duška.
»Hop, hop, hop
mevalo v gozdu ko
tekmi za slalomsl
pokal. Glasen pa
vs^ tako sem si
zato, da lovci ve(
gams 2ili k£0 drugi
oglaša na drugačer
Tokrat smo im^
več sreče, vs£u kai
tiče. Najprej smo s]
sa in divjo kozo, k
nekje med nami, u
sprotno smer*. Bliži
ljuček pogona, ko
nami ucvrla še kož
ali srna, tako hitre
pač zgolj za oceno,
Jaz sem seveda vei
sto, kar so rekli da
no sem se strinjal s
trdil, da je bila koši
s tistima dvema, ki
da gre za srnjaka ii
Prvi letošnji ski
bil tako končan 1
strela. Tudi tak je t
jim bilo čisto vse
skim lovcem, a ja
drugič bo bolje.
»V italijanski fn
pustili, prevelika je
la ocena enega. »Po
ponoči pregnali,«
gi. »Bo že drugič b
lažil tretji, v glavnei
vsi dobre volje, r
lovske šale.
Je že tako, da j'
lovec, ki ne najde i
govora in da torej ti
ši lovec pride vča
domov. A pregovoi
ribarijo in love, v
prazni mizi sede, tc
veljal. V lovskem d<
kurjenem kaminu,
kosilo in le še kater
je kdaj pa kdaj po
proti planini in raZi
so .ostali divji praši
zavetju gozdne m«
na robu gozdov m
mi, ali morda nekj'
med ...
Tel
RADO?
2^or nazarske zelene bra-
tovščine je bil še slovesnejši,
kš^ti prvič so se zbrali na
skupnem lovu pred novim
lovskim domom, ki so ga
zgradili sami in odprli pred
kratkim ob občinskem praz-
niku. Stane Filčič, starešina
družine je povedal: »Dom
smo zgradili v enem letu, na
mestu nekdanje Bastlove ža-
ge. Pri tem so nam veliko po-
magali kmetje in delovne or-
ganizacije z našega območja,
največ pa smo opravili lovci
sami. Skoraj šest tisoč pro-
stovoljnih ur dela smo vložili
v izgradnjo, tudi pogozdovali
smo, da smo zaslužili kak do-
daten dinar. V domu, vred-
nem nekaj starih milijard,
smo dobili tudi prostore za
odpremo, hlajenje in shranje-
vale divjačine. Denarja, pri-
dobljenega iz lovišč, nismo
namenjali za gradnjo, v obli-
ki prehrane za divjad, goji-
tvenih del, vzdrževanje lov-
skih naprav smo ga vložili
nazaj v lovišča.«
Strelci na poti proti stojiščem. V ospredju Alojz Planovšek s svojim posavskim goničem, kije
pred kratkim na mednarodnem lepotnem tekmovanju psov v Mariboru dosegel prvo mesto.
Jutranji zbor na planini. Lovovodja in starešina določita »pravila igre*.
Rado je zatrobil prvi pogon.
novi tednik - stran 13
14. stran - novi tednik
16. oktober 1986
Pri pečarju
Jesensko sonce je radodarno
pošiljalo svoje tople žarke. Pouk
se je končal in učenci so veselo
pohiteli domov. Le naša skupina
se je odpravila na obisk k znane-
mu vojniškemu pečarskemu
mojstru Franju Felicijanu. Le
kdo še ni slišal zanj? Koliko nje-
govih peči greje ljudi po vseh
koncih Slovenije!
Ko smo prišli do njegove de-
lavnice, nas je že čakal. Vstopili
smo in kar takoj smo ga zasuli z
vprašanji.
-	Prosimo, povejte nam kaj o
zgodovini vaše delavnice in o
pečarski obrti.
»Ta delavnica bo prihodnje le-
to že 75 let last naše rodbine.
Lončarstvo je ena najstarejših
obrti nasploh. O tem pričajo zapi-
ski, ki pravijo, da so ljudje obli-
kovali posodo iz gline, še preden
so poznali ogenj. Razume se, da
te posode niso žgali, ampak so jo
le posušili. Uporabljali so jo za
shranjevanje raznih poljskih pri-
delkov. S to obrtjo so se sprva
ukvaijale ženske, danes pa je to
pretežno moški poklic. Ko se je
pojavil ogenj, so začeli izdelovati
pločevinaste posode. V zadnjem
času se keramična posoda upo-
rablja le še za okras. Sicer pa je
ljudi, ki znajo oblikovati posodo,
vedno manj. Zdaj vam bom po-
kazal, kako napravim iž gline
skledo ali lonček.«
Mojster je pregnetel glino v po-
sebnem stroju, ki mu pravijo
polž. Ta stroj je še n^bolj podo-
ben ogromni mesoreznici. Na
zgornjem koncu je mojster metal
v stroj glino, spredaj pa je lezla iz
njega nekakšna klobasa iz gline.
Del te gline je vzel v roke in jo še
malo pregnetel.
-	Kje pa dobite material?
»Glino iz glinkopa na Ljubeč-
ni. Nekatere barve in kemikalije
izdeluje Cinkarna, nekaj kupim
tudi v inozemstvu. Potrebujem
pa tudi drva za žganje izdelkov.
Ta nabavim tukaj po okoliških
hribih.«
-	Bi nam povedali kaj o pote-
ku vašega dela?
»Izkopano glino obdelamo s
polžem. Nato oblikujemo izdel-
ke. Ko so dobro osušeni, jih zloži-
mo v peč in žgemo pri tempera-
turi 900 do 960 stopinj Celziusa.
Izdelke tudi okrasimo. Okrasje je
lahko plastično ali poslikano. Po-
glejte. Poslikav je več vrst, jaz
uporabljam staro madžarsko teh-
niko, imenovano engoba.«
-	Koliko časa pa delate iz-
delek?
»To je dolgotrajen proces. Ko
krožnik, vazo, skledo izdelaš, še
ni gotova. Treba jo je porisati,
žgati... Čisto do konca ne veš, če
ti bo uspelo. To ni kot izdelek iz
plastične mase. Tam pritisneš na
»štanco* in vse je gotovo. Pri nas
traja to mnogo dalj časa.«
Pred nami je nastajal vrč.
-	Kaj pa je to, na čemer obli-
kujete posodo?
»Temu pravimo mi »šajba«, lon-
čarsko kolo.«
Mojster je izdelal še lonček za
cvetice in ga okrasil s plastičnim
dekorjem. Bil je zares lep. Ko je
končal, nam je pokazal še peč-
nice.«
-	Vse to izdelujete?
»Da. Danes je vse bolj speciali-
zirano. Eni delajo pečnice, drugi
peči montirajo, spet drugi izdelu-
jejo lonce in podobno. Če si se
hotel prej včasih uveljaviti, si
moral znati vse.«
-	Kako dolgo že delate v tem
poklicu?
»Že več kot petdeset let. Po-
skusil pa sem že z desetimi leti,
ko sem hodil še v ljudsko šolo.«
- Tovarišica mentorica nam je
povedala, da krasijo Slovenski
kulturni dom v Trstu vaše ploš-
čice.
»Da. Za ta dom sem izdelal
dvanajst tisoč pečnic. Vse sem
naredil in okrasil sam. Čisto vsa-
ka ploščica je drugačna, saj so
ročno poslikane. To so unikati.
Nekaj jih še imam. Poglejte. Ko-
gar pa zanima še kaj več, si jih
lahko ogleda v Celju v trgovini
Rio - nasproti gostilne Koper.
NekcO smo jih položili na zid tam,
kjer prodajajo kavico.«
- Delali ste tudi za znameni-
tega arhitekta Plečnika.
»Tudi zanj. Na primer tale
krožnik. A ni dokončan. Ostal je
neposlikan.«
Na koncu sta Estera in Boštjan
poskusila izdelati kak izdelek.
Tako enostavno je izgledalo moj-
strovo delo. Že je kazalo, da bo
Boštjanu nastal pod rokami lon-
ček, a le en nepravilen gib je iz-
delek spremenil v gmoto brez-
oblične gline.
Mojstra so spraševali člani no-
vinarskega krožka. Na trak je po-
govor posnel Matjaž Krhlanko,
zapisala pa ga je:
NATAŠA MENART, 8. b
OŠ VOJNIK
Fotokrožki
Doslej ste fotografije iz-
delovali za domač stenčas,
morda še za šolsko glasilo
in za spomin. Zdaj imate
priložnost, da svoje izdelke
pokažete večjemu številu
gledalcev. Novi tednik in
Fotolik vas vabita k sodelo-
vanju!
Na tej strani bomo vsak
teden objavili najuspešnej-
šo fotografijo tedna. Izbrali
jo bomo med fotografijami,
ki jih boste poslali na naš
naslov.
Zakaj vas vabimo?
Vemo, da tudi v fotokrož-
kih nastajajo dobre foto-
grafije, takšne, ki bi zaslu-
žile pozornost tudi izven
meja šole. Zakaj jih ne bi
predstavili našim bralcem.
In zakgj še?
Morda bo to sodelovanje
spodbuda za še boljše delo
v našem krožku, saj bo naš
urednik fotografije k vsaki
objavljeni fotografiji pripi-
sal oceno, razen tega pa si
bodo nc^uspešnejši foto-
krožki pridobili pravico do
enournega predavanja o so-
dobnem fotografiranju.
Kako se prijavite k sode-
lovanju?
Povsem preprosto. Vaše
izdelke, opremljene z datu-
mom nastanka, imeni av-
torjev in polnim naslovom
vaše šole pošljite na naslov
NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3 a, 63000 CE-
LJE. Akcija bo tekla vsaj
do konca šolskega leta.
Vaš trud bo nagrajen
Najboljši posamezniki
bodo dobili posebna priz-
nanja, fotokrožki pa tudi
praktične nagrade FOTO-
LIKA. Ob koncu šolskega
leta pa bomo pripravili raz-
stavo najuspešnejših foto-
grafij vseh fotokrožkov, ki
bodo sodelovali z nami.
Morda imate v svojem, le-
tošnjem arhivu že fotogra-
fije za katere menite, da bi
jih lahko objavili v našem
časopisu. Pošljite nam jih
čimprej!
Pionirji fotografiralo
Spet začenjamo z akcijo Pionirji fotografirajo. V njej že nekaj let sodelujejo pioniiji,
ki radi fotografirajo. Tokrat objavljamo za pokušino posnetek, ki je nastal še lani.
Fotogra^o je posnel eden naših najbolj marljivih sodelavcev v tej akciji ALJOŠA
VIDETIČ in jo podnaslovil z zgovornim naslovom: Ritke gor, ritke dol.
Dragi dopisniki!
Tokrat imam veselo novico predvsem za tri dopisniške
krožke: na vseslovensko srečanje pionirjev dopisnikov
bodo potovali pioniiji iz Vitanja, Šempetra in iz celjske
osnovne šole Fran Roš. Ti trije dopisniški krožki so že nekaj
let med najbolj marljivimi, zato smo jih letos izbrali za
udeležbo na tem srečanju.
Rešje, da bi si še marsikdo zaslužil pot v Ljubljano, kjer se
bodo pioniiji zbrali 23. oktobra, žal pa je prostor le za tri.
Pogledala sem tudi malo nazaj in ugotovila, da so doslej z
Novim tednikom že potovali dopisniški krožki naslednjih
osnovnih šol: Šmartno ob Paki, Zreče, Bistrica ob Sotli,
Pohorski odred Slovenske Konjice, Polzela, Stranice,
Laško, Ivan Kovačič-Efenka Celje in Slavko Šlander Celje.
Letos torej spet novi trije krožki, to pa naj jim bo tudi
vzpodbuda za nadaljne delo.
Današiya stran prinaša tudi razpis za pionirje fotografe.
Veliko jih našo akcijo že pozna, mnogi se bodo šele letos
pridružili. Torej - vsi, ki radi fotografirate, dobro preberite
današnji Otroški vrtiljak.	Nadja
Korak k razorožitvi
Tridesetega septembra je v
svetu odjeknila vest, da se bosta
enajstega in dvanajstega oktobra
na Islandiji sestala sovjetski par-
tijski voditelj Mihail Gorbačov in
ameriški predsednik Ronald Re-
agan. Vest je bila še toliko bolj
presenetljiva, saj so jo objavili le
štiriindvajset ur po izpustitvi
ameriškega novinaija Nikol^a
Danilofa iz ameriške ambasade v
Sovjetski zvezi.
Pobudo za srečanje je dal sov-
jetski partijski voditelj Gorba-
čov, Ronaldu Reaganu pa jo je
predal sovjetski zunanji minister
Ševamadze. Na tiskovni konfe-
renci v Washingtonu je Reagan
povedal, da so možnosti za dogo-
vore veliko večje, kot so bile prej.
Voditelja sta Islandijo izbrala za-
to, ker so tam dobre možnosti za
delo in pogovore. S tem se je
med velesilama kar nek^ spre-
menilo in to na bolje.
Moramo pa se vprašati: ali je to
res dovolj za popolno razoroži-
tev, koliko sta obe velesili že iz-
gubili časa in koliko ga še imata -
veliko ali malo?
Za hitro rešitev, to je jasno že
sedaj, veliko premalo. Izgubili
sta ga povsem nespametno in sta
za tolikšne napredke v razvoju
orožja in oborožitve krivi obe ve-
lesili.
Ves svet pričakuje od obeh vo-
diteljev strpnost in pametne od-
ločitve, ki bi bile koristne za ves
svet in ne le za eno od velesil.
BERNARDA iSeSTINŠEK, 7. b
COŠ Fran Roš
CELJE
Kruh
Za kruh potrebujerno kvas,
moko, vodo in sol. Kvas damo v
toplo vodo, dodamo še malo mo-
ke in pustimo, da vzh^a. Moko
presejemo skozi sito in v sredino
kupčka naredimo vdolbino. Po-
tem damo kvas v vdolbino in ga
potresemo z malo moke. Sol raz-
topimo v mlačni vodi in to doda-
mo k testu.
Potem testo zgnetemo in ga
putimo vzhajati. Ko testo vzhaja,
zakurimo v peči. Testo oblikuje-
mo hlebčke in jih damo v pehar.
V peči moramo razgrniti žerjavi-
co. Z loparjem damo v peč vzha-
jane hlebčke. Čez nekzg časa po-
gledamo, kako se pečejo hlebčki.
Čez približno eno uro kruh vza-
memo iz peči. Včasih so kruh pe-
kli v krušni peči. Danes pa lahko
pečemo kruh tudi v električnem
štedilniku.
TADEJ BUH, 3. a
OŠ Boris Vinter
ZREČE
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
Tokrat ti Atka zastavlja tole vprašanje:
Kako se imenuje naprava, s katero lon-
čarji pregnetejo glino?
Se ti zdi težko? Praviš, da tega še nikoli nisi slišal?
Nič hudega. Odgovor je skrit na tej strani. Pozorno
preberi prispevke naših dopisnikov, pa ga boš našel.
Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji do torka, 21.
oktobra 1986 na naslov: NOVI TEDNIK, Trg V. kon-
gresa 3 a, 63000 Celje. Tudi tokrat bo srečnega izžre-
banca nagradil AERO.
Geslo prejšnje Atkine zanke pa je bilo: TRGATEV.
Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali dopisnico z
naslovom: PRIMOŽ KOZOVINC, Zagrad 41 a, 63000
CELJE.
Mir otrokom sveta
Otroci, veste, kaj je vojna?
Po pripovedovanju dedkov, babic
spoznavam, kaj je to.
Ne morem verjeti!
Otroci, veste, kaj je svoboda ?
Svoboda pomeni prostost,
lepo življenje in mir.
To potrebujemo vsi otroci sveta.
JASNA SLAMNIK, 4. b
OŠ Frana Kranjca
CELJE - POLULE
Po jabolka na drevo
Narisala: URŠKA KRAJŠEK, 3. r, OŠ
STRANICE.
DO VIZ ŠENTJUR
DSSS
razpisuje po sklepu sveta DO VIZ
prosta dela in naloge
računovodje in analitika
za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Nastop dela s 1. 12. 1986.
Delovno razmerje lahko sklene kandidat, ki izpolnju-
je naslednje pogoje:
-	VI. stopnja strokovne izobrazbe ekonomsko-raču-
novodske smeri
-	5 let prakse na enakih ali podobnih delovnih na-
logah
-	gospodarsko razgledan in sposoben organizator
dela
-	pozitiven odnos do samoupravljanja
Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta.
Poskusno delo traja 3 mesece.
Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi.
Obvestilo o izbiri kandidata bomo poslali v 15 dneh
po izbiri.
Center za poklicno usposabljanje
in zaposlovanje invalidov Celje
Na podlagi sklepa KOMISIJE ZA DELOVNA
RAZMERJA se objavijo prosta dela in naloge:
1.	Lesni tehnik
Pogoj:
V. stopnja strokovne izobrazbe - lesna smer
3 leta delovnih izkušenj
poizkusno delo 3 mesece
2.	2 NK delavca
za priučitev za delo na stružnici
- poizkusno delo 3 mesece
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili v
roku 8 dni po objavi na naslov »Center za poklicno
usposabljanje in zaposlovanje invalidov Celje, Ipav-
čeva ul. 6«.
16. oktober 1986
novi tednik - stran 15
f « Zdravka N. iz Prešerno-
ve ulice v Celju je pripeljala
Uoiriov z avtomobilom ozim-
r jjo - 100 kilogramov krom-
Sina - potem pa ga ni takoj
inesla v klet. To je opazil
[jlan O. z Opekarniške ceste
In krompir takoj preložil v
tvoj avtomobil, ki ga je imel
Lgritiranega v bližini. Zdrav-
Lj je poklicala miličnike, ti
Lj so kmalu našli rxjen krom-
pir. Končalo se je tako, da je
^oral Milan O. spet prenašati
Lompir - tokrat pod nadzor-
stvom miličnikov.
i « V soboto zvečer je Milan
w iz Goriške ulice, v Celju
pretepal očeta, tako da so
riorali posredovati miličniki.
Milan veijetno še ni slišal za
pregovor: »Ti očeta do praga,
tin tebe čez prag.«
i • Damjan K. je prišel na
Idopust med služenjem voja-
škega roka, potem pa je ne-
koliko popil in v petek zvečer
Jiotel sporočiti Celjanom, da
je spet doma. Da bi bilo vse
«kup^ dovolj glasno, je pova-
jbil še prijatelja Petra H. iz
Vojkove in potem sta pozno
ponoči skupaj preizkušala
glasilke na Ljubljanski cesti.
• Adam K. je šele pred
kratkim prišel iz zapora, ob-
jodili pa so ga, ker je v Celju
nadlegoval več žensk. Adama
meseci prebiti v zaporniški
pbleki niso streznili; v pone-
ieljek popoldne je spet gro-
nl, tokrat Jeleni B. in to samo
(ato, ker ga ni pozdravila.
S.Š.
Grabež v banki - 11 let zapora
Na velenjskem sodišču so
obsodili 30-Ietnega Petra
Sedovnika, delavca v Ljub-
ljanski banki, Temeljni
banki Velenje na enotno ka-
zen 11 let zapora, ker si je v
zadnjih štirih letih nagrabil
za več kot 53 milijonov
bančnega denarja.
Gre za enega največjih gra-
bežev na našem območju,
Sedovnik, ki je bil referent
denarnih reklamacij in je us-
klajeval promet in odpravljal
razlike med ERC in knjigo-
vodstvom, pa je uspel, ker
zelo dobro pozna bančništvo
in računalništvo in ie hitro
Prijeli
posiljevalca
Delavci celjske UNZ so
prijeli Martina D., ki je
osumljen posilstva.
Martin je prišel s prestaja-
nja desetletne zaporne kazni
v KPD Dob in se takoj od-
pravil v Radeče, kjer je, kot
je povedal preiskovalcem,
hotel poravnati »stare raču-
ne« s poštaijem. Ker pa po-
štarje ni našel, je zavil v slaš-
čičarno nad katero stanuje
58-letna Ana C. Kako je pri-
šel v njeno stanovanje, še ni
znano; podnajemnik gaje si-
cer ob prvem obisku odpra-
vil, vendar se je Martin vrnil
nekaj kasneje, vdrl v stano-
vanje in posilil Ano C.
S.Š.
odkril pomanjkljivosti v no-
tranji kontroli. Denarje nala-
gal na tri devizne račune, na
katerih se je nabralo precej
zahodnonemških mark, švi-
carskih frankov in ameriških
dolarjev ter nekaj več kot 5
milijonov dinarjev. Kupil pa
si je tudi dobra avtomobila,
parcelo, čoln, računalnik in
drugo ter zadnja leta živel
»na veliki nogi«.
Potrebno je povedati, da
so bili tudi v banki precej
malomarni in se tudi po ano-
nimni prijavi pred tremi leti
niso lotili preiskave. Takrat
se je Peter Šedovnik izmazal
z izgovorom, da tako dobro
živi, ker je podedoval večjo
vsoto denarja. Tako so ga od-
krili šele marca letos, ko je
znesek prigoljufanega de-
narja že precej narasel.
Za grabež ga je velenjsko
sodišče obsodilo na 10 let za-
pora, za ponarejanje poslov-
nih listin pa še na leto dni in
10	mesecev zapora, potem pa
so mu izrekli enotno kazen
11	let zapora. Vrniti bo tudi
moral prigrabljeni denar
skupaj z zamudnimi obrest-
mi. Sodba še ni pravnomoč-
na, do pravnomočnosti pa bo
Sedovnik ostal v priporu.
Razstava o narodni zaščiti
V	torek, 21. oktobra ob 17. uri bodo v prostorih Doma JLA v
Celju odprli razstavo o ustanovitvi in delovanju narodne zaš-
čite med NOB in revolucijo na Slovenskem. Razstava, ki jo
organizirata Pokrajinski komite za splošno ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito ter celjska Uprava za notranje
zadeve, bo odprta teden dni, vsak dan od 9. do 17. ure.
V	četrtek, 17. oktobra bo minilo 45 let, kar sta izvršni odbor OF
in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet ustanovila
narodno zaščito kot organizirano silo za obrambo pred sovražni-
kom in kot sestavni del oboroženih sil v Sloveniji. Na razstavi bo
s fotografijami, literaturo in drugo dokumentacijo predstavljen
razvoj narodne zaščite na posameznih območjih v naši republiki,
nekaj več dokumentacije pa je tudi o šolanju pripadnikov
narodne zaščite v Beli krajini.
Na ogled razstave še posebej vabijo vse člane komitejev za
SLO v občinah, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah,
načelnike narodne zaščite, učence osmih razredov osnovnih šol,
dijake, še posebej pa pripadnike narodne zaščite med vojno.
Ker bo na razstavi zagotovljeno strokovno vodstvo, organiza-
torji priporočajo večjim organiziranim skupinam, da svoj obisk
prej najavijo na celjski medobčinski svet SZDL po telefonu: 26-
916, 26-111 ali 26-924.	S.Š.
»SIGMA« gradbeni elementi
in montaža Zabukovica
Po sklepu delavskega sveta delovne organizacije
razpisna komisija
objavlja prosta dela in naloge
1. Vodja področja razvoja in trženje
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom opredelje-
nih pogojev, izpolnjevati še naslednje:
-	da ima visoko strokovno izobrazbo strojne, grad-
bene, ekonomske ali druge ustrezne smeri
-	da ima 5 let delovnih izkušenj
-	da izpolnjuje pogoje družbenega dogovora o
uresničevanju kadrovske politike v občini Žalec
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Možnost
pridobitve kadrovskega stanovanja.
Pismene ponudbe z dokazili naj kandidati pošljejo v
8 dneh po objavi razpisa na naslov: »SIGMA« Zabu-
kovica, 63302 GRIŽE, v zaprti kuverti, z oznako: »za
razpisno komisijo«.
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in
naloge:
1.	Vodenje prodaje
Pogoj: ekonomist VI. SSI, tri leta delovnih izkušenj,
trimesečno poskusno delo
2.	Samostojen razvoj izdelkov
Pogoj: strojni ing., tri leta delovnih izkušenj, trime-
sečno poskusno delo
3.	Projektiranje SB
Pogoj: strojni ali gradbeni tehnik, eno leto delovnih
izkušenj, poskusno delo dva meseca
Delovno razmerje bo z izbranim kandidatom sklenje-
no za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili o
izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni od objave
na naslov »SIGMA« Zabukovica, Komisiji za delovna
razmerja, Zabukovica 87, 63302 GRIŽE.
objavlja
prosta dela in naloge
1. vodja hotela »Turist« Mozirje
Pogoji:
-	najmanj srednja strokovna izobrazba gostinske
ali turistične smeri
-	tri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto
na področju vodenja samostojnega gostinskega
obrata
2.	vodja kuhinje (hotel »Turist«)
Pogoji:
-	IV. ali V. stopnja strokovne izobrazbe kuharske
smeri
-	tri leta ustreznih delovnih izkušenj
3.	kuhar
(2 delavca)
Pogoji:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe kuharske smeri
-	eno leto ustreznih delovnih izkušenj oziroma
uspešno opravljen pripravniški izpit
4.	vzdrževalec
Pogoji:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe elektro smeri
-	eno leto ustreznih delovnih izkušenj oziroma
uspešno opravljen pripravniški izpit
Sklenitev delovnega razmerja za vsa navedena dela
in naloge velja za nedoločen čas.
Vse dodatne informacije v zvezi s pogoji dela lahko
kandidati dobijo v GP »TURIST« Nazarje (tel. 831-
911), kamor naj pošljejo tudi prijave z dokazili o
izpolnjevanju pogojev.
Rok za prijavo je 8 dni po objavi oglasa.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 8 dneh po poteku
roka za prijavo.
BAZEN - odprt vsak dan od 8. do 20.
ure, sobota, nedelja od 10. do 19. ure.
KEGLJIŠČE - odprto vsak dan od 13.
do 22. ure, sobota, nedelja od 10. do
20. ure.
SAVNA - odprta vsak dan od 13. do
22. ure.
TENIS igrišča - odprta vsak dan od 6.
do 18. ure.
AVTO SEJEM - sejem rabljenih avto-
mobilov vsako soboto od 8. do 12.
ure.
Vabljeni!
Prehitra vožnja - precejšnja šlcoda
v ponedeljek popoldne se je pripetila hujša nesreča pri pod-
vozu v Tremaijih, ker je 33-letni Janez Sterniša iz Maribora vozil
prehitro z osebnim avtomobilom »Golf«. Sterniša se je še
nekako izognil tovornemu avtomobilu, ki ga je iz nasprotne
smeri pripeljal Branko Kranjc, pač pa trčil v greder, ki ga je
vlekel ta tovorni avtomobil. Od tam gaje odbilo še v tovornjak s
priklopnikom, ki je stal ob cesti. V nesreči se je huje ranila
sopotnica v osebnem avtomobilu Emilija Černe iz Maribora,
škode pa je za več kot 4,5 milijonov dinarjev.
Foto: EDI MASNEC
KDOR ISCE - TA NAJDE
UGODNO V POTROŠNIKU!
Teden ugodnega nakupa živil od 15. do 22. 10. 1986.
Do 25% ceneje lahko kupujete:
• - kekse in napolitanke - Koestlin Bjelovar
-	ribje konzerve - Droga Portorož, Adria Zadar
-	čokolado - mlečno, 200 in 300 g - Zvečevo
-	Kokoši - lahke, JATA Ljubljana
Po ugodni akcijski ceni nudimo detergent Ll 1/1 samo 275 din za
komad.
Obiščite nas v vseh večjih prodajalnah DO Potrošnika.
PRI NAS JE V TEM TEDNU CENEJE!
Padla iz avtomobila
V torek zjutr^, nekcg pred 1.
uro je na Sloveniki v Dobrovi pri
Celju padla iz vozečega avtomo-
bila 33-letna turška državljanka
Hatica Kilic in se ubila. Avtomo-
bil, last zakoncev Kilic je vozil
Jožef Palaček iz Novega Sada,
spredaj je sedel Asim Kilic, zadaj
pa Hatica in njun 4-letni otrok.
Med vožnjo naj bi se odprla zad-
nja desna vrata in Hatica n^ bi
padla na cesto ter se ubila. Prei-
skovalci so odredili obdukcijo
trupla in še preverjajo, če je šlo
res za nesrečo, ali pa morebiti za
umor.
Zadel pešca
Na Kidričevi cesti v Titovem
Velenju sta v nedeljo trčila z
osebnima avtomobiloma 41-letni
Jože Hrast iz Titovega Velenja in
33-letni Mehmed Husanovič. Za
njima je s precejšnjo hitrostjo
pripeljal 23-letni Dževad Dorič,
zagledal nesrečo, močno zavrl in
zapeljal mimo obeh avtomobilov
ter na prehodu za pešce podrl 56-
letnega Alojza Drobeža. Huje ra-
njenega pešca so prepeljali v bol-
nišnico.
16. stran - novi tednik
16. oktober 1986
Enoten
smučarsko
skakalni kiub
Ceije
Na pobudo socialistične
zveze in zveze telesnokul-
turnih organizacij občine
Celje je prišlo v torek zve-
čer do ustanovitve enotne-
ga smučarsko-skakalnega
kluba v Celju.
Doslej smo namreč imeli
dva, smučarsko skakalni
klub Toper in sekcijo pri
TVD Partizan Lopata. Zal
je med obema kluboma
večkrat prihajalo do nepo-
trebnih nesoglasij, kar ni
vplivalo na dober razvoj
številnih mladih skakalcev,
kjer so se mnogi že uvrstili
pri vrhu štajerske regije,
mnogi pa posegli po vidnih
mestih tudi na republiških
tekmovanjih.
Ker je nesmiselno na ta-
ko majhnem območju ime-
ti dve smučarsko skakalni
ekipi, so se začeli pogovori
o združitvi. Najprej med sa-
mima kluboma, kjer pa
uspeh ni bil velik. Ko so
posegli vmes drugi, se je
dalo pogovaijati tudi s
predstavniki klubov. Tako
se za prihodnjo sezono že
skupaj pripravljajo tekmo-
valci obeh klubov, od torka
dalje pa so tudi formalno
združeni v smučarsko ska-
kalnem društvu Celje.
T. V.
Celjska odbojka na novi poti
Zadnji športni vikend so se
številnim ligaškim tekmova-
njem pridružili tudi odboj-
karji, kjer je v prvi in drugi
ligi nekaj ekip s celjskega ob-
močja (Topolšica, Braslovče,
Ljubno, Šempeter in Celje)
Večina ekip je v 1. kolu dobro
startala in vsaka v svoji ligi
napovedala prodor proti vrhu
ali vsaj zanesljiv obstanek
med najboljšimi.
V	1. slovenski odbojkarski
ligi imamo dva predstavnika.
Topolšica je sezono začela z
zmago na domačem terenu
nad mlado ekipo Stavbaija
MTT iz Maribora s 3:(X medtem
ko si je Šempeter v Žalcu pri-
voščil spodrsljaj proti Brezovi-
ci 1:3. V 2. kolu 18. in 19. okto-
bra bo Šempeter gostoval pri
Turbini, Topolšica pa pri Gra-
nitu.
V	ženski republiški ligi na-
stopajo igralke Ljubnega, ki so
doma premagale mlado ekipo
Palome Branik iz Maribora 3:1
in Topolšica Kajuh, ki je v Šo-
štanju premagala prav tako
mlado ekipo Fužinaija 3:0.
V	2. moški ligi vzhod so Bra-
slovče doma premagale Ra-
dence 3:2, Celje v telovadnici
ekonomske šole Pomurje 3:1,
izgubila pa je druga ekipa
Šempetra v Vuzenici 3:0. 2. ko-
lo 18. in 19. oktobra: Radenci:
Šempeter II, Franjo Malgaj:
Celje in Partizan Braslovče:
Strojnska reka.
V 2. ženski republiški ligi
vzhod so mlade Celjanke v Ce-
lju gladko 3:0 odpravile Po-
murje, prav tako pa Braslovče
Ivan Cankar iz Maribora. 2. ko-
lo: Prevalje: Celje, Braslovče:
Ruše.
O začetku odbojkarske sezo-
ne Franc Kovačič, predsednik
območne odbojkarske zveze s
sedežem v Žalcu in predsed-
nik ter trener obeh ekip odboj-
kEirskega kluba Celje:
»Po krajšem zatišju žehmo
povratek celjske odbojke med
boljše slovenske ekipe, torej
tja, kjer smo že tako z moško
ekipo Ingrada in žensko Celja
oz. ob koncu Golovca. Med
mladimi je dovolj zanimanja za
ta šport, žal pa je premalo po-
sluha po posameznih šolah.
Treniramo nekajkrat na teden
v telovadnici ekonomske šole,
največji problem pa so sred-
stva, ker nas imajo odgovorni
za rekreativce. Pokrovitelja je
težko dobiti, ker še s tema mla-
dima ekipama nimamo vidnej-
ših uspehov. Upamo, da bodo
tudi do tega prišU. Odbojka je
v območni odbojkarski zvezi
dobro zastopana, saj jo igrajo
po skoraj vseh vaseh, kar še
posebej velja za Savinjsko do-
lino vse do Ljubnega.«
T. VRABL
Milica Markovič prvakinja Žalca
Na teniških igriščih v športnem centru v Žalcu je bilo od
klubsko prvenstvo v tenisu za članice. V fmalu je Milica Mj
vič premagala Maijano Kučer in osvojila prvo mesto, tret
bila Alja Cerovšek in četrta Stanka Bukovnik. Stojijo od
Kučer, Markovič, Cerovšek in Bukovnik.
Foto: LJUBO KORl
Zmaga rokometašev Šoštanja
v 5. kolu moške republiške lige so rokometaši Šoštanja v
Rdeči dvorani v T. Velenju zabeležili tretjo zmago, ko so doma
s 30:23 premagali ^dovščino. Najuspešnejši je bil Žolger 8
zadetkov. Igra je bila večino izenačena, ob koncu pa so se
Šoštanjčani le zbrali in osvojili nov par točk. So na četrtem
mestu, v 6. kolu pa igrajo znova doma proti vodeči ekipi Astra
Jadran iz Kozine.
V II. zvezni ligi so odigrali 4. kolo, Velenjčanke so gostovale v
Koprivnici in izgubile s Podravko 24:16. Kričejeva je dala 7
golov. Na lestvici so Velenjčanke devete, v 5. kolu, 18. oktobra
pa igrajo doma s Splitom, ki je tretji.
Rokometaši Aera so zaradi gostov^a Banfra in Čatra v mla-
dinski državni reprezentanci v Španiji odigrali srečarye 4. kola v
II. zvezni ligi šele včeraj (sreda) v Sidu proti Radničkemu, v
soboto pa igrajo doma proti Vrbasu, ki je na sedmem mestu.
Aerovci so s tekmo manj na desetem mestu.
TV
NA KRATKO
Rudar pred Celjem
In Preboldom
V flnalu jugoslovanskega po-
kala v borbenih partijah za celj-
sko zasavsko področje na keg-
ljišču Golovca v Celju so zma-
gali predstavniki Rudarja iz Tr-
bovelj. Drugo uvrščene Celjane
so prehiteli za 95 kegljev. Na od-
lično tretje mesto so se uvrstih
predstavniki Tekstilne iz Prebol-
da, sledijo pa Ingrad, Šoštanj,
Hmezad, Proleterec, Cinkarna,
Invalid in Klima. Nastopilo je tri-
najst ekip.
JK
Plavalci pred novo
sezono
Po nekajtedenskem premoru
so plavalci Klima Neptun Celje
že začeli s pripravami na novo
tekmovalno sezono. Objavili so
razpis za 2. mednarodno tekmo-
vanje za pokal Celja, ki bo dejan-
sko prvi kontrolni mednarodni
miting pred zimsko tekmovalno
sezono 15. in 16. novembra v po-
kritem bazenu Golovca. V kon-
kurenci najboljših jugoslovan-
skih plavalcev naj bi nastopili še
predstavniki Avstrije, ZR Nem-
čije, Italije, Madžarske in ČSSR,
torej držav s katerimi Celjani že
vrsto let tesno sodelujejo. Tek-
movali bodo posamezniki in eki-
pe, lanski zmagovalec pa je bil
kranjski Triglav pred domačo
Klimo Neptunom. Ekipo sestav-
ljajo predstavniki treh starostnih
kategorij, mladinci in člani sku-
paj, starejši pioniiji in pionirke
ter mlajši pioniiji in pionirke.
Plavalne discipline 100 in 200 m
v vseh slogih ter 400 m prosto.
JK
Telcmovanje v
Icarateju
v 1. kolu republiške lige v ka-
rateju sta v Rušah nastopili tu-
di ekipi Žalca in Celja. Društvo
za karate Ceneje izgubilo z Ruša-
mi 6:4 in ljubljansko Olimpijo
8:2, z istima rezultatoma proti
istima ekipama pa so bili poraže-
ni tudi karateisti Žalca. 2. kolo bo
8. novembra v Žalcu z nastopom
domačinov, Celja in Trbovelj. V
ligi nastopa osem ekip.
Mladi za naslove
v Žalcu so pripravili regijsko
prvenstvo v karateju za mladin-
ce. V kategoriji do 60 kg je zma-
gal Kozole (DK Celje) pred Cim-
permanom (Žalec), do 65 kg 1.
Brumen (Žalec), 2. Kenda (In-
grad Celje) do 70 kg 1. Ašič (Ce-
lje), 2. Fridrih (Slov. Konjice), do
75 kg 1. Brečnik, 2. Jurak (oba
Slov. Konjice), do 80 kg 1. Derča
(Žalec), 2. Kropf (Slov. Konjice)
in nad 80 kg 1. Cizej (Žalec).
Toni Štriič četrti
v Mariboru je bil 1. selekcij-
ski turnir pionirjev Slovenije v
Namiznem tenisu, kjer je član
ŠD Ingrad Celje Toni Strlič v
drugi jakostni skupini osvojil 4.
mesto.
V	soboto, 18. oktobra bo na
Ravnah na Koroškem kvalifika-
cijski turnir sevemo-zahodne re-
gije, kjer bodo nastopili tudi trije
tekmovalci iz Celja: Rok Pelko,
Mitja Funkl in Jure Turk.
V	soboto, 25. oktobra bo 2. kolo
1. B republiške lige - vzhod, kjer
nastopa šest ekip. Ingrad Celje
bo gostoval v Poljčanah in se sre-
čal z domačini ter Ptujem. V eki-
pi so Krešimir Maras, Sebastjan
Leber, Božo Breznik in Igor
Turk.
Mfinožično v Rečici
pri i^šlcem
Na strelišču v Rečici pri La-
škem so pripravili občinsko sin-
dikalno prvenstvo in prvenstvo
telesnokultumih društev s se-
rijsko zračno puško. Nastopilo
je kar 20 ženskih in 14 moških
ekip.
Rezultati ženske ekipno 1. Pa-
pirnica Radeče, 2. Kmetijska za-
druga Laško, 3. Pivovarna Laško
I, 4. Zdravilišče Laško in 5. Pivo-
vama Laško II, posamezno 1.
Daija Videč, 2. Mojca Oman, 3.
Marinka Pokleka, 4. Zora La-
vrinc in 5. Joža Kožar, moški
ekipno 1. Elkov Laško, 2. Uprav-
ni organi občine Laško, 3. PM
Laško, 4. Papirnica Radeče in 5.
Pivovarna Laško, posamezno 1.
Roman Matek, 2. Damjan Pader,
3. Janez Šašek, 4. Tone Kožar in
5. Vinko Lavrinc. Telesnokultur-
na društva občine Laško 1. Dru-
štvo invalidov Laško, 2. TVD
Partizan Radeče in posamezno 1.
Darinka Erazem, 2. Valči Žgcgner
(obe DIL) in 3. Albina K^ič
(TVD Partizan Radeče).
Strelci v Zidanem
mostu
SD Tone Bostič je na strelišču
v Zidanem mostu pripravila 2.
kolo občinske lige z zračno pu-
ško. Rezultati ekipno 1. Pivovar-
na Laško, 2. SD D. Poženel Reči-
ca pri Laškem in 3. SD T. Bostič
Zidani most, posamezno 1. Hele-
na Lavrinc, 2. Marina Pokleka, 3.
Roman Matek, 4. Boris Gorišek
in 5. Damjan Pader.
Celjski šahisti ob
točico
V	3. kolu republiške lige
vzhod so celjski šahisti doma iz-
gubili točko proti Polskavi, saj
so igrali samo 3:3. Prvič so zma-
gali šahisti Slovenskih Konjic v
Mariboru proti Gradisu, Velenj-
čani pa so doma premagali Breži-
ce. Vodi Radenska s šestimi toč-
kami, Celje je drugo 5, Velenje
peto 4 in Slovenske Konjice de-
vete z dvema točkama med dva-
najstimi ekipami.
V	soboto in nedeljo, 18. in 19.
oktobra bo v Rogaški Slatini le-
tošnje delavsko šahovsko prven-
stvo. Zato bosta Velenje proti Kr-
škem v Krškem in Slovenske
Konjice proti Brežicam v Breži-
cah odigrala 4. kolo v nedeljo, 26.
oktobra, Celjani pa se bodo že v
petek, 17. oktobra pomerili v
Lendavi z istoimensko ekipo, ki
je na 7. mestu.
Žalski invalidi b^etji
V	Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo v šahu za invalide. S
celjskega območja je nastopila
samo ekipa društva invalidov
Žalec, ki je v postavi Štefan Pe-
temel, Jože Štorman, Ivan Pev-
nik, Jože Grobelnik in Srečo Ha-
be osvojila tretje mesto. Žal ni
nastopil nsgboljši šahist Maijan
Črepan, ki je na mednarodnem
turnirju v Skopju zasedel 6. do
11. mesto z 7,5 točkami.
Skok pred
Štormanom
ŠK Savinjčan je pripravil me-
sečni hitropotezni turnir. Nasto-
pilo je 17 šahistov, zmaged pa je
Stane Skok pred Martinom Štor-
manom in Jožetom Petemelom.
JOŽE GROBELNIK
Hočevarju tri
medalje
V	Ljubljani je bilo republiško
prvenstvo za strelce veterane
nad 50 let in strelke nad 35. Jože
Štrjgher iz Celja je osvojil za prvo
mesto zlato medaljo v streljanju s
pištolo (odličen rezultat 186 kro-
gov), tri medalje pa je ovojil
Franc Hočevar iz Štor s pištolo
bronasto in z malokalibrsko pu-
ško bronasto in srebrno z zračno
puško.
Strelci v Slovenskih
Konjicah
Ob občinskem prazniku so
pripravili tekmovanje z zračno
puško. Zmagali so strelci Unioija
iz Zreč v postavi Maijan Podgraj-
šek, Franc Rubin in Blanka Go-
rinšek pred Celjani Barbaro in
Tonetom Jagrom ter Jožetom Je-
ramom. Med posamezniki je bil
najboljši Tone Jager iz Celja pred
Blanko Gorinšek in Francem
Rubinom iz Zreč.
T. J.
Kolesarji Žalca na
Kale
Kolesarska sekcija pri TVD
Partizan Žalec Je pripravila dru-
go klubsko prvenstvo v gorski
dirki iz Podloga na vrh Kal v
dolžini več kot tri kilometre.
Nastopilo je več kot 100 kolesar-
jev, med prionirji pa je zmagal
Grega Markovič, mladinci z nzg-
boljšim časom 9,07 minute Dam-
jan Kitak, med člani Jože Vod-
lak, veterani nad 45 let Jože Kek
in pri članicah Ana Praprotnik.
T. T.
Kar 300 nastopajočih
Na občinskem sindikalnem
prvenstvu Žalca v atletiki je na-
stopilo 300 delavcev iz 32 OZD.
Zmagovalci ml. članice daljava
Pevnik Garant, krogla Cencl
VVZ Žalec, 60 m Blatnik OŠ Pol-
zela, 400 m Pevnik Garant, st.
članice daljava Bašič, krogla Kri-
čej, 60 m Vindiš in 200 m Vindiš
vse tovarna nogavic Polzela, ve-
terani daljava Zupane PM Žalec,
krogla Hribar ZN Žalec, 100 m
Cilenšek SIP, 800 m Kek Juteks,
st. člani daljava Dimič Hmezad,
krogla Pečar SIP, 100 m Dimič
Hmezad, 800 m Pimat SIP, ml.
člani daljava Jakopovič TT Pre-
bold, krogla Udrih Aero, 100 m
Markovič KIL in 1500 m Cačulo-
vič Strojna.
T. T.
20GA JE OKROGIA
Republiška liga 7. kolo: v derbiju v Moziiju pred ka
2500 gledalci je domači Elkroj zabeležil svojo tretjo zmage
ko je premag^ izkušenega tekmeca Rudaija iz T. Velenja
1:0, strelec pa je bil Hren. Nogometašem Ingrad Kladivaij
tudi tokrat ni uspelo osvojiti obeh točk, saj so na Skaln
kleti igrali samo neodločeno 1:1 s trboveljskim Rudaijeni
Vso tekmo so vodili gostje, šest minut pred koncem pa ji
izenačil veteran Kuder in tako rešil vsaj točko. Po 7. kolil
je s celjskega območja najbolje uvrščen novinec Elkroj, m
7. mestu, Ingrad Kladivar je deseti, velenjski Rudar pi
dvanajsti. 8. kolo, v nedeljo, 19. oktobra: nov derbi bo i
T. Velenju med Rudarjem in Ingrad Kladivcem, Elkro,
gostuje pri zadnjeuvrščeni ekipi Vozil v Novi Gorici.
Območna republiška liga vzhod 6. kolo: Šmartno ji
doma s 3:1 premagalo Ojstrico, strelci pa so bili Kolenc
Korber in Rupnik. Derbi je dobil Steklar, ki je doma s 3:!
premagal Dravinjo. Strelci za zmagovalca Prelovšek
Haložan in Valek, za poraženca Penič in Gruden. Tretje
zmago v tej Ugi so zabeležili nogometaši Partizana Žal^
ki so s tremi goli Mavreka s 3:0 odpraviU Brežice. Vodit
Steklar in Nafta s po devetimi točkami, tretje je Šmartno 1
peta Dravinja 7 in osmi Žalec 6.
Medobčinska nogometna zveza Celje 6. kolo član
Orlica - Papirničar 3:4, Usnjar - Opekar 0:3, Kovinar
Odred 5:2, Celulozar - Šmaije 3:2 in Rudar Senovo
Ponikva 4:2. Lestvica: 1. Opekar, 2. Ored, 3. Šmaije, ^
Celulozar itd. 7. kolo v nedeljo, 19. oktobra: Ponikva
Orlica, Celulozar - Rudar Senovo, Šmaije - Kovinar, Op(
kar - Vransko in Papirničar - Usnjar. Trenutno vodei
Opekar igra tekme na igrišču v Vojniku, ker doma na
Ljubečni urejujejo igrišče.	j
TV-JG
Cinkarna trikrat prva
v odbojki ženske, v malem nogometu in v igrah spretnosti
ob letošnjem prazniku krajevne skupnosti Gabeije CINKARJ
slavila trojno zmago. To pa je bil tudi pravilni odgovor nagrad
igre Partizan številka 12, ki je v skupen boben za zaključ
žrebanje prihodnje leto prispevala novih 36 dopisnic. V kan
daturi za ogled UNIVERZIADE v Zagrebu pod okriljem C
karne in Aera je torej že preko 500 pravilnih odgovorov,
konca pa nas čaka še 8 nagradnih iger Partizana. Vse dopisnic
pravilnimi odgovori so udeležene pri žrebanju kar štirikrat,
tiste, ki bodo s pravilnimi odgovori sodelovali v vseh 24 ko
nagradne igre čaka še žrebanje za udeležbo na Smotri Partiza
Jugoslavije in Srečanju Partizana Slovenije
Nagrade za ta mesec poklanja TDO TEKO Celje, prejmejo
jih: Petra Avser, Okrogaijeva 7, Celje, Joži Marčeta, Mohoriče
12, Sevnica in Nataša Zupane, Pucova 4, Celje.
Nagrade bomo poslali po pošti.	^ ^
METOD TREBlČNl
NASRADNAIBRA PARTIZAN 13
Šestič zapored je Partizan Gaberje orga-
niziral memorialno tekmovanje v orien-
taciji v naravi in ga tako kot vsako leto
posvetil Spominu enega uglednih celj-
skih družbenih delavcev, zdravnikov,
športnikov in velikemu ljubitelju narave.
Komu?
dr. Alfonzu DEBELJAKU
dr. Francu REBEUŠKU
dr. Marjanu BRECLU
Nagrajuje CINKARNA Celje, odgovore
sprejemamo do 24. oktobra 1986.
Partizan NOVA VAS ima organizi-
rano rekreacijsko vadbo na COŠ
FRAN ROŠ po naslednjem ur-
niku:
Ponedeljek:
17.-18.	pionirke 6-7let
18.-19.15	st. članice
Torek:
16.30-17.30 pionirke 7-11 let
17.30-18.45 pionirji
18.45-20.00 mladinke
20.-21.30 ml. članice
Četrtek:
16.30-17.30 cicibani - starejši 2-4
let in cicibani 4-6let
17.30-19. st. pionirke
19.-20.30	članice
20.-21.30	člani
16. oktober 1986
novi tednik - stran 17
pOO KOSI
SKI" moški: v Celju je v derbiju Libela v 1. kolu prema-
gala Comet iz Slovenskih Konjic z 99:85 (41:38). Celjani so
^ 1. polčasu pretežno vodili, nikakor pa se niso mogli
»odlepiti* od borbenih gostov, ki so vložili mnogo truda,
Ja bi presenetili Libelo, ki je zaigrala v začetku živčno in
j^gsproščeno. Domačim se je odprlo na začetku drugega
jjgla, ko so dosegli 11, gostje pa le 2 točki. Zmaga se je
^čela nasmihati Libeli, kije razliko še povečala. Pri Libeli
ig odlično zaigral Aleš Pipan, ki se je poleg preciznosti v
•japadu tokrat izkazal tudi v obrambi z atraktivnimi bloka-
dami, v vrsti Cometa pa sta izstopala Dubrovski in Želez-
nikar.
Libela: Cencelj 6 (2 x 3), Turk 14, Urbanija 19, Pipan 37
(5 X 3), Medved 10, Gajšek 3 in Kahvedžič 10, Comet: Šrot
8, Šmid 21 (2 x 3), Letnar 7, Rozman 9 (1 x 3), Dubrovski
22 in Železnikar 18.
<jYener Libele Rudi Jerič: »To je bila zelo težka tekma, saj
so Konjičani proti nam vedno zelo motivirani. Ko so se
naši fantje sprostili so pokazali več znanja. Pohvalil bi vse
igralce za igro v obrambi, poudaril pa, da se je v naših
vrstah močno poznala odsotnost Zorana Golca.«
Na gostovanju v Sežani je Rogaška osvojila točki proti
Kraškemu Zidaiju 86:73 (45:36). Strelci za Rogaško: Saraj-
lija 32, Trobiš 15, Gospodnetič 15, Unferdorben 12, Kidrič
5 in Sagadin 7.
Trener Rogaške Miloš Sagadin: »Domači so prvih pet
minut odigrali odlično in povedli z 10:0. Ko smo se zbrali
in organiziran, smo prevzeli pobudo ter že v 10. minuti
vodili za 10 točk. Pozneje smo razliko povečali tudi na 20
točk.«
V 2. kolu bodo predstavniki celjskega območja igrali na
domačih terenih. Libela bo gostila Novoles iz Novega
mesta v soboto ob 19.uri, Comet Hehosa iz Domžal in
Rogaška ekipa Kopra.
SKL ženske: košarkarice Metke so že v prvi tekmi nove
sezone prikazale lepo igro. V Celju so premagale Pomuije
s 60:48 (35:31). Strelke za Metko: Jurše 21 (4 x 3), T. Pod-
goršek 5 (1 X 3), Turnšek 18, Hajdinjak 6. H. Podgoršek 2
in Jurak 8. Metka v naslednjem kolu gostuje pri ŽKK
Maribor.
II. SKL moški: Štorski Kovinar je v Celju premagal
Ruše po podaljških z 80:79 (72:72, 42:36), potem ko je že
vodil za 16 točk v prvem delu. Domači košarkaiji so kljub
34. dosojenim osebnim napakam, od tega štirim tehnič-
nim, znali obdržati prednost in točki v Celju ter tako
preprečiti neprijetno presenečenje. Strelci za Kovinar:
Bobek 6, Benčan 20, Bokšan 11, Planko 13, Valant 2, Jošt
7, Ulaga 10 in Šlatau 11.
Na Polzeli so domači košarkaiji premagali Zagoije s
83:75 (33:43). V 5. minuti drugega polčasa so gostje še
visoko vodili z 58:43, nakar so domači naslednjih 15 minut
dobili kar s 40:17, kar je odločilo zmagovalca. Strelci za
Polzelo: Turnšek 31, Poteko 13, Senič 11, Vrček 7, Cuzej 5
in Polauder 13.	DEAN ŠUSTER
Rogačani ne bodo outsiderji
z Milošem Sagaainom o moški košarki ¥ Rogaški Slailnl
Miloš Sagadin je kot trener
in igralec uspel pripeljati ko-
šarkarje Rogaške v republi-
ško ligo, pred začetkom tek-
movanja pa je svojo ekipo do-
bro okrepil. Najprej je pove-
dal nekaj o pripravah na se-
zono.
»Začeli smo 5. avgusta v naši
telovadnici, kjer smo trenirali
vsak dan, med vikendi pa smo
opravljali priprave izven Roga-
ške Slatine. Za nami je 60 tre-
ningov in 15 prijate^skih te-
kem, kar bo, upam, zadostova-
lo za dober štart.*
Nasprotniki v pripravljal-
nem delu?
»Igrali smo z avstrijskimi,
češkimi in našimi ligaši. Med
drugimi smo premagali tudi
domžalskega Heliosa, enega
favoritov za vrh v republiški
ligi. Želeli smo organizirati tur-
nir, na katerem bi nastopile
najboljše slovenske ekipe,
vendar so bile zasedene. Tiir-
nir bomo pripravili med se-
zono.«
Igralska zasedba?
»Ekipo sestavljajo: Kidrič,
Unferdorben, Petovar, Trobiš,
Gospodnetič, Sarajhja, Lesko-
var, Černenšek, Kupec, Gobec,
Krebs, Tepeš, Virant, BVišek in
Aničič. V JLA je odšel obetav-
ni Marko Tišma, ki je v lanski
sezoni že nosil težko breme, za-
to se nam bo njegova odsot-
nost še kako poznala na bekov-
skih pozicijah. K PolzeU pa se
je vrnil Turnšek.«
Žreb?
»V prvem delu dokaj neugo-
den, ScO igramo pet tekem do-
ma, šest pa na tujem. Upam, da
bomo že prvi dve koli, ko potu-
jemo h Kraškemu Zidaiju in
gostimo Koper, uspešno pre-
brodili.«
Cilji?
»Razmeija moči med moštvi
so še neznana, zato je težko
karkoli napovedati. Štartali
bomo neobremenjeni. V prvi
sezoni bi si radi zagotovili me-
sto v sredini lestice, če pa se bo
ponudila priložnost po višjem
plasmanu, jo bomo izkoristih.«
Kako so se vklopili no-
vinci?
»Pravega ritma ekipa še ni
ujela, saj igramo sedaj s klasič-
nim centrom, zato se mora igra
vseh ostalih igralcev malce
spremeniti. Vendar sem pre-
pričan, da bomo po nekaj kolih
zaigrali tako, da bomo zadovo-
ljili sebe in naše navijače, kijih
v letošnji sezoni pričakujem v
večjem številu kot lani.«
Prejšnjo sezono si občasno
vstopal v igre ...
»Če bo potrebno, sem pri-
pravljen pomagati v igri tudi
letos, vendar upam, da ne bo
potrebe.«
Finance?
»Naš pokrovitelj je Zdravi-
hšče Rogaška Slatina, ki nam
poleg TKS in nekaterih drugih
delovnih organizacij iz šmar-
ske občine omogoča osnovne
tekmovalne pogoje.«
Delo z mladimi?
»Smo eden redkih klubov v
Sloveniji, ki imamo zastopane
vse generacye. Vsi tekmujejo v
repubhškem rangu, v bližryi
prihodnosti pa pričakujemo,
da bo iz i\jih izšlo nekaj vrhun-
skih igralcev, ki bi presegali
poprečje republiške Uge. Prvi
rezultat se je pokazal že lani,
ko so naši mlajši pioniiji osvo-
jili 3. mesto v Sloveniji.«
DEANSUSTER
Start ludoistov
Ivo Reya
Pomlajena ekipa judo klu-
ba Ivo Reya je startala v re-
publiški ligi z dvema zmaga-
ma priborjenima na doma-
čem terenu v telovadnici
tehnične šole.
NžOprej so premagali JK
Slovenjgradec 8:6 (tehnične
točke 37:27), nato pa še ptuj-
sko Dravo 10:4 (37:20). Izgu-
bili so Kačičnik, Oto in To-
maž Seles, Špiler in Nedelj-
kovič, medtem ko so po dve
zmagi zabeležili Pungeršek,
Imamovič, Kalundžič in Pli-
beršek, eno pa Nedeljkovlč.
2. kolo bo v nedeljo, 19. ok-
tobra v Mariboru, kjer bodo
nastopili domači Branik, Im-
pol iz Slovenske Bistrice II in
Ivo Reya iz Celja.
Piše vm Einspieler
Otrok socializma V
ameriški družbi blaginje
lasuite za Normo
ban
Da prostitutkam ne manj-
B samozavesti priča tudi
iločitev Norme Jean Alma-
Imor, štiriintridesetletne
fostitutke iz Los Angelesa,
I bo kandidirala za namest-
ika guverneija: »K^j pa je v
ini čudnega ? Ne bom ne pr-
* ne zadnja »kurba«, ki seje
veljavila v politiki. Prepri-
ča sem, da bom uspela. Za
^Ulno kampanjo sem si že
Mislila izvirne in udarne
^steije. Na vseh bom gola,
trebuha pa bodo s kri-
timi rdečimi črkami napi-
je različne parole. Na
Jem >^Property of U. S. Go-
■^nament« (Lastnina vlade
^J^ženih držav), spet na
^gem »Chains of Bureau-
(Sužnja birokracije),
' tretjem » Vote for Norma
■an« (Glasujte za Normo
... Važen je »image«.
^ je lahko postal propadli
^ec ameriški predsednik,
ne bi bila uspešna pro-
^^tka guvernerka.«
Prostitucija je v Združenih
!^yah Amerike predvsem
'^is in ker sinovi nočejo
'ostajati za svojimi starši, si
'Mislijo vse mogoče. Tako
se je deset študentov
»Brown University« iz Mas-
sachusettsa odločilo za zvod-
niški posel. Zbrali so šestin-
štirideset deklet starih od 14
do 17 let, jih fotografirali v
mikavnih pozah in jih začeli
razprodajati strankam želj-
nim mladega mesa in sveže
krvi. Zabava pa ni bila niti
malo poceni, za eno izmed
teh deklet je bilo traba odšte-
ti od 150 do 200 dolarjev, sla-
dokusci, ki so si hoteli pri-
voščiti kar dve naenkrat, pa
so lahko ustregli svojim že-
ljam za 500 dolaijev. Za spe-
cialne kliente so mladi zvod-
niki priskrbeli tudi mariju-
ano ali kokain in posel jim je
cvetel, da je bilo veselje gle-
dati, dokler jim ni na prste
stopila policija.
Možnosti za »kurbarijo« v
Združenih državah Amerike
res ne manjka, vendar je
zdrav socialistični kmečki
sex zaenkrat manj nevaren
in predvsem cenejši. Najce-
nejše ameriške prostitutke,
ki prodajajo svoje usluge na
cesti, so po trideset dolaijev,
pri čemer pa ne gre za urno
postavko, temveč v povpreč-
ni za dobrih petnajst minut.
.Se najdražje so ulične prosti-
tutke iz Los Angelesa in Ho-
noluluja, kjer teh nekaj mi-
nut užitkov stane najmanj
šestdeset dolaijev.
Se pa prostitutke ne pro-
dajajo pod ceno, tako kot so
se na primer jugoslovanski
izvozniki. Bora Dragojevič
iz Sarajeva je ta njihov prin-
cip slikovito opisal: »Pusti
ameriške kurbe. Za eno sem
se zares ogrel in si rekel; Mu-
jo, če jo hočeš, boš pač en-
krat plačal. Hotela je sto do-
larjev in čeprav sem jo pre-
pričeval cele četrt ure, ni ho-
tela spustiti cene. In veš kaj
mi je zabrusila v obraz, ko
sem ji rekel, da je predraga ?
Za Jugoslovane že mo-
goče ...«
Kako bi se šele zgrozil, če
bi hotel odpeljati katero iz-
med številnih barskih lepo-
tic. Saj ta hudič babji požre
tudi po tri buteljke »šam-
panjca«, ki v povprečju sta-
nejo po petnajst dolarjev.
Kje so potem še stroški za
taxi, sobo in druge storitve,
ki sodijo v ponudbo. »Je pa
že bolje zapraviti pet dolar-
jev v sex sbopu,«je zaokrožil
Bora.« »Da se pa preživeti
tudi tako, da kateri izmed
številnih barskih dam vta-
kneš dolar v mednožje in si
potem teden dni ne umiješ
rok.«
Bog bo poskrbel
zate...
»Erica res si baba in pol.
|iVe zameri, ampak vsak dan
ne moreš jesti župe. Tisoč
dolarjev ti dam, če mi najde$
\mlado punco, ki je nihče ne
pozna. Rad te imam, razmi-
šljal sem, da bi te ubil, ven-
dar te imam res rad. Erica,
eno babo moram ubiti! Si
lahko zamisliš, kakšen uži-
tek bi bil...? Kad napolnim
do vrha z vodo ..., pripeljem
punco v kopalnico, ji potis-
nem glavo v vodo in jo na-
tegnem od zadaj ... Kako bi
kurba stiskala, ko bi se utap-
ljala . ..«, seje razvnel Leslie
Arthur Byrd, bankir iz San
Francisca.
Erica Clarke, prostitutka
iz Los Angelesa, se je zami-
slila: »stari fantazira, tisoč
dolarjev pa ni mačji kašelj.«
Še trenutek je oklevala, po-
tem je rekla: »Prav Leslie!
Pol plačaš vnaprej.« Če bi
Erica Clarke slutila, da Le-
slie Arthur Byrd misli še ka-
ko resno, veijetno nikoli ne
bi pripeljala v njegovo stano-
vanje Cyntie Engstrome in
življenje te 19-letne prosti-
tutke iz San Francisca se ne
bi končalo tako tragično.
Joan Wheeler, gospodinja
iz Berkeleya, ki je ta dan ču-
vala sosedinega dveletnega
sina Ollia Meyerja, se je le za
hip zaklepetala z znancem.
Naenkrat je začutila, da je
Ollie ne drži več za roko:
»Nič hudega sluteč sem se
ozrla, da bi videla kam je od-
capljal ta mali radovednež.
Nisem mogla verjeti svojim
očem, ko sem ga zagledala v
neznanem modrem merce-
desu, ki seje pravkar odlepil
od tratoarja. Kriknila sem na
ves glas: Ollie!«
Njen obupan krik je slišal
policaj Gay Lee Gulbrand-
son, kije takoj doumel za kaj
gre in stekel za odhajajočim
avtomobilom: »Čeprav sem
tekel na vso moč, nisem mo-
gel ničesar več storiti za ma-
lega Ollia. Bilo je prepozno,
streljati nisem upal, zaradi
otroka. »Modri mercedes, z
ugrabitelji Ollia, so skušah
policaji odkriti tudi s pomoč-
jo helikopterja, vendar je bil
ves trud zaman.
Aidsa se je moč ubraniti na več načinov, le neosveščen
samoupravljalec, k nam namreč prihaja aids s petdeset-
letnim tehnološkim zaostankom, bi mu skušal uteči kot
možak na fotografiji. Takšna natolcevanja je treba zatreti
v kali, kajti ne gre za nič drugega (na posnetku namreč),
kot za preizkus v spretnostih havajskih domorodcev.
Gostilna TRIGLAV vas
vabi na koline, vinski
mošt - Ranina...
18. stran - novi tednik
16. oktober 1986
Iztok je sčdel k njej, jo prijel rahlo za sklenjene roke in
gledal vjasnino njenih oči, ki so se kalile z rahlo tančico
solzš.
»Irena, glej, moja si, in vsaka kaplja moje krvi je tvoja,
prav slutiš, razdružiti naju hočejo, uničiti morda mene,
morda tebe - oba. Tod dobri Epafrodit čuje nad nama in
Devana blagoslavlja -«
- »Kristus, Iztok, Devane ni -«	'
»In Kritus blagoslavlja najino ljubezen. Zato ne smeš
več nazaj v žrelo volku. Tvoje oči bi umrle, tvojo sobodo
bi deli v verige, kakor hočejo mojo domovino. In glej,
jaz te otmem in ti dam svobodo, tebi najprej in potem
svoji domovini. Strašno maščujemo prelito kri Slova-
nov in potem baš bivala z menoj pod jasnimin poštenim
soncem naše svobode. Tam ni lesti, ni zlobe, čaščena
boš od vseh hčerš slavnih starešin, ljubljena od vseh
ženš in pastirji se bodo sklanjali k tvojim nogam, kadar
jim boš delila kruha, in vsak častitljiv starosta bo vesel,
kadar bo poslušal tvojo modro besedo. Irena, ne boj se,
upaj in se veseli.«
Irena ga je poslušala, oči so ji čedalje bolj tonile v
solzah, dokler se ni nagnila njena glava na Iztokovo
ramo in so njene ustnice šepetaje prosile:
»Všruj me, opiraj me v viharu, sicer propadem.«
Iztok ji je odpoljubil solze, ki so pritekle po belem
licu, jo objel ter kipeče ponavljal:
»Moja Irena, moja boginja, moje vse..
Toda ni ga prevzela sladkost trenutka. Rahlo jo je
izpustil in se dvignil.
»Polnoč je že davno minila. Pojdimo, da ne ugasnejo
zvezde. Cirila, ti se vrneš v palačo ...«
Tedaj je zvesta sužiya na glas zaplakala. Kakor kip iz
marmora je slonela doslej ob nogšh svoje gospodarice.
Ko pa je čula, da mora Ireno zapustiti, seje zgrozila, plač
je privrel iz njenih prsi in tesno se je oklenila Ireninih
kolen ter ponavljala:
»Ne loči naju, gospod! Ne trgaj me od nje! Umrem od
bolesti!«
»Cirila, vrneš se k svoji gospodarici. Ali sed^ moraš,
moraš, če jo ljubiš. Čuvaj njeno sobo, govori, daje Irena
bolna, dokler ne dobiš poziva: Pridi! Tedaj se vrneš in si
se napotimo srečnim dnem v krilo.«
Še enkrat je Cirila zaihtela, poljubila rokš Ireni, kije
slonela kakor brez moči, brez misli. Nato je dvignila
Irena roko ter jo položila sužnji na glavo.
»Pojdi, Cirila, Kristus Pantokrator te čuva! Zaupaj!«
Čez nekaj minut je zdrsela lepa šajka po morski gla-
dini. S krepkimi udarci jo je gnal Numida proti carskim
vrtovom.
Cirila seje vračala.
Dvaindvajseto poglavje
Sonce seje dvignilo izza Črnega morja, prvi žarki so se
zablesteli po vrhovih pinij in platšn in po gričih krog
Bizanca. Na kampu pred vojašnicami so bili zbrane in
uvrščene ponosne čete jezdecev, hoplitov, lokostrelcev
in pračaijev. Čakali so vrhovnega poveljnika Azbada.
Iztoku je plalo srce v prsih. Vso noč ni bil zatisnil
očesa. Do jutra je prebedel v Epafroditovi vili ob Ireni,
nato takoj v sedlo in iz mesta. Tuje čakal, da se pojavi na
divjem žrebcu divji Azbad, ki ga prebode z očmi in
prekolne v pekel zaradi nočnega dogodka. Časniki so se
pogovarjali in ugibah, kaj da ni magistra eguitum, kije
bil vedno natančen. Določena je bila velika vaja, vse
čaka, vse je obloženo in opremljeno, njega pa ni.
Že so se svetili ščiti v soncu, konice sulic so zableščale
in od šlemov je rumenel sijaj mladega jutra. Tedaj se
pojavi tekač iz Bizanca in izroči prvemu častniku list.
Azbad je naročil, da pride šele ob enajstih, tačas n^j
sami izv^^o lahke vaje na kampu. Ob ens^jstih naj se
zbero vsi časniki z vojaki vred pred vojašnico.
Veselo so odlagale čete težko opravo, vreče z ječme-
nom in lopatke ter lahnih nog odkorakale na vežbališče.
Stotniki in častniki so ugibali, kaj jim pove magister
equitum.
Edini so bili v mislih, da odrine velika večina vojske v
Afriko ali v Italijo nad Gote. Po Bizancu so bile raztre-
sene razne vesti, Belizar je na svoje stroške nabiral
novake, in to je bilo vsekakor pomenljivo znamenje.
Iztok se je nekaj veselil, nekaj pa ga je zelo skrbelo.
Veselilo gaje, da se vrne prej domov in se čimprej snide
z Ireno, skrbelo pa, če se utegne sum častnikov uresni-
čiti. Vse silne vaje dolgo pomlad so naznanjale resne
čase. Če Azbad prebere carjevo povelje, da ta in ta
stotnija odrine takoj in se vkrca, potem je beg nemogoč
in ločen bo od Irene za vedno. Da bi se vrnil živ iz vojne,
še mislil ni. In če se vrne, kje bo Irena? Ali jo bo čuval
Epafrodit? Star je, lahko umre, lahko ga napade
Teodora in mu jo ugrabi. Čedalje bridkejše so bile nji
gove misli; neizmerno seje kesal, da ni že ponoči izgiii
z Ireno.
Ure na vežbališču so se vlekle. Sonce je stalo kako
prikovano in Iztok je mislil, da ne učaka enajste un
Napisal je list Epafroditu, v katerem ga prosi, naj /nI
pošlje Numido s čolničem do prevoznih bark v vojn
luko, ako bi ga ne bilo domov. Sklenil je za trdno, d
plane v morje in ubeži, če ga pošljejo na ladjo, da bi šeh
Italijo.
Med odmorom je pozval starega Slovena, ki seje bori
s Svaruniči zoper Hilbudija.
»Sloven, ali si govoril o begu s tovariši?«
»Jasni centurio, govori! Solze so kropile ožgana lic
ko so zvedeli, kaj nameravaš. Vse gre za tabo. Tui
Gotje so z nami!«
»In če me varaš? Na pravdo tvojega očetneg
ognjišča, ne prizaneso ti bogovi!«	'
»N^j me uničijo, če nisem govoril resnice.«
»Veijamem, Sloven. Verjamem, ker nisi Bizantinei
Večje vredna naša beseda kakor bizantinskih krščen
kov prisega.«
»Ne vseh, centurio! Pravi krščeniki so zlato.«
»Da, pravi, resnico govoriš.«
Iztok seje domislil Irene.
»Pravi krščeniki so biseri!«
»Med Vandali sem našel dragulje človeških src!« -
»Dobro. Veijamem ti. Torej poslušaj!«
Skrbno se je ozrl, ali ni koga blizu, da bi ju sliš&
Pokazal mu je z roko na sosedne griče, kakor bi rni
razlagal načrt o naskoku.
»Dnevi mojega bivanja v Bizancu so šteti. Odidemi
prav gotovo v osmih dneh.«
Slovenu je šinila od radosti kri v lice, da je posinjt
dolgi obrunek na čelu.
oktober 1986
novi tednik - stran 19
20. stran - novi tednik
16. oktober 1986
ZDRAVILNE RASTLINE
Paradižnik
Paradižnik (Solanum lycopersicum) so do nedavna
prištevali v rod razhudnikov. V novejšem času so ga
skupaj z nekaterimi drugimi vrstami izločili iz tega rodu
in pod imenom Lycopersicum esculebtum Mili vključili
v nov rod.
Tudi paradižnik so že dolgo gojili Indijanci v Mehiki in
Peruju, ko so se tam z njim seznanili Španci. Paradižnik
divje raste še danes v Peruju. Tam nastajajo J^a rastlini kot
češr\je velike jagode, ki so sestavljene iz dveh plodnih
listov. Gojene zvrsti so imele že v Amerila večje plodove,
pomnožilo pa se je tudi število plodnih listov. Take rast-
hne so v 16. stoletju prispele v Evropo, kjer so jih poime-
novah kot ljubezensko, zlato aU rajsko jabolko. Od tod
tudi naše ime paradižnik, ker je z paradiža. Paradižnik so
zaradi rumenih cvetov v začetku gojili kot okrasno rast-
lino po vrtovih, sicer pa so se rastline bali, ker so vse njene
dele imeli za strupene. Le počasi so se ljudje otresli teh
predsodkov.
Paradižnik vsebuje veliko vitamina C, bogat je na karu-
tinu, iz katerega nastane v jetrih vitamin A, precej je tudi
vitamina Bj, nekaj vitamina E ter številnih oligo elemen-
tov, tako mangan, baker, bor, železo, kobcdt, nikelj in radij.
Listi vsebujejo še glikozid lycopersicin, ki ima antimiko-
tični učinek ter steroidni amin tomatidin, ki je danes
surovina za sintezo testorona, progesterona in kortizona.
Vse te snovi delujejo kompleksno in zdravilnost para-
dižnika še premalo cenimo. Uživarye povrtnin čisti kožo,
krepi prebavo, olajša delovanje jeter in ledvic ter krepi kri.
Zanimivo je to, da vsebuje pcU-adižnik največ bakra in zato
uživarue paradižnikovih plodov krepi nastajanje krvi. Je
odlično domače zdravilo zoper slabokrvnost, zlasti pri
mladih, odraščajočih ljudeh. Ima tudi izredno ugoden
vpliv na srce in obtočila. Zato priporočajo homeopati svež
paradižnikov sok kot naravno zdravilo pri motnjah v pre-
krvavljenosti, znižuje krvni pritisk in pospešuje izločanje
trebušne slinavke. Priporoč^o ga kot varstvo pred prez-
godi^jim staranjem in za zdravljenje, s katerim preprečimo
pojave preutrujenosti. Paradižnikov sok osvežuje in čisti
organizem in mu jemlje neprijetne telesne voryave.
Paradižnikovi sadeži mehčajo blato in olajš^o iztreblja-
rge tudi pri tistih, ki im^o težave s hemoroidi, kot dietna
prehrana pa je paradižnik odličen pri ljudeh, ki jih muči
revma, protin, srčne in ledvične bolezni. Svež paradižni-
kov sok ima pomikajoče delovanje na vneto kožo s svo-
jimi antibakterijskim delovanjem pa blaži vnetja v okolici
ran. Ker vsebuje veliko oligoelementov in vitamina C, je
paradižnikov sok tudi naravna hrana za živce.
BORIS JAGODIČ
IVIODNI KOTIČEK
pripravlja VLASTA ARČAN-CAH
Današnji modni kotiček
sem namenila kraljici žen-
ske garderobe - obleki, ter
nekaj novostim med modni-
mi dodatki.
Modnim spremembam sle-
di tudi spreminjanje naših
idej, njim pa tudi naše poj-
movaiTje lepote. Izgled letoš-
nje sodobne ženske je pred-
vsem zelo ženski, kar pa lah-
ko dosežemo najbolje le z
obleko. Obleka 86/87 se je
oprijela telesa kot rokavica.
Pas je ozek, boki poudaijeni,
ramena močno podložena,
rokavi ozki in dolgi.
Novost so kovinske zadrge
na oblekah, všite na rokavih,
žepih, po celi dolžini, skrat-
ka povsod, kjer so in tudi
kjer niso potrebne. Pri dolži-
ni so se letos francoski in ita-
lijanski modni kreatoiji od-
ločili za dve skrajnosti - zelo
dolga, skor^ do členkov ali
zelo kratka, nad koleni. Dol-
ge obleke so cevaste in se
proti dnu zvonasto širijo,
kratke obvezno zelo ozke.
Med materiali prevladuje
jersey, bukle, gladka svetle-
ča česana volna in povoščen
bombaž. Obleke so v pasu
pogosto stisnjene z širokimi,
usnjenimi pasovi z velikimi
kovinskimi sponkami in
okrašene s ponarejenimi
dragimi kamni. Med barva-
mi prevladujejo črna, srebr-
no siva, antracitna in ba-
krena.
Lestvici Radia Ceije
Zabavne melodije:
1.	VENUS - BANANARAMA
2.	SLOW MOTION - DŽORDŽE BALAŠEVIČ
3.	LOVE TOUCH - ROD STEVVART
4.	DANCING ON THE CEILING - LIONEL RICHIE
5.	MOLIM TE, OSTANI - TEREZA
6.	JUST VVE TWO - MODERN TALKING
7.	TEŽKA VREMENA, PRIJATELJU MOJ - NETKO TO
VOLE VRUČE
8.	JASMINA - AGROPOP
9.	HIGHER LOVE - STEVIE VVINVVOOD
10. SANDY- MIKI ŠARAČ
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 uri.
DomaČe melodije:
1.	LE LUNCA VE ZA NAJINO LJUBEZEN - SAVINJSKIH 1
2.	MOJE CELJE - CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTE
3.	PLANINSKI CVET-AVSENIK
4.	ZADNJI POLETNI DAN - FANTJE Z VSEH VETROV
5.	PETELINČEK-VESELI HMELJARJI
6.	JANEZ, JANEZ-ŠTAJERSKIH 7
7.	DOLINA SPOMINOV - FANTJE TREH DOLIN
8.	MOJE STEZICE-BRODNIKI
9.	UUBEZENVŽITU-RŽ
10. UUBEZEN JE VEČNA ZVEZDA-SLAK
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij-^---------
izvajalec----
lestvica domačih melodij______
izvajalec--
ime in priimek--
naslov__
Nagrajenca: MetaČede, Petrovče219
Vesna Strašek, Hajnsko 3, Pristava
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg v. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
RADIO CELJE
ČETRTEK, 16. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vai
9.00 Druga poročila, 9.05 Prijatelji pikapolonice, 9.30 Ob
stila, 9.40 Srečanje z leti, 10.00 Zaključek sporeda, 15
Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 K
nika, 17.00 V živo: Ob začetku kurilne sezone, 18.00 Zakl
ček sporeda.
PETEK, 17. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov mozaik, 9
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Žveplometer, 10.00 Za
ljuček sporeda, 15.00-Poročila, in obvestila, 16.00 Čestitke
pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika, 17
Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična oddaja, 18.00 Zakljui
sporeda.
SOBOTA, 18.10.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9
Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.30 Obvestila, 9
Koledar prireditev, 10.00 Filmski sprehodi, 10.30 Zaključ
sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in p<
dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne glasbe, 18.
Zaključek sporeda.
NEDELJA, 19. 10.: 10.00 Poročila in obvestUa, 10.30 Kf
Cevi prijatelji, 10.45 Melodije na 78 obratih, 11.00 Žveplon
ter (ponovitev), 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 Poročila, 12
Minute za razvedrilo, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestit
in pozdravi, 15.00 Zaključek sporeda.
PONEDELJEK, 20. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Šport
dopoldne, 9.00 Dhiga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zakl
ček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Iz zakladni
zborovske glasbe, 16.30 Reportaža, 17.00 Kronika, 17;
Lestvica domačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 Zakl
ček sporeda.
TOREK, 21. 10.: 8.00 Poročila, 8.10 Iz sveta glasbe, 9
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 10.00 Zaključek spore*
15.00 Poročila in obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasI
17.45 Iz krsOevnih skupnosti, 18.00 Zaključek sporeda.
SREDA, 22.10.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, 9
Druga poročila, 9.30 Obvestila, 9.40 Koledar prireditev, lO
Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila,
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas, 17.00 Kronil
17.15 Glasbene vzporednice: skupina YES, 17.45 Kultui
feljton, 18.00 Zaključek sporeda.
RECEPT TEDNA
Gobll narasteic
Potrebujemo: 25 dag sesekljanih gob, 3 dag masla, žlico
mešanih, dobro sesekljanih zelišč (peteršilj, meta, drob-
njak), sol in poper, 4 rumenjake, 5 beljakov, žlico parme-
zana, žlico drobtin in za bešamelovo omako še 4 dag
masla, zvrhano žlico moke ter začimbe kot so drobno
sesekljana čebula, malo poprovih zmc, en korenček.
Pripravimo model za narastek. Pečico segrejemo na
180° C. Gobe operemo in drobno sesekljamo. Pražimo jih v
večji ponvi na maslu toliko časa, da vsa odvečna tekočina
hitro povre. Nato dodamo zelišča in začimbe. Pripravimo
bešamelovo omako in jo pomešamo z gobami. V mešanico
bešamela in gob dodamo stolčene rumenjake. Pripravimo
trd sneg, ki ga previdno vmešamo v maso. Vse skupaj
stresemo v model. Po vrhu potresemo s parmezcmom in z
drobtinami ter za pol ure postavimo v segreto pečico.
UGODNO!
v TRGOVINI PREVORJE
vam nudimo
bogato izbiro bele tehnike.
Za vse kupljene štedilnike vam,
cenjeni kupci, zagotovimo brezplačno
montažo.
Te ugodnosti se lahko poslužujete do
31. 12. 1966.
Za vaš obisk se priporočamo!
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Urejanle grobov
Urejanje grobov je dokaj
zahtevno opravilo, ki je naj-
večkrat odvisno od mnogih
dejavnikov. Tudi zato se
nam kakšne osebne želje na-
vadno ne uresničijo, ker ob-
stoječe okolje pogosto brani
uveljavljanje še tako ideal-
nih in praktičnih rešitev.
Menim, da je nespametno
popolnoma zavračati trdno
ukoreninjene običaje glede
urejanja ^obov in se pri tem
sklicevati na nove rešitve, ki
jih je moč videti v nekaterih
zahodnih deželah. Seveda ne
moremo biti slepi ob čudovi-
to urejenih pokopališčih, s
kakršnimi se ponašajo zlasti
nekatera mlada mesta v tuji-
ni, vendar, ta so oblikovana
že več let naprej in imajo na-
tančno določene normative.
Po naših merilih sicer
skromne gomile so bogato in
skladno zas^ene, skupaj pa
oblikujejo čudovito celoto,
ki lahko tekmuje z vsako, še
tako urejeno javr^p zelenico.
Sicer pa, mar pokopališča ni-
so pravzaprav nekakšni jav-
ni nasadi?
In kakšna naj bo ureditev?
'Jo mila naj bi učinkovala
umirjeno, brez živahne bar-
vitosti. Način zasaditve in iz-
biro rastlin pa naj bi določali
velikost gomile in barva
kamna (spomenika).
Enotni zasaditvi celotne
površine z zimzelenimi pre-
krovnimi rastlinami dajemo
navadno prednost, ne le, ker
je takšna zasaditev praktič-
na, temveč ker deluje umir-
jeno in okusno. Morebitno
enoličnost takšnega nasada
lahko razbijemo s kakšno
zimzeleno grmovnico višje
rasti. Če smo uporabili kot
prekrovno rastlino ižander
ali bršljan, ki zahteva kisla
tla, smemo kot višjo grmov-
nico zasaditi rododendron.
In če imamo možnost posa-
diti poleg spomenika tudi
povešavo brezo, med ižander
pa potakniti nekaj rdečih bo-
taničnih tulipanov ali rume-
nih krokusov, je gomila ure-
jena.
Ce pa smo se odločili za
plazečo se panešpljico kot
prekrovno rastlino, bomo iz-
brah namesto rododendrona
raje kakšen zimzelen če-
šmin.
Če pa kdo meni, da brez
enoletnic vendar ne gre neO
spomladi po vsej gomili po-
sadi svetlo modre mačehe;
msOa jih bo zameryala nizka,
sončno rumena malocvetoča
žametnica; oktobra pa nasad
obnovimo s temno rdečimi
mačehami. Seveda pa ima-
mo še nešteto možnosti s
kombinirano saditvijo pre-
krovnih rastlin, trajnic in
enoletnic, vendar moramo
biti obzirni in paziti na
skladnost.	i^^igg
Marka Jelnikaija
Pomagamo vam vrtnariti)
16. oktober 1986
novi tednik - stran 1
22. stran - novi tednik
16. oktober 1986
16. oktober 1986
novi tednik - stran 23
24. stran - novi tednik
16. oktober 1986
Gneča pa taka!
Takšna gneča je nastala pred dnevi trgovine z obutvijo Beograd, saj so jo po nekaj
tedenski prenovi ponovno odprli, v izložbi pa razstavili jesensko-zimske modele. Ti navse-
zadnje niso nič posebnega, saj se po videzu ne ločijo od obutve drugih proizvajalcev. Le ena
bistvena lastnost jih loči od drugih in to je, da so krepko cenejši. Naval v trgovini je bil zato
ogromen in morali so jo za dve uri zapreti, na vrata pa so nalepili obvestilo, da naj se ljudje
vendarle umirijo, saj imajo čevljev in škornjev dovolj za ves mesec. Pa se kupci niso dali
pregnati in še naprej so vztrajno čakali pred vrati, da jih spustijo v »pravljično« prodajalno
obutve po smešno nizkih cenah.	^^^ ^^^^^ ^^^ ^^^^^
Veteran na cesti
Sliši se neverjetno, da stari Ford že polnih pet desetletij vozi po kozjanskih cestah in
od leta 1930, ko je bil prvič registriran, v voznem stanju. Njegov lastnik je Rudi Ferle
Šentjuija, kije letos na dirki veteranov v Ljubljani zasedel tretje mesto in katerega oče je
tudi prvi taksist na Kozjanskem. V dokaz vzdržljivosti se je oni dan pojavil na Planini
Sevnici, kjer so odpirali nov bencinski servis in kjer je imel čast, da je prvi napolnil s
rezervoar z gorivom. Pripeljal ga je Franc Oset, ki večkrat sede z lastnikom v vo;
(vozniški izpit je na njem opravil leta 1947) in zatijuje, da na daljše proge skoraj ne por
več goriva kot današnja 101.
EDI MASN
14. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 4. do 11. novembra
Nevsakdanja
buča
Tudi letošnja jesen nas je
bogato obdarila s sadovi. Na-
rava, nepredvidljiva v vsej
svoji razsežnosti, se kdaj tu-
di poigra, kot seje poigrala s
to nevsakdanjo, dvojno bučo
golico, ki jo je v uredništvo
prinesel Alojz Soline iz Bla-
govne. Dve buči, skupaj
zraščeni, res nista vsakdanji
pojav, zato nas ob takšni igri
narave spreleti misel, kako
lepo bi bilo, če bi bilo vse,
kar nam podari narava, tako-
le dvojno. Morda tudi ne bi
bilo napak, če bi se takole
skupaj zrastli dve plačilni
kuverti ob koncu meseca ...
V mestu že diši po kostanju
Ko se pričnejo hladnejši dnevi, prijetno zadiši po pečenem kostanju tudi po Celji
Običajno so kioski za peko v bližini kakšnega kina. Tudi letos je Karli Anderle ostal zveJ
prijateljem kostanja in se »ustalil« pred kinom Metropol. Vsako leto ima v začetku velik
dela in tudi letos je tako,' kljub malce visoki ceni - 250 din za merico.	MASNE!
Mejduš, ne mahaj toliko z repom Fifi, saj ni tako
velik kot je videti.
(Novi tednik, 15. 10. 1969)
Nenavaden tricikei
Žalčani so kar malce čudno pogledali na tricikl, ko se je
Stanko Novak z njim prvič pojavil na ulici. Pogruntavščino,
lahko bi ji rekh tudi inovacijo, je enostavno priključil na
kolo Pony, služila pa naj bi prevozu otrok (tudi dvojčkov) in
raznega blaga. Stanko, ki ima svojo popravljalnico koles v
Žalcu, je kljub obilici dela opravil vsa ključavničarska, stru-
garska in plastična dela sam. Veijetno bo pozimi, ko ostalih
popravil ni vehko, napravil tudi nekeO serij tega praktičnega
priključka za kolo.
EDI MASNEC