233. itnflkL m m mam mam. v cek> naj Doptst aaj ae trackarafa. fretfzKtvai Zaznava a lica it 9, o prit^ju kncrati vclta>4' petrrt^tt.pna pHft vasta u e»kiat po 14 vi«., za dvakrat po 12 vin . za trikrat ah \«rćkrat p*> )< \in Pn \* jih inse*rcnah po dogovoru. I |im.. m, naj poiiijajo iw«*£aaac, reklamacije, mscrau itd. lo fc admini»uaovnr »t v ari Na naročila brez iMcckhne vposldt • najt-rmc se ne ozira za Avttro-Ogrsko: c cio leto.......K 25 — pol leta........13- četrt leta........ 6 50 rta mesec........ 230 .Slovenski Narod* velja po pošti: za Nemčijo: celo leto.......K 28*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30— Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Vpravaaatve: laalleva aHca st 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon it tS Nujncfcjft nemskiitarsao lopatfjfuo. Zalega v ljubljanski kazini je zopet enkrat pokazala vse> svojo in-famijo. Wmo že davno. «la fra ni opovstva in ga ni falotstva. ki bi fra \» pakažr. ne bila zmožna, vemo. da ' tem šuftarskim značajem tudi naj-zkotnejše sredstvo dobro, da doae žejo «voje nečiste namene, a zdaj so krat sami v jeli. in tako. da bodo rvas smo že davi poročali, so kazinotje včeraj zvečer pošiljali na Ihn.aj brzojavke, v katerih so poročali, da so se zgodile v Ljubljani iikanske protidiaastične in rij:.tirne demonstracije, «La je orn-in-*/zvižgalo sodbo belgijskega •• ^a, da je kričalo: »2ivio Hri-Srhija! Pcreat Avstrija!« napadlo kazino in razbilo sipe. Kakor znano, je to od konca do :raja izmišljeno. In'amno izmišije-Občinstvo je snoči vojaški (rodbi •omobranskcira polka prirejalo prav »resK-ne ovacije in ji je borno klica-Zivio!* Pred Prešernovim spojnikom je občinstvo klicalo tndi: Hribar!*, okrog 10. zvečer pa prišlo pred kazino kakih 40 ljudi red kazino in tam klicalo: »2ivio!« pelo »Hej Slovani«, a tudi ti judje so *e razšli, predno je oborožena sila vmes posegla. In iz tega so napravili kazinotje roti patri jot ičn«- demonstracije in a pari na kazino. Značilno je. da >o prišle te brzo-Hvke tu l>inaj. predno je zadone-o H« j Slovan- pred kazino. Brez ivonia je torej, da so si kazinotje ne-nar«k ili. a:i so nekaj pripravili, .a bi mogli p--i»no slovensko prebi--r\.. sumničiti in grditi in novic per^ekoe-ijo Sb»v*-n--v. Frt - prav«* -atan-ko zlobnostjo prav za cesarjevo -»-mdeset letnico, želr-č in pričakujoč. '*-» država z vso svojo silo udarili in da bo z želean«* pršijo potlačila v»e naše narodno gi-ij»* kot vede izda j>ko in protidina- Stvar je jasna, kakor beli dan. -o nemškutarji dan po slavno-'imžhe sv. Cirila in Metoda dali ua '-• ^arjev spe»menik po-posodo. tako so hoteli tudi . na in ta men način uprizoriti ve- likansko lo|Mi\stvo. ki pa se J i tu je izjalovilo in je aaamo pokazalo, kaka podla svoj* t je zbrana v ljubljanski .kutarijL Ljubljano Minola dva praznika so Nemci na Ihinaju poplavili na sv«»j p<»-»d*en način. Nameravali so napraviti »po-■ -».i -krornur češke i letnike, ki ; - - gledat lovsk -ta\«», in k*»r se» jim t«» ni t*»*.r**č;I na /.nesli furor na«l policijo. >t i ar je vredna, da se ji |*~veti nekoliko pozornosti, že da h«»-iz vseh dež* la. in bi moralo biti gostoljubno središče vaeh na nsjov. Cim se je raz\edelo za obisk č»*s-kih ia let ni ko v. se je zač*ela ftonja. Na •V j u tron je je stala od e. kr. vlade a državnim denarjem Mih\rn« i jonirana tMdeuts«h«- Kundsehaa«. Povrh pa — i bili skrivaj izdani jako interesantni letaki, ki so poživljali na napade na f>he. na pozdrave z orna jeni in z anilinu jajci in na obisk imenoma naštetih znamenitosti . namreč različnih čeških bank. wstiln in privatnih stanovanj znanih čeških .rodoljubov. l*riprave m, bile prav i/datn»-in obetale t'ehom jak«» > prij /> n sprejem na Dunaju. Nameravani pozdra\ je pr« prečila patictj; redarje*. j» In jo treba postaviti na noge.da so varovali Cehe, in ti redarji - » bili kruto napadeni in «*kom mavakrirani. Omenili smo že, kaj so nemški lemonstrant j« \inm-.-njali. išef nem^k**a*a aeneralneira a pri tej vojni j*- l»il državni poslan«-«- r-W»-idenhofer. ki **i je s tom jrot' vo • ! dunajskimi platt«*nbriiloj* \ [trolohi) odlie**ri ren« ♦ . tako. da tra bo zavidal dr7*\ni p*»-la-aer Marekhl, ki je prišel na las« /js-radi nokohvke slmvnoati v Celje, da bi 'heruhiaend' interveniral ,»ri «•« Ijskih plattenbruderjih in ih poglavarju dr. Ambrosehntzu. I rad m» \«>r<«\\<> f. dunajskih iz-irredih pravi, da -«» bih redarji h*. |k»voda napadeni s |»alieami in pn-ni. "|io"^ni in / <*pekami obm« - LISTEK. Zsođovlnslto jcli t K>nec> Prvi odbornik: »Pozabil je, «aW -ismo le redniki naše kulture, tem-»rno njeni pravi očetje. Ce-*r mi ninaan vstvarili a avojo bane ni živelo in ne živi. Dokler nismo i in ukazali, da je umetnost, je ni ne more biti in je ni.Da torej a mati otroka umije in p«»č« ~* je najprej potreba, da je otrok tu. Ni dovolj, tla pijan atodeut ^zblekne in raztrosi: Cmetnost je! je porodila brez uašefrm rJovo-.-nja. je mrtva potvom, dokler ji mi vdahnemo praveajm življenja in rav« fiodobe. Zatorej je prvo in po-■ a vit no. da i rr cnao ter oznanimo: ali imlanal. ali je ni. ali sme biti. ali Razrenamo naj poprej, če je naše-iUpiremu narodu in naši ljubi deželi zarea treba take reči, šele premišljuj i eo. kakšna da ssii ta reč. v katerem kotu naj stoji. rt • naj ../:-.;» | kak-, i.aj ^ ravna. Pripetilo se je že ...« Pmetnik: »Proaim!. ..« Odborniki: »Kaj pa bi rad čio-^ek I Kdo pa je ta človek T«s • Klbrirnik \\'as jribts ik i tok a že na umetnika: *Der da stankert!« Druiri '»dbr.rnik: Ivanke! Set/#n Sie aira!« fVeriaedaiik sede.« Tretji odbr»rnik: »Prelepo je nr»-v«#rjl moj častiti predarovornik, ah vendar naj mi ne zarron. da mu pr* kinem besedo. Gl«dM»ka >• bila njepro-va lomka. le za ped je eeajia prti malo eb>boko. Dn da nasnjejra »Ine ni bilo umetnosti, nihče se ni zmenil zanj«i. nih«» m irovoril. ne pisal o nji, kakor l»ač n«- pišemo m ne govorimo o ti-stih zvezdah, ki jih rvezdofrledi še ni-• ra/ ^i* kkn pa aaaetnosti ni bilo i« r k m. dokler je ne oznanimo — r*dkod in kje umetniki?« tkib«»rniki se fi7.r«» na umetnika. Imetnik povest oči. f t «.dliornik: »A'prana m nam kjer ni ne cerkve, ne službe božje e*lkr>d in čemu duhovnik? Kje ~mo videli vejo brez drevesa, rožo l.rez -t,-Ida. luč brez svetilke, streho brez hiše? Nismo še zapisali in ozna naliv če je a metana! v deželi, ali če je m pa sedi tam človek, ki ima dol K« las#* in irodrnja! Odborniki ae oaro na umetnika se temneje* iaui. K«. v-led t»-jra i/.j»raznili neko ulie.. j, pad 1 iiatnj«' cel de/ o|m ke in gnilih jaje, i/ hi »t* la Fu«h> pa bili i-.-.Ij.-m Ih ini.«; dirani / v reki. si-fon^kirni steklenicami, krožniki, jajci Ltd. Opetovani ofMUiiini, naj izgred-n.ki nehaj«». j • 11 * 11 samo ta us|»eh, da j«> Ih» ni bard i ran j«' r»*dnrjev post a-lo še knjše. Napad«n je bil pedicijski • tujk dr PaiutT in okrajni policijski nadzornik H« r/niaim j** bil za-\ ratn«» hud«, ranjen in kruto tep^n. I radno |m»r«*čilo pravi, da p^tlieija w!i« ljutim napadom in dasi je* bilo ♦ najsj p4»lieijskih Funk« ijeinarje*v ranjenih, ni ne enkrat rabila or«»žja. Aretiranih je bilo vs**a*a skupaj If L*l» napadal«-«'v. a devetnajst jih bo nanio iMdu-ijsko k;j/u<-\^niii in >amo • -i jih palmi pr»*«i s«r«lisče. To m snha dejstva. Zdaj pn naj s|m>n mjajo septembrskih dr.jr dko\ i.-t i I!«*- m naj delajo primero med Dunajem in Ljubljano . . . Slovansko oMntttvo. (Krferiral na :. slnvanskem narodno - e ho-• •♦■it:«' slova 11-k. «**»rtniki združiti in kaj r* -n««*ra ustvariti v prosi»eh in po\/diiro sl«*vanskih rdirtnikov. tre-ba nam j*- pinnlvsemi. klieani faktorji v Pragi. Po v s* li kronovinah se naj vrši v-ako leto redno vsaj enkrat večji slu »d \ k r<-novini ustanovljenih okrajnih in deželnih^zvez, vsako drugo Kto pa shod slovanske centralne i*rgatii/jo-ije j*o raznih krajih Avstrije. Ti shodi uaj bi bili vedno združeni s kako razstavo, bodisi z razstavo vajeniških del ali s splošno obrtno raz-atavo. pa z razstavo raznih stro- jev in •itLivnih pripomočkov. v — t«- organizacije naj posvetijo veliko pozornost neobhodno potrebni ureditvi posredovalnic za de-lojemalee in obrtne vajence, kakor tudi ureditvi obrtno - nadaljevalnih šol, ustanovitvi vajeniških zavetišč in domov: {»osebno pa bi bilo polagati veliko važnost na r»odoče socijalno zavarovanje za ostarelr»st in nezmožnost samostojnih obrtnikov, kakor tudi posvetiti vso pozornost že davno ustanovljenim zavarovalnicam proti nezgt>dam. v katerih so Slovani le zato. da redno plačujejo visoke prispevke, pravic pa nimajo nobenih. V to organizacijo združiti bode vse Slovane, zlasti slovenske obrtnike v Primorju, na Goriškem in v Dalmaciji, kakor tudi slovenske obrtnike na Spe hI njem Štajerskem, ki so danes večinoma brez vsake organizacije na podlagi obrtnega reda ali pa v krempljih narodnih nasprotnikov, Italijanov in Nemcev. Imenovana organizacija naj bode namenjena rešitvi važnih in težavnih socijalno - gospodarskih vpra- amaj. Druga organizacija bi se naj pa ustanovila na podlagi društvenega zakona in naj bi bila prosta združitev raznih obrtnih društev. Izven obrtnih zadrug naj bi se obrtniki organizirali v «->brtmh društvih, ki bi se naj ustanavljala po vseh sodnih okrajih dežele. Vsako društvo naj bi delovalo za svoj okraj in dajalo incijativo za ustanovitev obrtnih svetov za posamezne dežele in kronovine. Ta društva naj bi imela dolžnost, ustanavljati neodvisne obrtne časopise*, sklicavati po potrebi razne obrtne shode, zlasti shode za volitev v razrh gospodarske korporacije, kakor n. pr. postavljati kandidate za volitev v davčne komisije; za volitev v občinske odbore in svete; za volitev v obrtno sodišče, kakor tudi I »o« t m k: Že pr«Ml tisoč leti . . .« tMbormki: Pred tiso«- leti?« Cmetiiik: »2e pred tisoč leti je bila umetnont v deželi! Vsi o«i|M.riiiki planejo užaljeni, tudi tisti, ki so dremali. Pre«b^*dmk: Ne morem si kaj, da Hi a trpko besedo ne dal duška ogorčenemu sreu vsega «»dbora! Po dolgem, požrtvovalnem trudu smo <»snovah odbor ter izvolili oeisek. da bi v tM,j«.«-ina|i porodih umetnost ter jo nato pn svojem treznem razumu v/.gaja! i. umivali ter useka val i. kakor je nasa sveta nar«»diia dolžnost. Pride « lov«*k ter pravi, da je bila umetnost že pred tisoč leti med nami! Zdaj vas v pr asa tu. častita gosjioda: Ali smo mi živeli pred tisoč leti?« ruari odbornik: »Danke! Setzen Sie siedi!« Predsednik sede. Prvi odbornik: »Ta nevšečnost je torej pri kraju; ne mislimo več nanjo! Kaj more kolač za to, če sede nespodobna muha nanj?... Razložiti sem nameraval, kako se je že mnogokdaj zgodilo, da se nam je takore-koč v rokah nonesnažil kulturen pojav. Mi veljaki in imen i t ni k i smo ga vzgajali po svojem treznem razumu, nazadnje pa nas je zatajil, rekel je, da nas ne pozna, pokazal nam je osle ter je šel nepočesan po svojih potih. Kaj naa ne zaboli srce, kadar ae ozremo na našo literaturo? Toliko smo ji dajali tečnih naukov, da bi jih bilo dovolj za Schwarzcnbergov hlev, pn se nam je čisto izpridila, Nekoč je služila živinoreji in nam; zdaj na kaj bi arovoril! Ali ni da m se i —itaoatji laf AK al mianli, da ki za volitev poslancev v deželni in državni zbor itd. Brez take organizacije ostanejo obrtniki, kakor dosedaj brez vsake moči, veljave in vpliva, ter jih posamezne stranke le izrabljajo v svoje namene, pri imenovanju kandidatov v razne gospodarske in druge korpo-racije jib pa prezirajo in imenujejo, oziroma nastavljajo take osebe, ki o obrtnih težnjah in razmerah nimajo niti pojma. Ti nedostatki se morajo odpraviti in obrtništvo se mora postaviti na svoje noge in po svoji lastni organizaciji dobiti moč, da more od poslat i svoje zastopnike v vse merodajne korporacije. Vsled tega predlagam: Na današnjem shodu zastopnikov slovanskega obrtništva se sklene: 1. Ustanovi se naj centralni slovanski obrtni svet. v katerega se naj izvoli za vsako deželo po pet do deset odposlancev, ki bi izvršil: splošno obrtno organizacijo slovanskih obrtnikov. 2. Ustanovi se naj za vsako kro-novino posebe obrtni svet. ki ima izvršiti organizacijo v deželi. 3. Izvoli se naj danes odsek 15 članov, katerim se poveri sestava pravil in poslovnika za centralni slovanski obrtni svet in deželnih obrtnih svetov, kakor tndi primerna pravila za prosto združitev slovanskih obrtnikov. Dnevne vesti. — Cesarjeva osemdesetletnica, V proslavo cesarjeve osemdesetletnice je Ljubljana vsa v zastavah. Sno-či sta obe vojaški godbi priredili mi-rozov. Na levem bregu Ljubljanice je svirala godba belgijskega pešpol-ka, na desnem bregu pa domobranska godba. katero je mnogobrojno občinstvo burno aklamiralo. V mnogih hišah, zlasti na Mestnem trgu so bila okna razsvetljena. Danes dopoldne je bila na Slovenskem trgu pred cesarjevim spomenikom maša. — Cvetje iz vrtov Antona Bona v ent ura. Škofovo glasilo si je privoščilo v boljšo proslavo vladarjevega praznika na naslov slovenskih na-p red njak o v med drugimi sledeča duhteča »namigavanja«: Avstrijski svobodomisleci (to so namreč mi!) .. . ljubimkujejo na kvar katoliški Avstriji s pravoslavno (brr!) Rusijo in Srbijo — iredentovska zelenjava (to je neklerikalna mladina!) ne poznala več. kadar bi bila nasičena in napojena? Častita gospoda, bodimo previdni!« Odborniki: »Bodimo previdni!«: Predsednik: »Previdni bodimo!« Prvi odbornik: »Ne prenaglimo se, ne recimo besede, ki bi jo radi oporekli, kadar bo neoporečna! Ob tej uri še ni umetnosti, zato ker je šo nismo sklenili. Kadar jo sklenemo, bo na svetu enkrat za vselej; križi in težave bodo ž njo. Še je ura, še je čas — pret resimo!« Odborniki: »Pretresimo!« Prvi odbornik: »Premislimo!« Odborniki: »Premislimo!« Prvi odbornik: »Preudarimo!« Odborniki: »Preudarimo!« Četrti odbornik se vzdrarr^ ia spanja ter si pomane oči: »Sanjaio 33 mi je, da se mi je prikazal angel j Gospodov ter da mi je velel z mogočnim glasom: Izvolite pod odsek!« Odborniki vstanejo: »Božja volja, božji arlas!« Drugi odbornik: »Was gibt's denn?« Predsednik: »Ans ist's!« Drugi odbornik: »Danke! Setzen Sie sich!« In izvolili so nododsak. svoj nor »v in veled tega seveda nasprotuje veteranskim "rganizacijauii tem hraniteljem avstrijskega domoljubnega 1 n vnjašk«rora dn ha 'katerim je hnmti •Sehsrarz v priznanje teh zaslug kou-fiskoval dolgoletne prihranke, na in njene onemoglim in Mopoaeenim ie-£upaa H risar, BB ci-• je klan k sina st masa v tla, js aa praaV _Jegee |!| runa, ki ona h pošilja braoja\ke ev strijakrine e*—ar ju, a ki je včeraj romal t IN lieeji ad. in i 11 m i* an srna vrni »loveasati aapred-topaiki slovel avstrijski ia nas is cnlakafreki Umije Vse r»— asi eae name številk*- tudi c. kr. drliktov aa zahtevati Zala saso resili ta u rekord prrtečeann poaaklje-Srečni ljudje s*. t«» in previdni! te hi se zgodil radri in bi jim izpod-neael H maka korita kak avstrijski l inoerlm tedaj hodo še redno lahko . • v* i. s,.* ■ »», l"Urt *k. psi ^ tem pa teh, vsega spoštovanje vrednih živali, nikakor na liti. '-f- Kared no~g«»»pod a r»* i In gasilska slavaeal. Klerikalci blju j. in žveplo ia kar m* »t »oni ni jo uspele ga»iUke slavaosti ia itegn uarodn »-gv^Midar^kega kateri prireditvi sta »e v r-Jerikaleev. Tu ae ja samit enkrat pokazalo, kaj r resnici pomeni klerik a lat vo. 8aj imajo klerikalci mandate, torej većino volilcev, a to je tudi vse. kar imajo. Politična moč so - a drugega nič. Na vseh drugih i»»ljih javne delavnosti ne pomenijo ničesar. In to je j»»|»!u<>ma narao* • Meti volilu imajo danes se večino tisti, ki se slepo pokoravajo duhovnikom, ki se nobenega poj politiki, iz kratka: kmetski rijnt. Ker ae pri volitvah ari asovi srnino štejejo in ne tehtajo, in ker velja kajžarskih glasov ravno toliko, kakor sto uradniških glasov, je čisto naravno, da imajo klerikalci S t«, f^olitično močjo, ki jo mandati, je pa t adi izčrpana vsa klerikalna veljava. Drugod nikjer nič ne štejejo in nič ne veljajo, ae v gospodarskem, ae v kulturnem, ne v jo in nič ne stase. naprav^, klerikalci spi«.u n« in jih tudi ne trpe. Na deželi jih preganjajo kjer morejo in ti njim. A gasilstvo ae v« razvija, kakor je pokazni gasilski shod. Tako je klerikalcem imponira! gasiUki »hod. da ae «»h*-tajo. cae klerikalci aiao ».< •-»♦-zih narrdis*-goapodarskega kongresa, no priznali, da nimajo za tak" 7'«»»n »arije mh ljudi. Za nas ni to dohro pa je. da aa to sedaj spoznal tudi drugi Slovani. Klerikalci *e> a svojim postopanjem nakopali reli-- kii-ko blamažo. To spoznavajo sedaj v polnem obsegu od tod njih Ia 18. t. av. aa »Oerichtaplatz« v Ljubljani povodom cesarjeve aaaataiia m ni a Kakor aaauao, ni v L silce-guete so pa v Ljubljani tako nesramno odirali po različnih liberalnih gostilnah iu hotelth. da so Cehi glasao protrati ral i proti tolikem I u roparstvu!" Na to na j novejg*Klari kalri" lumparatvo in lopovatvo samo kratek odgovor: 'Res, Cehi so glasno protestirali proti izkorisčeva-nju. kateremu aa> bili izpostavljeni te dal v Ljubljani, toda ne v liberalnih gostilnah in hotelih, od koder on glasno hvaleč odhajali, pač pa v klerikalnem torišču, v hotelu *l'alee«. Zc takoj pozdravni večer jih j#» lahko o tem prepričal. Prosimo vas. brizgane« 30 h. vrček mengiške brozge, katero si ta hotel up* vsiljevati gostota aa plzeiisko piv. po 30 k, do-čim so se jedi, ki ae drugod v Ljubljani dobe za 70 h, prodajale v »Cni-nnu* za 1 K 40 h. Napravite torej, klerikalni kritikaatri poprej v ava> jem taboru red, potem imate še-le pravieo obdresati se ob druge.« pred sodifrcni uradno imenuje *Slo-i trg«. On se gaaaasd>- mri po-»s »veljat v»» cela v l^ahmjani tako malo aaaaaaaj*.. kako ne hoeV pa i na aeemljev »dih Italija t Muljali ■ la> masti m— Stsjernki klerikalna »Strani« je silno zal. da aiao S .kali ieaneenli v Celju K m ur ja znano* da jo »agi-"tratni \ • rruW<»jnik Ijeki dr. Am-braorhitz, aaamesa šef-aroahiik lističa »DeatM-he Wacht«, ki je todne ia tedne k u j* kala zoper sokammi izlet, temu ho tadi jaann, da jo bilo morda boljše, da Sokoli ni*, rastopili v IV I ju. Ce hi neandha celjska |»olicija. kateri je načelnik aranžer vseh ee I jakih nemških dr mi«M racij, morala skr-leti za red. tedaj bi od atrani celjske fakinaže prav gv»t njikstve roke žilave. Toda naloga aa-kOŠVtva je pav mii4*a>* v z v i»eue J«sa, nego hraniti ae pobalinskih pocestnih Toda klerikab-i radi izziv a-da potem iiM»rejo na pred -njnke denuncirati. V teta slučaju as jim to m |M»srerilo Za i»«»u in i j«» si pa naj. da ae narodna politika ae dela aa [M»fMt|n«»nia »lrugje Tudi a ■ *; _ -?rata ls» \ il«.^!. .iiu-rti času vihrala slovenska tn»bojnica toda tega Slovenci ae bomo dooeajli a |*t>uličniini demoaat racija in i. temvoa z mimim, smotreniiu gospodarskim ji ai kilo Bled je bil m transe letovišč arjev hitotl mM kraj Ko ai bilo več ei, v ^••k«»K»\»» in %oj > sw i i r» »z* 'djsko •»lav no- otL mest s. rnpsn dr Jaborn* gi:. je najao-olov al. da ji imelo vse vogaotvo, kar ga je v Celju, radi slov s—k ih gostov -Bereit*ehaft in vsak ?m»ž »lobil 1*a ostrih patron. Vojakom je bilo atrogo prepovedano gledati Sok< •!♦• U su bili |«a pomladi tnrnarji prišli celo pri telovadbo, pa menda ter je v tudi i krogi so nožili pri mmmieijohi zalogi stražo. Take <««lrod • . m ": g| i njnj • »mešn *s-eer je na mogoče, da s., bili oillični krogi prepričani, o nepotrebnosti takih čudnih «»dredh. soda s temi 'slredbnmi ao hoteli »anetiti v slo-voaaskih vojakih sovraštv«. d«. S«»kolov. Dosegli so severi no na-pn-t- inarveč navdušenjo je nap-»injevalo srca slovenskih vojakov za »Jovan- « Tudi slo-venaki vojak ve. kje aa njegovi prijatelji, kje pa -»vražniki. Železnice morajo izdajati češke p*»*s»tnice. Najv.-j*- mmIi^-c je vslod prisaahe nekega eaahaaoja pav eeetnika razsodil« •. da mara železuw*a L'stja and Lsbo-T« »pliee izdajati čes- Ii litijskega ••kraja nam p*»ej«i: Zadnji izlet Sekalo > v t VIje je nnm <*al povod, da sena ao aajeeaai u kako sa eai jsajs leta s 1V»ik»\ »»k. u irraou t.ri takih prilikah vihrale ae pokali topiči aa čast izletai» daj tudi poka. pa n« t op h . ;ioje sekira v noaoaaakih Ojm bati se je. ako ne post ar jo vi»» in- bla»i . - a *m*1o 1-ribi gv»li kakor Kras. F>rug«sl. Majerskem in KoaamWea ea gietls arij** gozdov Tamkaj vsak. ki hoče posekati kako fiarrelo. dobiti uradno dovoljenje in mora položiti kot jamstvo za pogo 7'lenje trotov o varščino. Naj hi ae tov di tukaj na Kranjskem tako pnstopa-r l**|o kakor |s»nr>viški griči tudi drugi kri bi jeli kaaaii rebra da ho žalostan, aaj je osam gori \i-deti je bilo, kakor da je pol vasi v plamenu. Ker ae ravno v oMšAjn Kadov I jice imajo vršiti vojaške vaje, -m, v našem mestecu tudi vojaki - kolesar ji. Nisem premišljeval, temveč takoj obvestil poveljnika kolesarjev • . rs*zam Nsdpor'M-nitV ir Mobius je isdal povelje, trohiti k požnro in ns-enkrst je zasedlo kskib HSI \ojskov - a kob*sa: tekom 17 minut so bili na mestu i*»/aru ter (»omaguli z izvanredno vztrajnostjo omejiti ogenj, ki je nastal valed strele v župnijskem hlevu. W« m.s vaščaiiov je bila zaposlena pn poljskem delu rvvsehno moški. zenice so letale s škafi vode vrtoglave vsled strahu okoli domače bnzgalne. Vsa čast vrlim ognjegascem domačim, onim z Bleda in Crorij. kateri so s fmuiočjo vojakov - kolesarjev tako hitro omejili ogenj, ki je grozil upepeliti celo v na Zasip ležečo tik Bleda. Tudi are in iiarveč |s»kli- vnamejo, ostala ao na pogorišču naj bližja nojnjegiieno fžnsat Kertm ee jo baje hnooil, ko je pcišedst videl fioeloriioo ognja, aa ja krit z savn rt »v alniao Vas pri navzoč* ljudstvo je hvalilo fabo «lelo ' jukn - koleaarjev in neka ma je jela pobirati sa le te voljnih darov, ki ee iaaa>» razdeliti na tesarjev rojstai dna med vojake gasiiee Kako je naše IjaoVtvo Se »zs-gsmaiio«,naj sluai aledooo: Ko ae t • am - pogorišča a svojim stari /nancem in prijateljem A. V druži se naaia nek kmet, reksi: »Zdaj ae pa vidi, kaj ja šiba božja, ljudje aič več ne obra jt a jo praznikov h v Roka in «*v Florjana, zat<» so pa te|»e-ni.« Maj spremljevalce se pa oglasi: Zakaj j»* \endar -trela ravno \ znp- -k i rit. udarila! Pt»b*»zni kmetic ki m vedel, kje je gorelo, jo je nato urnih krač ob smehu |»oslušal cev odkunl ZahlHig. |H.r-oi-ati imam Tud* o ne/.godi. katera se je ta dan tb»godila. Ko se je izdalo povelje, da imajo vojaki kolesarji vrniti v Radovljico, ao ae ti, |N»korivši se povelju iraeati i »r«*t i lib-du Nakrat >• pa zasliši |M»velje: Halt! Ko|t>arji ao skočili raz kolesa in imeli \ svoji -redi sV(»jr*ga. pn vožnji |M»nesreče-nega t«»varisa - prostaka. Seidler.ia, ki je neraveoteev, ves okrvavljen le- ! ob cesti v sted |M»ško4|b. priza«letih mu i»d t<»variše\. kat* i i s< če/ nj* ga nehote vozili. Na«l|M»rdov |si glavi, da se mu v lije kri nad desnim očesom. Napadah* je hitel nato k tvema policistoma ter jima nekaj l«ovedal. |s»t«*in pa ^el dalj«'. Tudi go-*iMHia sta stopila k p<»lieajeina t<»r jima povedala o napadu in kazala nap-i-dalca. a policaja -'a . a- uieua vpra-, ,i \V.i- \\" Ker st i gospoda v ide 1 a. da |Kjlieaj^ noV-eta sf'»riti >vo->• dolin« pa taka njih dolžnost?» in ker se m.a je mudilo na v lak. sta odšla . . . t "hoj. V Harijah pr^ Ilirski Bi--*rici je bil zaboden Prijatnikov siu. 7. i« biln -e fantov skupaj, kar ? ristopi K«»tlarjev fant in reee Pr?-jatnikovemn: Ti. kaj si pa č«v. me govoril? Na to vzame nož in priaav d««n»- nasprotniku več smrtno nevarnih ran. Revež .)«• proti jutru vslod velike i/nils* krvi umrl. Kotlarjevs-p » m gai siki izročili -< »diščn Zaročil se je Ferdo K o <• u v a ti, i Kr. davčni oficijal v C«rar|eu s gi-s|H4*o KW» M a r i ti o v o . hčerko e. Vr vadu učitelja g. Jakoba Mari« i v Marib«»rn Čestitano, iskrptio! Na koroško! V najlepši dolini slov. Koruške je itoceni na prodaj večje gostilniško prijetje (hotel). — Oh I krav i je na prodaj gostilna s trgovin«), trafiko m lepim gos|>odar- »Ivomi 1 ..r;ii«»V sv«*t;, t K ena M) lota HI K. od teh lahko "CSMI K ostane. Rli7ii < *eb»vea j«* na prodaj gostilna s irjf..\ nt... tik sloves« romarske cerkve. Blizu Beljaka je na prodaj krasno v rlenosestv «> 7 gostilno in vilo. V Celoveu je dobiti pripravu«« hišo za vinsko trgovino, gosiMstttrsko zadrug** ali kaj slične ga. Pojasnila daje Ante Beg, potovalni u« itelj v Ljubljani. Na ur«» je hotel gledati. Ko je včeraj neki mizarski vajenec pri ntv » sfianki delal, je izmaknil le|s> sre-brnf» uro ter jo. kakor se je pozneje i'oi£nr«l«». ^pravil v skriven kotiček v -irauis4-u, kjer bi jo ne bil mogel lilhee /apa/.its Kuialll po rslhorlu je pa stranka uro p«»grešila in zadevo naznanila policiji. M posredovanjem policij*- je iiškoiiovana stranka prišla /o|* t do ure. Vajenec sicer zanika, da hi bil hotel uro zase pridržati in trdi, da jo je iamaknil asto, da je na nj<» gledal. Bil bi jo pa djal prav rad nazaj, ko bi bil mogel priti neopazen v sobo. Ce hode tudi merodajna oblast njegovih miali, je drugo vnraša-nje. Isrlsvsks giaaaje. Včeraj ae je z jutnega kolodvora odpeljem v A me riko 35 Makedoncev, v Brege ne jo odšlo p« 25 Hrvatov. laejahljoaja Ia noji■ m Delavec A mire j Cntoh je izgnhi! namlco, v kateri jo mael 16 K ja in dve poštni potrdili. — Šivilja Marija Vraakarjeva je izgubila de-narnioa, v katari je imala do 9 K de- — Oa. Marija Splihalova je z manjšo vsoto Fran Habič ja izgubil črno denarnico, v kateri je dva bankovca po 10 K. — Za V en k a Ori 1 jeva je izgubita črn dežnik. — Modiatinjs ga. Ana Poznikova je našla zlato zapest-niea, katera dohi izgubite Ijiea na Brega št. 4 v 11. nadstropju. več ne ho .. . Družbi s\. Cirila in Metoda v korist ae je zavaroval pri »Prvi češki«' g. T. za vsoto 501) K. Teh polic je prejela družba doslej od 17 zavarovancev v vrednosti 13.000 K. Tem rodoljubnim aavarovaneem iskrena zahvala! I \ iea. Naša Ciril - Metodova v r saAara naj bo nekako nadaljevanje ljubljanske jubilejne »Javnosti. Ker smo morali 3 julija v Tivoli ločiti, ko Miio si najmanje zmleli, hočemo jubilej naš«* skrbne matere spodobno dovršiti doma. Viska vesel iea se vrši prav |h» IjubJjansk«'tfi vzgledu, (irie na Vrhoveih« j#* prav ]Mxloben Tivoliju. p«» prijaznosti in vabljivosti pa ga se prekaša. Zalilsjg, da je Ljiibljaneanom. kakor tudi domači-iiojji premalo znan. Porabimo torej v nedeljo priliko in oglejmo si prijetne vrbovske trate. Od Ljubljane so Vrhovei oddaljeni dobre pol ure. f K] frančiškanske cerkve na veselič-r.i prostor 1 »odeta vozila od dveh naprej dva omnibusa. s čimer ee pat prikrajša za četrt ure Več rediLeljev )>od» dajalo informacije glede pota. Točili bodemo sai: krška vina, ki so ia jubilejni slavnosti v Ljubljani žela največ pohvale. Za sladke**ne-diiež«' naj>ečejo naše narodne gospodinj*' p«»tje in piškotov na koše. Prava posebnost v* pa bode »maro- a soea*, kjer se bode kuhalo kislo zelje in klobas« Da bode vese Ije v Izraelu popolno, bodemo pekli na prostem dva pitana janea. Vstopnina malenkos« .a; 'JO vinarjev, se veslo aaaeo za tiste, ki niso prijatelji vstopnine: rodoljubom iz mesta pa se bo to gotovo zdelo premalo in bodo še kaj primaknili. Torej v nedeljo >na Vrh ovce. na Vrhovce!' Na korist družbe sv. Cirila in Metoda priredita ženska in moška podružnica črnomaljske v nedeljo, dne '21. t. m. veliko narodno veselico v tiradacu na vrtu in v dvorani g. Julija Mazelbta. Iranska veselica, ki e vršila ravno tam. nesla je družbi na«I K. a letos se sme 7 ozi-rom na velike priprave pričakovati še večjega moralnega in grnotnecra agfu Um Nad trideset črnomaljskih l« »s j »a ni gospic ho v različnih šn*t->-rih za vino. pivo in jest vine, v sla-* carni in kavami neumorno skrbe-.1 —• ust reže vsakemu. tako razvajenemu gostu. Seveda je na sporedu tutli bogato opremljeni sre-rolov, šaljiva posta, korijandoli-kor-/o in ples ob zt okih vrle metliške godbe. Zato s*» smemo nadejati, da pribiti v nedeljo vsa zavedna Belo-krajina k našemu rodoljubu Mazelle-tu \ Gradac, da na tej res narodni veselici dostojno proslavimo petin-dvajsetletniko nam tako drage šolske družiš*. Veselica s«^ vrši ob vsakem vremenu ter se prične ob 4. uri po-poldne. DraJftena naznanilo. S*»knl< v Mostah. Pomemben dan je bi I včeraj za Moste, pomemben tu*li za slovensko sokolstvo. V Mostah, v tistih, še nedavno klerikalno tak«» zakrknjenih Mostah, se je »no«M ponslilo novo napredno »Irnštvo. ki j*' najhujši trn v peti naših narodnih, domaeih. kakor tudi tujih sovražnikov; porodil se je nov, čil in krepak SokoK. To je gotovo vesel pojav za probujajoče se Moste, ravno tako. kakor za rastoče slovensko sokolstvo. Res je: kakor polip drži klerikalizem v svojih krenipljih probu jajoco s«1 Slovenijo, ampak tudi klerikalizmu bodo posekani njegovi kremplji in vstala bo mlada Slovenija k novemu, svobodnemu življenju. In k temu bo v izdatni meri pripomoglo slovensko sokolstvo. Snoč-nji ustanovni občni zbor sokolskega telovadnega odseka v Mostah je pokazal, da vlada med našim občinstvom vedno večje zanimanje za sokolstvo. Zborovanje je bilo izborno obiskano. T'deleži 1 i so se ga po veliki večini mladi, navdušeni fantje, ki so nam porok, da bo ^ Sokol« mogočno širil svoja krila čez Moste in morda t url i čez bližnje vasi. — Zborovanje otvori predsednik pripravljalnega odbora, Fran R e m ž g a r. ter pozdravi navzočega načelnika »Zupe Ljubljana L« — Tajniško poročilo poda tajnik Golob. It njegovega poročila jo razvidno, da so savedni Moočaai, slasti mlajši, že dlje časa stremili po ustanovitvi sokolskega društva Zadeva se je poverila najde-lavnejšemu izmed slovenskih sokolskih društev »Sokolu Ljubljana Ltjv kateremu se je posrečilo, da jo poklical v življenje aokolskt odsek v Mostah. Gospod E. Predovič jo drage voljo iMopoalil aUadim ItlotadoSni g oni svojih hiš precej veliko sobo, v! k otmi ee je ee dlje osen marljivo telovadilo. Število telovadcev pa skoro z vsakim dnevom narašča, in tako je dosedanja telovadnica postala že zelo tesna. Ako bo hotelo društvo napredovati, si bo moralo omisliti večjo telovadnico. Po dosedanjem delovanja soditi, čaka »Sokolski odsek v Mostah« zelo lepa bodočnost. — Blagajniško poročilo poda blagajnik Josip Kelbel. Društvo ima že zdaj kakih 230 K premoženja. — V prisrčnih besedah pozdravi nato pod-starosta »Sokola I.« v zelo lepem številu zbrane »Sokole«. — Pri nato vršeči h se volitvah so bili izvoljeni za starosto Fran Remžgar; za podstarosto Avgust Heuffel; za načelnika An ton Golob; za odbornike ao bili izvoljeni: E. Pređo v i č, Fran Hamberger. Josip Kelbel, Avgust Mlakar. Avgust M a r e n č i č, Josip Stari č. Ivan Brunčič; za namestnika: Fran Zakotni k; za pregledovalca računov: J e s i h in K r k 1 a v e. — V zelo zanimivem govoru pojasnjuje nato podstarosta »Sokola I.« namen in pomen slovenskega sokolstva. Sokolstvo nima ničesar skupnega s takozvanim orlov-btvom. Orlovstvo je cerkvena organizacija, zato je za slovenski narod popolnoma brez vsakega pomena. < 'erkev ^e oklepa vseh narodov, Nemcev, Špancev, Indijancev in drugih; cerkev je torej mednarodna. Ravno-tako so mednarodne tudi cerkvene organizacije, saj d ni tračne tudi ne smejo biti. Orlovstvo deluje nevede za tujstvo. dočim je sokolsko delovanje posvečeno edinole slovenstvu in slovan*tvu. Po krasnih besedah, ki si naj jih mladi »Sokoli«vtisnejo globoko v svoje srce. zaključi starosta zborovanje. Blejski »Sokol« priredi dne 21. avgusta 1910 II. javno telovadbo nasproti gostilni M. Potočnik. Spored: 1. Proste vaje članstva. 2. Proste vaje naraščaja. 3. Orodne vaje članstva. 4. Orodne vaje naraščaja. 5. Skupine članstva. 6. Skupine naraščaja. — Prosta zabava in ples. Pri veselici sodeluje tamburaški o«dsek blejskega »Sokola«. Začetek ob 3. uri popoldne. V slučaju slabega vremena se vrši veselica 28. avgusta t. 1. Gorenjci, v nedeljo na Bled! Društvo »Sokolski dom« v Idriji priredi v nedeljo, dne 21. avgusta veliko veselico i.. _r -tilniškem vrtu pri br. Ivanu Grudnu na Jeličnem Vrhu. Začetek ob 3. popoldne. Iz prijaznosti sodelujejo idrijska narodna dekleta, ki bodo prevzela vso postrežbo. V paviljonih se bo točilo vino, pivo, razprodajale delikatese, razno pecivo itd. Godbo oskrbuje novoustanovljeni Ferjančičev klub. ki je že nekolikrat prav dobro nastopil. Zvečer se izvajajo vaje z gorečimi kiji. Pa tudi »drugače bo poskrbljeno za p«-steno razvedrilo. Zategadel je upati, da pohiti idrijsko občinstvo v lepeni številu na to priredbo v kori? xSokolskega doma«. Kolesarsko društvo »Daniea« e Gorici je priredilo preteklo nedelj«^ izlet v- Italijo v velikem številu, in sicer zjutraj ob 6. z državno železnico do Sv. Lucije in potem s kolesi če~ Tolmin. Kobarid v 1'eHad in na Karmin nazaj. Pripomniti moramo. < smo že v Gorici na državni posta morali protestirati, kajti edino ena blagajna je bila na razpolago, meri tem. ko je ogromna množica lju i čakala na listke, radi česar je moral vlak čakati euo celo uro. Protestira' smo in zahtevali pritožbeni zapisu:-, pa glej. se tistega ni več. Gospod;-'* so ga zato odpravili, da se izognt pritožbam. Torej vendar čez eno ur1 zamude smo se odpeljali v živalski vozovih do Sv. Lucije. Potem s kole si do Tolmina, kjer smo bili dobrri I»o»trezeni. in sicer v gostilni pri »Kranjcu«. Opoldne smo obedovali v Kobaridu v gostilni pri »Vrbančiču kamor smo prej brzojavno sporočili število izletnikov. Postreženi smo hi-li izvrstno in priporočamo naprednoga krčmar ja. Po obedu smo se odpeljali v Robič, kjer smo opazili, da tamkajšnji financirji niso prav vljudni. Pripeljali smo se na italijansko mejo do vasi Pulver, ter smo pri italijanski financi takoj odpravili-Ustavili smo se v St. Pietro Nadizo-ne, tu smo bili »prejeti kot slovenski bratje. Govorili smo povsod le slovensko. Nato dospemo v Čedad, kjer ne nam je nudila prilika, ogledati si več zanimih reči nekdanjega klerikalnega vladanja. V Čedadu je tudi več slovenskih gost i len. Odpelje vši so iz Čedada po lepi cesti do Visinale, smo se še enkrat okrepčali v Italiji. Tn nas je pozdravil in zahvalil gosp. društveni predsednik za tako lepo in veliko udeležbo. Nato smo se podali na K orni in in v Gorico naaaj, vsi veseli tako lepega in zabavnoga izleta. Septembra meseca napravi kolesarsko društvo* Danica« celodneven izlet po Krasu, dne 4. septembra pa priredi društveno cestno dirko Miren - Gorica za 7 da-riL Kakor je bilo že javljeno, nriuiMIn dtnmii »Sokol« ia »Zvon« dna 21. i, ni. aa Opčinah veliko »lavnoat. Slav-aoati aa udeleže tale dru*tra: »Sokol« iz Trsta. Vrdelje in Prvačine: nadalje pevska drnatva: ■ I iaai Ia Bazo vina. »Slovaa« ia Padnč. »Primorec« ta Trske. »Vtaava« is Kom koneljn, »Zastava« ia Loajerja, »Tb-anajc iz Tomaja. »Dona« ia Repsatabora; »Tabor« i tamburaški zbor) ia Vrhove I j. vsa korporativno ia s nastopom: »X. D. O.« ta Trsta. »Slava« od Sv. Marije Magdalene in »Zarja« :z Roja ne pa po odposlanstvo. Kakor je razvidno, obeta biti s Is vnos t res velikansko in zanimiva. Cenjeno ob-c tnetvo naj blagovoli izbrati ta dan za izlet k tržaškim in okolb'anskim bratom, to tem bolj. ker >o železniška zveze jako ugodne in ker vozi električna železnica iz Trsta do Opčia po znižani ceni (1 K tja in nazaj* celo nor. \e zamudite važne ia red k prilike in prihitite v polnem številu v eolnenato Primorskov v okoliško metropolo, v prijazne Opčine, kjer vas eprejn>ejo brstje a odprtimi ro-Vami. \a zdar! Presveta. Slovensko deželno gledališče. e za bodočo slovensko gledaše zono so se brez prestanka vt-*ile trkom vseh počitnic Kav nnteJistvu se je posrećilo, ohraniti dramski in t jen, s čimer je naglej*, razvoj reper->irja omogočen. Popolnoma novo sobje pa se je moralo angaževati za pero. Na dramskem in operetnem re-rertotrju bodo letos tndi najnovejša :-TT>ka ■ opuiti.a dela, k: so se uprizorila prvič v poslednjih mescah * i pa, ki se uprizore prvič šele tekom Nvdoče sezone. Tako N> letofrfi Aram-. n operetni »cptJ~ioiie najmosier-rejši, najnovejši. Operni rcpertoire je Z'2 precej izčrpan kolikor more prtti v po*tev za na*e eledahšče. opernih novitet pa v poslednjih letih sploh m na izbiro. Zato se bodo v bodoči se-oni nanovo uprizorile večmoma naj--^e in r.ajpriljubljenejše opere sta-repertoirja ter se 5 tem izpolni štovano izražena želja večine abo--entov. Vendar se uprizori tndi nekaj opernih novitet italijanskih in francoskih avtorjev. Dramsko osobje se je jpolniio še z igralko gdč. A len o S etri lovo (namesto gdč. Kandler-eve), operetno osobje pa s tenorjem Z- Jar- Nevolejem, ki bo pel ob-nem druge operne uloge. Za pno ?eretno subrrto je bila Šele r po-ednjem času iznova angaževana gdč. Hadrbolčeva. Za kapelnika je i-gaževan goso. protesor Friderik P e i n e r, bivši kapelnik komične opere rrvi korepetiior solistov kraljev, opere profesor na kralj, konsen atoriju v eni. Poleg njega sta angaževana kot repetitcrja solistov in zbora dva sio-.nska zborovodja. Priglasila za lože -prejema že sedaj ga. Sešarkova. Operni in operetni zbor. Ravnateljstvo slovenskega deželnega gle-ališča nas je naprosilo, da javimo em onim damam in gospodom, ki -Jlektujejo na angažma pri opernem operetnem zboru, da se oglasijo v del jo, dne 21. t. m. dopoldne ob v gledališču (operna dvorana). Ja-o naj se tudi vsi oni, ki doslej pri m se niso bili, a žek vstopiti - inovo. \Konnement na sedeže in lože. Priglasila abonentov na sedeže in lote .mala gledališki blagajnik gosp. !o Šaplja in dnevna blagajničarka i Amal. Sešarkova. Želeti je, da ;M čim največ abonentov za vso - V tem oziru naj bi bili Slo--rcem dober vzgled ljubljanski Nemci, so abonirali že vse lože in skoraj - parter. Slovenski jug. Varalo v a ns k a pevska sveza, r miio z»* |s#ns-ali. so imeli te Sla v jonski Besedi v Sofiji • laščenei raznih Isolgarskih pev-dnsštav shod, na katerem ao niII osnovati pevsko zvezo, v kav hi bila za.-topana v«a ka društva. Tn zveza bi imela ien gojiti sk>vau.-kr» ;rla>bo iu raz-' rovati nagrade za slovanske akla-• \Sako leto bi 08 naj uglaabi-► po t \^-!«.vaii-ka himna. Vi hi - t*>in pela vsa alovan«ka društva, •lil se je pripra vljaln: odbor, ki si nadel nalogo, da sestavi pravila ia pri prvi ugodni priliki skliče Ltavitetje vseh >lovan*kih pev-fcih drnaiev na zborovanje v eaosa * «1 »lovan>kih rnaot — najbrž*- v adu —, na katerem se ima kon-rati zveza. V pripravljali odbor ■ bili izvoljeni: S. I. Zahej, Antaaj '>zenšek. N Nikolajev. D. Hristov, Nikolov Si Mihajlov, J. Vulpe, Mir»ev in Hr. Slatev. \tentat na f reognr<«kega migranta v ttkapiju. V soboto zve-'*r je v hotelu »fmperial« v Bhaptjn *l*ulel neki neznanec črnogomkega rnigraiita Nikolo Mitroviča. ki je d t znani Djinovicevi aferi obsojen mjmn eijo, tor fm i na rnniL Al torčevie, ki no je pred loti e svojo rodbino naselil v en prijeli ter pri nJem bodsin Še s a hit io»eltos as v* sem. ki ao zalo vacbšae za gotove oficijelne osebo na Cotinja. iz teh imel Katorčevič nsJogo nnjknan-je 10 dni pred jubilej slavuostmi odatraaiti Mitroviča ia šs dva drag črnogorska emigranta. Turške obli rti ao črnogt»rske emigrante opozorile, naj se čuvajo pred atentati, češ, da je iz Crne gore poslanih več indi viduvov. ki imajo nalogo razne črnogorske emigrante oni ni iti aa oni svet. — Hraska ks v al kada mm eetlnj. -kr alavaosti. Znam srbski poslanik Alek>a Zujov ič, ki ima, kakor nem Nki listi poročajo. ^»1*. juisano pretek aat. namerava * Tsi *.rb«kiini kmeti johati prt-ko \ <*e Srhi je, >antizaka \o-v i pazar in Orna gore na Cetinje, da -e udeleži jubilejnih frlavnosti povodom SOtetmee vlsdsnjs kneza. Ni kole, li«dgar^ki kralj \ Zagreba. Po poro<'-ilih iz Sofije se kralj Ferdi nand 1K t. m. napoti pr* k<» Rel^rada in Zagreba k jubilejnim alavaoatiin na t etinju. V Zagrebu se ho kralj aatavil za več ur. da m nanovo ogle iia mesto. V njegovem spremstvu kasta vojni minister Nikolajev in minister zunanjih del Paprikov. Z Reke ao ho krelj Ferdinand |>eljal > i m parni kom v Kotor. \ m. k,» predrano^t na Hrva-V Vinkovcih so tamkajšnji priredili na vrtu gostilne pri raeiu orlu- koncert. Na vrtu je bilo t:aii nekaj hrvaških akademik«^, ki so zapeli »Liepo uai*o domovin.> \ \.- T* ' Hr\a hrva ške akadeauike in jih jeli obdelovati s koli ia palicami. 5 akademikov je » težko. 10 pa lahko ranjenih I/ tega dogodka je raz\ dno. «!a j»* N*io ceni že tudi na Hrv aškem sUno zrasel rrelien. hm Mita Župan Stiger in občinska spričevala. Dne 16. augusta stal je pred mariborskim okrajnim sodiščem znana siovenjebtstnška zgaga imenom J ago ditsch, mož, ki je doma iz slovenske rodbine v Šmaiiju pri Jelšah, kateri pa je po malem postal znamenit Nemec v Slovenski Bistrio. Stiger ga uporablja tako, kakor se uporabija znana pasle sorta, đa mu a portira na povelje, laja ali pa tndi ugrizne, če je treba. Sti gerjevo prijateljstvo pa ni moglo zabraniti, da ta mož, ki je občinski odbornik pod Stigerje\im županstvom in načelnik nemške posojilnice, ne bi bil že sedemkrat med tem tudi že z zaporom kaznovan. In tako je torej dne 16. augusta zopet stal pred sodiščem tožen od mesarja Henrika Grila zaradi razžaijenja Časti. To pot je >tal Jagodic pred mariborskim sodiščem. V Bistrio se mu po navadi ni posebno slabo godilo. Tem bo i j vroče mu je bilo v Mariboru. Bati se je bilo težke zaporne kazni. In zatekel se je k županu Stigerju. Ta pa mu je kot čaro-dejni talisman .zrocil uradno občinsko spričevalo, v katerem pn poved u je na kako dobrem glasu je ta Jagod r n, da je občinski odbornik in nacV ik nemške posojilnice ter da Se nikd<: ni bil policijsko kaznovan, zamolči pa ob jednem, da je bil že icdeanhrat sodnijsko kaznovan. Odvidno s je nameravalo sodnika spraviti v zn to gosp. državni pravdnik ima dolžnost to spričevalo pregledati in proti Stigerju primerno p stopati. Sodnik je res imel veliko usmiljenje s tem obtožencem ter mu osmo kazen odmeril na 100 kron ah 10 dni zapora. Utemeljeval je to milo kazen s tem. da ta občinski odbornik in voditelj denarnega zavoda v Slovenski Bistrici oči vidno ni zdrav na možganih in živcih. Tožitelja mesarja Henrika Gnla je zastopal dr. Rosina, obtožencev za - : k h Mravfag |e svojemu klijentu odpovedal pooblastilo. Deviški venec reformatorja obleke. Trgovec lozei Mei^sauer iz Mtihl-dotia na Bavarskem že nekaj let na to dela, da bi se preretornuraia moderna moška obleka. Napravil si je posebno obleko, ki je podobna deloma kapucinski kuti deloma ženski obleki. Ko je bila letos na Telovo procesija, je hotel Meissauer nekaj posebnega napravili, Prišel je k procesiji ne samo v svoji reformni obleki, temveč je imel na glavi tudi zelen venec, kakor ga nosijo device. Ta deviški venec je pa vznemiril nekatere udeležnike pri pro-c< . Ovadili so ga, vsled česar ga je državno pravdništvo obtožilo zaradi razžaijenja vere. Pred sodiščem v Muhldorfu se je Meissauer zagovarjal s tem, da nikakor ni imej narnena, zasmehovati verske si a vnosu. Reformno obleko smatra iz praktičnih in kšgije ničnih ozirov za boljšo nego je navadna možkd obleka. Državno piardaujtvo je predlagalo kazen na pet tednov ječe, obsojen je bil pa št na * Pralapj pri ■sejnanjej. V No-prsato pn eei a »anam asojaa- ksaoti aVo so oš* pa. Ko je prišla žandarmerija, so jo obmetovsli « kemnji, aa kar je poprijela za orožje. Dva kmeta sta bila ustreljena, dva pa esarteo ranjena. it kis poročajo, da jo pri zadnjih povodnjih prišlo 1112 oseb ob življenja. 3359 hiš je voda odnesla. Tisoče in tieoee oeeb je h rez strehe in nakazanih na javno dobrodelnost. * Kaplan oatrelll župnika. Ko je v Harcedo blizu Benetk ondotni župnik šel k oltarju, da bere mašo, ga je kaplan s puško ustrelil. Župnik je kmalu na to umrl. Morile«1 je ušel. * Velika poae ver jenja. V Krn p jovj tovarni za tope v Eusenu ao prišli na »led velikim poneverjenjeni. Samo en uradnik je v teku ča~*a ponev eri I čez H 1.000 mark. * I loui pri komponistu Hans-perdlneks. V stsnovsnje komponista Hiimperdineka s4» po no«"* i vlomili.Od-ne»li m> jako drag«k-**u*- >t\ari, tako n. pr. neko briljantno brozo in \ e<-. hleke O storileih nimajo sledu. * \ lom i hi ustrelili |s»lh ijskega komisarja. \ Hu>tenu pri Arnsher gu na W>tfalsk»Mii >* hotel polieijski koii.i-ar S«-hla\ \ : i * • 1. i ^»»-Tilni pri 11 neke T uje \ lomilce. Pri leni .t« |M>tegnil e.itn od teh vlomilcev revolver ter je ustrelil komisarja. Morilca so prijeli, dočim >o ostali vlo-imlei ušli. * Rriranti oropali in odpeljali k.tnontks. Iz Rima poročajo: V Ozif ri je |iet hrigantov. ki mi bili obleče-ni kakor karabinieri, napadlo kanonika katedrale. Andnja Ap|»'flu. Vaaši so mu 3000 lir. katere je imel j i i »ebi. tor ga odj>elja!i v gore. Od štrajka jo. \ ^oi»..to je znstrajkalo v Budiinj»e>t: :#oo pro dajalk sadja. Štrajk j.- provzrnčils « dredha me>niega magistrata, po ka-t» n rnoraj(» imeti bra*ijevke radi ei- pokrito - inivie... Branje v ke pravijo, da ne Lkh!o prodajale p« »kritega adja. * Nezve*»l UHhi/'^enet . V Hud i m-pe»4i so zaprli Krnila l'ui-ta. i»l<:.raj-l.ika velike tvrdke S/ na->i. Hof-mann in drug. ker je bila proti nje-gaa ovadlia. da je por*everil >vr>ji tvnlki :io00 K. Fiir>t i,- pa priznal. Ha »■ okom zadnjih T r -11 let poneve-ril MtJOotl K. * Cerkovnik m«»rilee. Poi - . . smo že, da je J os. W* ndling. oženjen cerkovnik katoliške eerkve v Louis-ville, v Zedinjenih državah v zakristiji r»^»ilil in umoril os»miletiio Al ni«> Kellner, h«Vrko tovarnarja Kell-rieria. \Vendling je nato brez sledu iz^riniL pustivši >vojr» ženo za crosno-dinjo |»ri župniku. Wendlinga. ki jr* «i«»ma iz \enieije, -o v San Kranei->ku zajirli. * 1 viano\a \ opomin kralju Kd-vardu. H"gati Anglež Krnst t'a>^el je v --fK.min kralja K katerim j»' živel v prav prijateljskem razmerju, napravil ustanovo \ znesku 4 milijom.v mark. 1/ te u-tano\o m* b#^|f> fMKipirali revni Angleži, ki v Nemeiji j« • zaslužka. ]>a tudi ni Nemei na Angleškem. Zanimivo je. dn so prevzeli protektorat nad ustanovo angleški kralj in kraljiea-vdo\ a '»-r nemški resar in eesariea. * I mor otroka. Zunaj Tv#»r«>lina rb n. ,i <«i»rehajališ/'u so ljudje čuli \ hliž' •m grmu (»tresk«' ječanje. K«> — > Mižali kraju. odk«Kier je pri ha >aU» j» a n j*«. ?*o videli, kako je neki tmo7 1m /.:! od jrrma. \* jrrmu naši? umiraj h i ga |>etletnega de« ka n poleg njega steklenieo z lizolom. Poklicani z«lra\mk j« «»tr..k»i tak<».i iz pral želodec, vendar je otrok kljub trm u umrl T*»mneva se. da se je zgodil na otroku /ločin. * CM duhovnika do nočnega en vaja. Rev. A. II. I -a m ha rt. pnst«»-met* »di^t i«k'>-e|»iskoftalne eerkve v Nes Yorku, je zamenjal s.\ojo črno ukn t«. svetiljko n<»«'-neg;« čuvaja. kam««r ga i« umm1;i d«o,-ea ie prišel tak«» daleč, dovsdle «*o ga ««lalw farne m rodbinske razmere, ker je njegova fara vedno pešala, dokler ni (»stala eerk»'\ skoro prazna. Pa si opomore, priobčil je v nemvnrških listih oglas, da išče primerne službe, najraje mesto nočnega čuvaja. Neka parobnaina družba se ga je takoj namilila in mu obljubila primerno delo na norm d n št. 10 v Brooklvnu, kjer opravlja službo paznika na parit ikn * grnkipiušiva ia vara, Ce bi bili današnji zrskoplovei letali po srak u takrat, ko je živel Kopernik, (ralilei. Giordsn«» Bruno in drugi podobni »bogokletsiki«. bi bili kar kratkomslo ssogsni na grmadi kot hudičevi zavezniki. Orkev bi najbrž še danes storile kej takega, če hi bili ljudje taka omejeni, kot ao kali takrat. Kaj piše »Cathnlic Fniver t, ofieijalno glasilo katoličanov država Ohio, proti srahoplovbi tako le: »Manija sa vodljive zrakoplove in letalne stroje hi se morala postavno omejiti. Ne verjamemo, da želi savna v som. ka ha letal kakor ptič, ker hi mu dal drugače peruti. Mnogoštevilne smrtne nesrečo* ki so se pripetile pri poizkusih letanje, naj hi ljudi svarile in jim dokazale, da je njih bivanje na trdni zemlji. Do dobite poroti, iščite božje kraljestvo in volite deset božjih zapovedi kakor dnevna pravila in smer vašega življenja.-Res, kako duhovito! Zakaj ne zabijejo rudokopov, zakaj ne razbije jo železnic, po katerih se agodi toliko ne sreč?! Katoliški bedaki še niso izumrli! * Anarhisti strašijo. Rimska »Tribuna« objavlja pismo iz V a rese. v katerem »e zagotavlja, da je laska policija na laško - švicarski meji izdale stroge varnostne naredbe. Po informacijah *vicarske policije so odpotovali trije nevarni anarhisti v Italijo, da tam izvrše velik atentat. Anarhisti so imeli baje tajno posvetovanje, na katerem so se posvetovali o detajlih atentata. — V Ženevi so prijeli anarhista Sinnerja, ki je v nekem anarhističnem listu, ki izhaja v Lausanne. izrekel upanje, da se ho naš>| kak Tellov sin, ki bo j~mr-til predsednika Fallieresa. Telefonska h Brzojuvnu poročilo, O ^demonstracijah« v Ljubljani. Dunaj, IV avgusta. Kakor >mo že ja v jI i. so snoči neprestano dohajale \e-ti na Dunaj «• strašnih protiav-sTrijskih demonstracijah \ kranjski prestolici, pri katerih se je klicalo nemo »živio Hribar« in »živio Sr-ln.ta . Dunajski urednik Slovenskega Narrsia je takoj obrnil po in-formaeije v Ljubljano ter na kompe-trntnem mestu izvedel, da o kakih taksnih demonstracijah ni v Ljubljani ne duha nr >]nha. Te svoje za-nesljive informacije je na to dal na razpolago ostalim časnikarjem, kar je jsavzročilo. da • n**mški listi morali - tendenciozna poročila, ki -«» u h jim poslali ljubljanski kazi-n«>tj^, znatno ublažiti. Cesarjev jubilej. Dunaj, lfc. avgusta. Tu in po vsi monarhiji >o danes vršile velike slavnosti ]»ovodom r«»jstnega dne cesarja Franea -T« sipa. Dunaj je ves v zastavah. Zjutraj na vse zgrnlaj j«k korakal polk za polkom na Smelco, kjer se j»* vršila pod pov-eljtsvom ge-iit-rala Alls>rija velika slavnostna ]*araorr>čila o velikih slaviiostih. ki jih prirejajo avstrijske kolonije v proslavo današnjega cesarjevega jubileja. Zonet izmišljene demonstracije. Dunaj. 18. avgusta. Tukajšnji nemški list j }*>ročajo. da je prišlo snoči v Plzni do velikih demonstracij proti Nemcem in da so č»--*ki radi-kalci pobili šipe na nemških hišah. Te vesti so prav tako izmišljene kakor o demonstracijah \ Ljubljani. Zrakoplov ni polet v proslavo cesarjevega jubileja. Dunaj, 1*. avgusta. V proslavo cesarjevega jubileja je naprav il inženir \VarchaIowski sijajno vspeli zrakoplovni |x>let. Ob 5. uri -0 minut zjutraj s*- j.* v Dunajskem Novem i estu dvignil v ozračje, ]H>letel proti Dunaju, kjer je. mJlično manevriru-joč, opetovano obletel Štefanov zvonik Na to s« je \rnil v Dunajsko Novo mesto, kamor je prispel oh 6. uri minut zjutraj. Daljavo 90 kilometrov je preletel v eni uri 30 minut. O vladnih akcijah. Praga, iN avgusta. »Narodni Politika« javlja: Prihodnjo soboto bo imel ministrski avet sejo. na kateri bo razpravljal o pogajanjih s Poljaki. Na to bi imel ministrski predsednik konferenco s predsedstvom Poljak «'ga kluba. Vlada se je >>aje s Poljaki že *|>orazumela v toliko, da se zgradba kanala Donava-Odra opusti, dotične svot«' pa >e |x>rabijo a vodne rosi«- v notranjosti (Jalieije. Soraa-uierno se dotične svote porabijo tudi za zgradbe v Šleziji in na Moravskim. Ve«.t i o T" >gajaujih med vlado in češkim i strankami o vstopu čeških p«»slance\ \ kabinet, so še prezgodnje. Ministri gredo prihodnji teden zopet na dopust. Politične akeije pri-čne vlada na novo šele o. se|>tembra. Praga proti draginji. Prage, 18. avgusta. Občinski > \ et je v svoji seji sklenil brzojavno pozvati trgovinskega ministra dr. WeiMskirchnerjs naj napravi nemudoma primerne korake {roti vladajoči draginji mesa tako v političnem, trgovskem, kakor v tari talne in in veterinarskem oziru. Nadalje zahteva občinski svet. naj os Pragi dovoli direktna dobava kontingent t ranega mesa iz Srbije in ne šele preko Dunaja. avgusta. Kako je viliškein poslop-Dokla Drofe-an je o nik vrgla škaf žarecega oglja, kar je povzročilo vihar. Ptujski okrajni glavar dr. Netoliczka je donel semkaj. Zdraviliško poslopje ee takoj prične znova graditi, da ho do meso* ca maja prihodnjega leta že dogra' je no. J u bile jaka izdanja v Crni forL R. — Cetinje, 18. avgusta. Pripravljalni odbor za jubilejske slav-nosti izda ob priliki kneževega jubileja tele stvari: Vladarska hiša Petrovič - Njegoš, umetniške slike vseh članov vladarskega doma, 32 umetniških slik, ki predstavljajo najlepše kraje v Crni gori, 25 raznih slik črnogorskih krajev v svetlotiskn. Crnogorski demanti. R. — Cetinje, 18. avgusta. Urad* ni list dementuje vest inozemskih časopisov, da je došlo med srbsko in črnogorsko vlado do spora radi mesta, ki se je nakazalo prestoloslednl-ku Aleksandru pri jubilejskih svečanostih na Cetinju. Minister lz\ oljski j v Belgradu. R. — Belgrad, 18. avgusta. Vlada še ni dobila oficijalnega poročila, da poseti ruski minister zunanjih del Jzvoljskij Belgrad. Toliko je gotovo, da bo Izvoljskij se tekom tega leta prepotoval Balkan in da pride cb tej priliki tudi v Belgrad. Razrušen spomenik. R. — Sofija, 18. avgusta. Spomenik ubitemu ministrskemu predsednika Petkovu, postavljen na trgn Carja Osvoboditelja, kjer je bil Petkov umorjen, so neznanci ponoči razrušili. Ta spomenik je bil že enkrat l»odrt, a ga je dal zopet postav iti car Ferdinand. Rusija posreduje. London, 18. avgusta. Iz Belgra* da javljajo, da je Rusija prevzela nase inicijativo, da posreduje med Bolgarsko in Turčijo. Žrtve katastrofe na Japonskem. Toki jo, 18. avgusta. Pri zadnji vodni katastrofi je poginilo 880 ljudi, 3700 hiš pa je bilo porušenih. Gospodarstvo. — Otvoritev osebnega postajali« šča Sv. Ana. Med postajo Trst c. kr. drž. že!, in postajališčem Ricmanje v Km 15*1 proge Herpelje - Kozina-Trst c. kr. drž. žel. ležeče obratno ogibal ~ « Sv. Ana se otvori 20. avgusta 1910 kot postajališče. Postajališče izdaja vozne listke in odpošilja prtljage._ Bratje Sokoli in rodoljubi! Bretišhi Sokol priredi \ prid društvu „ Sokolski dom v Brežicah* s sodelovanjem sosednih sokolskih in vseh brežiških narodnih društev v nedeljo ine 4. septembra 1910 ob 3. uri popoldne v vseh prostorih .Narodnega doma* v Brežicah veliko narodno veselico z sledečim sporedom: Javna telovadba sokolskih društev. — Koncert. — Velika ljudska veselica s plesom. — Svira polnoštevilna kr. veteranska godba iz Zagreba. Bratje Sokoli - bratje Hrvati - rodoljubi! Poznate naš boj in naše težko stališče! Prihitite na dan 4. septembra vsi k nam v Brežice! Sprejeli Vas bodemo z odprtimi rokami! Vsa sosedna narodna društva pa prosimo, da na dan 4. septembra 1910 ne priredijo nobenih veselic. Umrli so v Ljubljani: Dne 11. avgusta: Ivarr Kette, lajnar, 37 let. — Fran Lovšin, posestnik in gostilničar, 42 let. — Dominik Brondoni. delavec. 77 let. Dne 12. avgusta: Neža Menigin, dnina-rica, 6S let. — Josipina Marinšek, delavka. 66 let Dne 15. avgusta: Amalija Vilhar, zaseb-nica, 75 let. — Dunajska cesta 29. — Janja Nič, uradnikova vdova. 83 let, Jurčičev trg 1. Dne 16. avgusta: Angela Slavec, zaseb-nica, 30 let, Ilirska ulica 22 Dne 17. avgusta: Frančiška Lenič, za-sebnica, 62 let. Rožna ulica 13. — Helena Kveder. najemnica gostilne. 2b let, Poljanska cesta 19. — Nikolaj Mukavec, hiralec, 55 let, Radečkega cesta 11. Dne 18. avgusta: Elizabeta Staute, za* sebaica, 72 let, Prečna ulica 6. V d«ielai bolnici: Dne 13.avgusta: Matevž Tavčar, aelavea 60 let. Dne 14. avgusta: Viktor Kom, krovec. 58 let. Ustna voda EUODIN ti m I t I 53 Tisoči ne vedo, Štetij** po 70 h u K 2 40. učinke, med tem ko to že čez 20 let klinično preizku-(odvajalne pastiije) jelemig JBPtppnJti proizvod — „Heil Cieutt", Dunaj I, Operngasse 16. Pazite na ime Barber *» Najmočnejši prirodni vrelec magnezijo I glauberske soli Meteorolosiino poročilo. X im as* mmym MK 1 i.n nai *»* m>n n* < aarev • **aaa- ejpffja a> maja ■ i mm (i < ' . " t . t zv. 739^ ia 7. aj. 736*4 natm 1*7'. Parni 23t al jvznoi 190 ar azam. Ir'f si svzho* i" aftara 20~4* 0O nan stvs ▼ Lokvi na Kraju, SlnŽlNI Wia kurjava in ae le na povsem i jaka z večletno za razsvetljava. |aaaam ki je tehnično in aakaitntscrativno vocUtvo. Oženjeni m kavcije zmoani ima o prednost. Ponudbe, v katerih je navest: dosedanje službovanje, >:iru>: n družinske razmere, je nasloviti na Elektrarna Kogovsek v Idriji. Bay-rum s konjičkom tvrtke Bergmann d Co., Draž-dane ia Dečia na L. frak ali t ujea se odda Klika delavnica primarna za atavkaaO Okl"t r.a cesti na ■aaaUeve železnico it 10. Prostor je primeren tudi za vogalno stavb i 1 oizve se v MQbr£neau noaaa-tava' MtnM v Ljubljani, Kon-■resal tri itev. 4. L 2786 Gospodična zmožna slovenske in nemške stenografije ter strojepisja želi svojo sedanjo mimika premeauti. 2770 Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravuištvo »Slov. Naroda« pod alatke". 276? Hisa V naatVfiJlf i, obstoječa iz 4 sob, kleti in vrta. — Poizve se pri Anton~ Maralt na Bledu, Grad st. 141. Za slabokrvne in prebolele je zdravniško priporočeno Črn O dal« Vino 1774 aa primerno dobro obr.asa proti tvo-ntvi luskin in prezgodnjem osiveniu in izpadanju las. pospešuje rast tas in je tziaeno krepCuitKe vtrralno sredstvo Bati rev mat -mu Dobiva se \ aSafll atcah po K 2*— in 4*— v lekarni ca h. drogeniah, brivnteah in parfumenjah, Proda ae iz konkurza železna blaoatna v obliki stojalne^a : - n:ka št 5. — Poglediti se more od 24 do 27. t. m. trgovini Krize St Istenič v Postojni. — Po a*-v, u d^e Anton Verbič v Sevnici. 2757 Kuč najboljše sredstvo. 4 steklenice (5 kg) franko K 4 —. Br. Novakovič, Ljubljana. licem dobro vpeljane notar ^aforereft v Ijibijjni. Avtomobil za 4 osebe sc po jako egotai ceni proda. Dr. Josip Buh e ordinira od 11 mosta do 24. sept. 1.1. dne 18. aajruot* 1910 Mfaj Bred-Mlino, blizu hotel Pe- trana se v>!ed smrti posesmika proda dne 27. avgusta 1919 cb 3. uri popoldne na iicu mesta potom prostovoljne javne dražbe. 2755 8. m r proti visoki proviziji, ki naj bi obiskov« ' privatnike ter razpečavali platneno ln volneno alago in sicer: brisalke, žepne rut: namizne prte, sukno, platno, darnaske. zefirje za srajce, kanafase itd. — Roko-delna tkalnica Korbert a Keyxlar, Ćtr-, veo. Koatelec (Će&ko), Sv. Jakubsk* - Gostiln I s koncesijo se odda v najem za novembrov termin. 276" Več se izve pri L. Šetina* dimni-I kar j »i, Krakovski nasip 4,1. nadstr. Istotam se tudi proda dobro ohrani en a 1 Glasarand) pod zelo ugodnimi pogo Već »e cotsve v Sp. Šiški 220. pri Šebenikn. SODI r - ; - rocam • • i I ' ' *c : po nizki ceni Sodi od 50 do 57 1 a 7 K, od 57 do 65 1 a 8 K, od 100 do 400 I a 10 r I, od 400 do 700 1 a 9 a 1 in od lO hI naprej a & K. hI. PoerMTtla M :rvr4u;eio točno in po nizki ceni. : Priporoča se najtoeieje PITZR 'iET^iC. sodaraki mej »ter, Vi dana pri Krškem, Štajersko. I Otvoritev gostilne. vSaana naznanjava slavnemu občinstvu, da bova v soboto, 11 ta. otTorUa v hiši 9. I. Kmeta v L{aM)aai, Mart)« Terezije cesta it t gostilno »pri Rusu". Proaaari so cisto na novo aaoalerne nrenevlj^ni, tndi je lep aenenat ar L Točilo se bode sam tajimrias pristao dolenjsko ki kisal|ska atae, ter vedno sveže pivo. fjf" Trnek so aprejernaio akoaoati aa krasa Priporočava se tmstitc j občinstvu, vopm starim gostom ter prijateljem za ot.'cn obisk ter bikiiva mobtovanum y a A. in M« Rus. Zahvala. Dne 2. julija 1910 so vdrli tatovi na drzen način v našo prodajalno ter ukradli iz lesenega predala ves denar. 2784 Proti vlomni tatvini smo sicer zavarovani po g. Leopoldu Griinfeldu iz Ljubljane pri zavarovalnici „Iforth British and Mercantile" na Dunaju le za zalogo b!aj;a, ne pa za denar; ker pri sklepu zavarovalne pogodbe tega nismo zahtevali in dogovorili; vkljub temu — torej brOI vse dolŽECSt: — povrr.la nam je ta zavarovalnica VSO škodo. To kulantno postopanje nam daje povod, da se zavarovalnici „Xortf British and Mercantile** javno in najbolje zahvalimo in obenem to društv: priporočamo vsakomur, kdor hoče svoje imetje proti tatvini zavarovati. Ljubljana, dne 5. avgusta 1910. Premrl A Jančar. I Edino i i i zastopstvo znamke «i I i ICINTA i je a teku tn trpežnosri aeeese/M j ! kolo sedanjosti. io>31 Zaio^a Puchovih koles, j Kolesa sprejema w m w m Uranio ia pooikliaa|e ter f izposojevanje koles, j £tou, saltioa ia ccaa tztriBc?. Karel Čamernik j rjibljau, Saujska cesta 9.; Cevki asteej n iraak*. | j| j Veletrgovina z železnino j % TValjčni mlin v Domžalah j Merkur Peter Majdtč, Celje se priporoča. I. BOHCAR, LJUBLJANA Centralno pisarno in skladišče: Vegova ulico B. Tstotaa int.rorb. it 1S9. Telefon ia teror b. it 129. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tndi otrobe in druge mlevske izdelke. aaaafatM ta saloga v Gorici: a aradoa, Stolal trg 9, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. kron. It H o«) vaW» ^epe pe %asiav » ^L^L X-p* ■ **** «■» ■ vreaastsc pavje vseh trsi 4 12 10 9t 9UV9UI kvrn. YUE