Leto XII. Ljubljana, 16. moja 1962 štev. 9 2ELIŠ ZA STAHOVANJE? Verjetno ste vsi brali razpis Univer-zitetnega odbora ZŠJ, naslovljen na vse stanovavce študentskih domov, ki se je pred dobrimi tremi tedni razširil po vseh oglasnih deskah fakultet, drugih visokih šol in študentskih domav. Kma-lu za tem so tudi uprave študentskih dciiiov zahtevale do 20. maja potrdila o dohodkih stanovavcev, oz. o dohodkih njihovih staršev. Rad bi spregovorU neikaj besed o tem soodločahju v letnikih, obvesti'1 najširši kroig študentov in prikazal akcijo kot koristno — še več, kot potrebno. Pri tem bi že v začetku poudaril, da ne gre zo-pet za neko novo »zreformirano-« obliko, za bolestno beganje za noviimi oblikami, kot nekatari mislijo, ampak za primer-nejšo obliko sprejemanja v študemtske domove. Na posvetovanj ih s predstavhiki go-spodarskih organizacij, ki štipendlrajo, vedno paudarjamo, da le-te pn podelje-vanju štipendij ne, upoštevajo dovolj socialnega stanja prosivca štipendije, da predvsem zaradl tega štipendiranje ni u^ejemo iir da se štipendije celo dajejo preko zvez. Če mi vse to očitaano pred-stavhlkam iz operative, pa je naša prva dolžnost, da pogledamo, kalko so te stva-ri urejene v študentslkih domovih, kjer imamo vse možnosti, da ta vprašanja primerno uredimo. Mislim, da se boste strinjali, če zapišem, da te stvari niso najbolje iFejene. Niso redid primeri, ko bi nekateri stanovavci brez Skode lahiko prepustill svojo posteljo bolj potrebniim kolegom, ki zaradi vis<^iih stamarin pri privatnikih himajo urejene niti prehra-ne. Znano je, da sprejema komisija cb sprejemu vsakega novinca pretrese tudi kar se materialnih dohodkov tiče, ven-dar prav tako vemo vsi, da se v trefi letih mareilkomu bistveno spremenijo materialhi pogoji; nekateriim na bolje, drugiim pa na slabše. Poleg tega so pri- Izlcf nogrodnego natečajo ŠTUDENT - SVETOVNI POPOTNIK Ob delavskem prazniku 1. maju je žirija pregledala sestavke, ki so pri-speli na nagradni natečaj študent-sve-tovni potnik. žirijo so sestavljali: An-drej škerlavaj, predsednik komisije za mednarodne stike, Stane Cehovin, od-govorni urednik Tribune in Janko Ko-ren, vodja študijske podkomisije Ko-misije za mednarodne stike. 2irij? je sklenila podeliti eno dru-go in dve tretji nagradi. Drugo nagra-do prejme Rajko Ranfl, študent eko-nomske fakultete, za sestavek »Utrin-ki«, v katerem opisuje svoje vtise z dvomesečne prakse na Poljskem. Tretji nagradi prejmeta Peter Jam-brek, študent pravne fakultete, za se-stavek »Amerika privatno« in Peter Breščak, študent filozofske fakultete, za sestavek »Meditacije o kamnu in je-zeru«. Nagrade naj dvignejo nagrajen-ci pri Komisiji za mednarodne stike pri UO ZSJ na Poljanski 6-II. Zaradi velikega zanimanja za med-narodno študentovsko dejavnost je študijska podkomisija sklenila, da bo postal ta natečaj stalen. Obveščamo Študente, ki potujejo letos v inozem-stvo, bodisi na prakso ali ekskurzijo in se zanimajo za tovrstno dejavnost, naj pošljejo svoje prispevke na gornji naslov najkasneje do 29. novembra letos. meri, ko je osrednja komisija napačho odločila in je sprejela študenta, ki nl bil upravičen. Ta pojav je do.neke rne-re op:avičljiv, če pomisiijno, da je mo-rala osrednja komisija px'egledati ogrom-no število pirošenj (okoli 4000). Vsakemu, ki se dalj časa ukvarja s temi vprašanji, postane jasno, da se mo-ra sprejemainje starejšllh stahovavcev, kakor tudi novincev, prilaigoditi seda-njim pogojem, če hočemo ustvariti dru-gačno stanje. Rešitev je v letniiku. Let-nik v celoti je edino mesto, kjer se lah-k.o najbolj pravilno odloči, kdo je upra-vičen stanovati v eneni od študentskih domov. (Ko govorim o upTavičenosti, mi-slim s tem, da je stanovahje v študemt-skean domu še vedno ugodnost, kljub prehodu na ekonomske cene.) Razumlji-vo je, da tudi tukaj ne bo šlo brez te-žav, kot so: veliko število slutšateljev v nekateriih letnikih, dru-god začetna ne-zainteresiiranost študentov, vendar so to več ali manj prehodme težave. Prehos sprejeimanja v študentske do-move v leinike ni nova stvar. V Zagre-bu imajo tak načiii že dalj časa upeljan. NajenOiStavnejše bi bilo kopiranje. ven-dar si želi.mo boljšo obliko, p^edvsera bolj urejeno. Tudi sprejemanje v letm-kih ni samo po sebi način, ki zaSotavlja urejeViost. Tudi tu so potrebne temeljite priprave in zavarovanje pred ne^redvi-denimi okolišciinami. Vsekakor smatra-mo. da je velilko bolj priimerno pri tako va&ni stvari, kot je sprejemanje v štu-dentske domove, postopno prehajanje z vzporediniim reiševanjem prcblernov, ki se pojavljajo. Zato smo se po posveto-vanjih odločili za to pot. V obvestilu »Vsem stanovavcem štu-dentsficih domov-« je rečeho, da je letoš-nja aikcija soodlločanja v letnikilh prvl korak k popolnennu odločanju. Aikcija se je pričela, od rezultatov te akcije bo pozneje tudi odvisno, kako bomo šli naprej. Prvi problemi se zaradi speci-fičnosti študija na oddelfcih že pojavlja-jo. Ni jith malo, vendar bodo vsi s pri-merno prizadevnostjo odgovoiliili štu-dentov odstranjeni. Večji problemi pa so ravno nekateri »odigovorni« tovariši, ki cele stvari niso vzeLi dovolj resno in s svojo neprizadevnostjo resno ogrož-ajo izid te akclje. V čem je torej bistvo letošnjega so-odločanja? V vsakem letniku bomo vse, ki stanujejo v študentskih domoviih, raz-poredili v rang-lestvico, tako da bo na prvem mestu, po mhenju letnika, naj-bolj upravičen študent. Da bo lahko let-nik razporedil stanovavce v les-tvico, bo moral upoštevati naslednje tri kdterije: sociaino stanje stanovavca, delo (inečlan-stvo!) v družbano pohtičhih OTganizaci-jah in odnos do študija. Vse tri krite-rije moramo pojmovati kot celoto. Ver-jettvo bo največ težav okoli materialruih dchodkov, vendar bo letiuk vsekako1" lažje precenil vsakega posamezniika kot osrednja kotmisija. Za uspešno delo bo socialino ekonomski referent letnitka zbral od vseih stanovavcev potrebne po-datlke in jith vpisal na posebne formu-larje, ki so jih dobili vsi letnikl. Tudi o dohodkiih staršev bo vsak stanovavec le uislmetio poročal v leiaiiku, vendar bo moral prinesti uradno potrdilo na upra-vo dorna, kjer stanuje, tako, da bodo imeli predstavniJci letnikov in osredaija komiisija inožnost preverjanja resnično-sti i-jyav stanovavrcev. V primerih zlo-rMjfljanja zaupanja bo dolžnost tetnika, da hajostreje reagjira in skupno z osred-njo komisijo primerno ukrepa. Nefciteri študenti v pogovoru cčitajo, da je flbiranje uradnih dokumen^ov o diohodtkiih stefšev zanje samo r reb-aa oiwemenitev. Mlsdim, d.\ je W le pr- Letos je pomlad res skoraj izbruhnila. Fotbgrafija je prav v tem stilu. Polna kij mladosti. (Foto Joco Žnidaršič) va reakcija na podobne obveznosti. D*-ži pa, da to ni in ne more biti prevelika obremenitev za študeiita, če mora pri-nesti enkrat na leto uradne dokumente, še posebno ne, ker so ti dokumenti po trebni. V letošnjem letu bodo še potreb-na tudi potrdila o iapitlh, ki pa bodo pozneje, ko bomo prebredli prehod, ne-pofebna. Vsa priporočila letniika, skup-no z raYig lestvico, bo osrednja komisija dosledno uipoštevala in na podlagi iega dokončno odločala. Novince m absol-vente bo !kot dosedaj obravnavala samo osrednja komisija, starejše študente, ki še ne statnujejo v študentskem domu in bi to želeli, naj lettJik uvrsča v lestvico. Odločilna pa bodo priporočila letnika, po kateriih se bo ravnala osrednja ko-misija. Letnik lahko predlaga zamenja-vo. vprašanju vse p^emalo razpravljalo. Prav bi bilo, da bi se vsaj sedaj, oJ> mi akcijl več nazpravljalo in da bi ser izobFikovala stališča, ki bi predstavljala smernice za nadaljnje delo na tem pod--ročju. Akdja je v teku. Mi pa jo moramo izpeljti do kohca in dokazati, da smo sposobni tudi za raševanje važnejših vprašanj. S tem pa bomo tudi pokazali, kje je rnesto za odločanje o naših za-devaih. T. Zimšek To bi bil na kratko opis letnika pri sprejemanju v študenlske dcmove, v kollkor se da tako obtšima problematika zadovoljivo obdelati v 1a-kem obsegiu. Sedaj se vprašamo, kako pa bo sprejemanje zgledalo prihodnje lelo? Ce bo letošnje soodločanje v 1-ot-nlikiu pokazalo, da smo sposobni izipeljati tako široko akcijo, bomo naredili pri-hodnje leto korak naprej. Pi^eko poseb-nega ključa, lci bo vseboval važnejše so-cialn« elemente (število slušateljev izven Ljuihljane, socialna siruktiura, procent štii>endLstov itd.) bo osrednja komisija razdelila mesta v študentskih domovih med posaimezne oddelke, ti pa jlh bodo še magp^ej razdeli'li med letnike. Ce vza-memo primer, da bo heki letaiik dobil 8 mest; bodo avtomatiino pripadala pr-vim oaminrj v lestvici. V primeru, da eden od leh osnvih ne bo zmogel štttdij-stkilh •pošojev, ga bo zaimenjal 9. v le-stvici. Socialno ekonomaka komisija pti Univerzitetnem odboru je dala ta pred-log v razpravo letniikom, \*endar mora-mo na žalost Uigoiovibi« da se je o 6ERITE! KAKO BOMO ZAVZELI ANKARAN 2. stran 0 HUMANibilČNIH KONCEPCIJAH V S0D0BNI SLOVENSKI KNJIŽEVNOSTI 4. stran KakcTBomozavzeli ANKARAN Študijsko leto se že spet izteka in fantje pri upravi ankaranskega tabora so začeli nad vse resno razmišljati, kako bodo stvari uredili letos. Letos bo v Ankaranu sploh zelo razgibano; poleg počitnikarjev bodo letos v Ankaranu tudi brigadirji. Letos bo v Ankaranu res združeno prijetno s koristnim. Sicer si pa lahko kaj več preberete iz odgovorov, ki nam jih je na naša vprašanja poslal Rudi Šimac, upravnik tabora v Ankaranu. 1. Nekaj smo že slišali, da bo rekre-acijskemu centru v Ankaranu na do-sedanjem mestu odklenkalo. Menda se pripravlja gradnja novega centra na Debelem rtiču. Bi lahko povedal kaj Teč o tem, o načrtih, obsegu priprav-Ijalnih del in o sami zamisli o novem taboru? 1. Mislim, da nam je res odklenkalo na starem mestu. To dejansko ni nič novega, saj je ta nevarnost že nekaj Jet vztrajno hodila za nami. Torej z letošnjo jesenjo bo prišel pričakovani konec. Na drugi strani pa to ni niti tragično. Ta prostor moramo namreč zapustiti iz dveh razlogov; in sicer za-radi gostoljubnosti sosedov in zaradi utesnjenosti. S prvim mislim pred-vsem dejstvo, da smo trn v peti turi-stičnemu podjetju »Adria«, čigar last je zemlja, na kateri stoji sedaj tabor. Drugo pa se mi zdi še bolj važno in postavljam kot glavni vzrok naše se-fitve, to je življenjski prostor. Dejan-sko smo sedaj tako utesnjeni, da je nemogoče povečati kapaciteto, po ka-teri se čuti vedno večja potreba. Poleg tega pa je tu še poseben problem s plažo. To vprašanje je zelo resno in je Go sedaj povzročilo veliko hude krvi, kar je do neke mere razumljivo, kajti fcoliko mladih ljudi, kot se jih nabere V taboru, mora imeti lastno plažo. Jasno je, da bo to toliko večji problem pri bodoči povečani kapaciteti. S tega stališča vidim v novem pro-storu, kl je za bolnico v Valdoltri, ob cesti proti Debelemu rtiču, samo reši-tev. Tu bomo imeli dovolj prostora za fiotorišče in stavbo. Poleg tega pa bo tu dovolj prostora za nekaj igrišč in kar je največ vredno — za lastno pla-žo. Prostor sem leži nad cesto in pod njo. Na gornjem delu bodo na načrtno urejenih terasah šotori in tik ob cesti pa bo upravna zgradba s kuhinjo, je-dilnico in skladišči. To bo srce bodo-čega tabora. Pod cesto pa bo igrišče, ki bo segalo do plaže, o kateri moram* mimogrede pripomniti, da je mnogo boljša kot tista, ki jo je hotel ogradil. Dovolj prostora bo tudi za majhen parking, ki nujno spada k takemu ta-boru. Torej vsekakor bo dovolj lepe-ga prostora, ki je pogoj, da se bomo počutili udobno in da se bomo šli ce-neno autarkijo. 1. Kako bo zgledal novi tabor na Debelem rtiču? Bi nas lahko seznanil $ točno lokacijo, z obsegom del. ki bodo opravlena že letos. snloh o tem, kako bo novi center zgledal? 2. Najprej bi skušal prikazati točno lokacijo novega tabora. Izhodiščna točka naj bo sedanji tabor. Veliko bravcev »Tribune« je prav gotovo že bilo v Ankaranu in prav gotovo se je mnogo od njih sprehajalo po cesti, ki pelje nad taborom proti Debelemu rti-ču. Če niso bili raztreseni ali kako drugače zaposleni, so opazili nekaj markacijskih znakov, kot so gostilna »Edica« in bolriico v Valdoltri. Kmalu za bolnico je ob cesti aleja cipres, pod katerimi je počitniški dom »Gradisa«. Točno nad tem domom je naš prostor, ki se malo dalje nadaljuje do morja. Kako bo izgledal novi tabor je težko opisati z besedami. Upam, da si bodo bravci ustvarili predstavo iz priložene skice. Mislim pa, da je potrebno povedati še nekaj besed. Izhajati pa moramo iz osnovnega namena in potreb po gradnji. Novi ta-bor naj bi bil rekreacijski cen-ter študentov na Univerzi. Prav tako pa naj bi ga uporabljali za razne tečaje in seminarje. Istočasno pa ne smemo prezreti vprašanje denarja. Kot re-kreaciski center bo lahko zaživel, saj se bo z zadostnim prostorom re- šilo vprašanje gneče s šotori, prav tako pa bo dovolj razvedrila na igriščih in plaži. V zvezi z denarjem pa se po-stavlja dvoje vprašanj: gradnja sama in kasneje cena. Za udobno luksuzno letovišče je potrebno mnogo denarja za gradnjo in vzdrževanje. Zato smo se odločili za srednjo pot. Ostanejo naj šotori, v zgradbi naj bodo samo upravni prostori kuhinje in skladišča, medtem ko bo jedilnica za enkrat sa-mo pokrit prostor. Torej moderno urejen kamp, ki bo za malo denarja nudil dovolj sonca in morja. Iz tega sledi, da bo delo omeje-no v glavnem na izgradnjo stavbe, te-ras za šotore, igrišče in zasaditve go-lega prostora. 3. Nekaj smo že slišali, da bodo pri novem taboru delale tudi brigade. Za-nimalo bi nas, koliko brigadirjev bo sodelovalo pri tej akciji in kakšna de-Ia bodo opravljali ter kako bo organi-zirano življenje v taboru? III. Jasno je, da bodo brigade so-delovale pri gradnji. še več: skoraj vse bomo delali študentje sami, kajti le na ta način bomo z razpoložljivimi sred-stvi končali prvo fazo. Gradili bomo namreč v dveh ali mogoče treh obdob-jih. Prva faza bo letos in ima za osnovni cilj spraviti hišo pod streho. To bo tudi veliko, če bomo res uspeli. To začetno delo bo predvsem nekvalifi-cirano, zato bodo brigadirske roke lah-ko veliko naredile. Glavno delo julij-ske brigade bo kopanje in betoniranje temeljev, medtem ko bo avgustovska brigada nadaljevala z zidavo in kon-čala s streho. Verjetno bo od vsake brigade ostalo dovolj rok za urejanje šotorišč na terasah. Vsaka brigada bo imela pet sto brigadirjev in ti bodo delovali v dveh izmenah, dopoldne in popoldne. Glede notranjega življenja brigadirjev v taboru bomo poskrbeli in naredili vse, da se bodo dobro po-čutili. ŠOLT bo organiziral nekaj te-čajev, za katere ne morem točno od-govoriti, ker je ta stvar odvisna od de-narja. V poštev pa pridejo avto-moto, potapljaški in foto tečaj. Možnosti pa so tudi za nekatere druge. Mislim pa, fuaienek na novi plaži študentovskega Ubora v Ankaranu da bo brigadirjem prijeten tudi prosti čas na soncu in v vodi. Zvečer se bo-do lahko zsvrteli-predvsem polodanska izmena. Kakšno bo notranje življenje v veliki meri zavisi tudi od brigadirjev samih. Možnosti in ugodnih pogojev bo dovolj. 4. Biti v brigadi v Ankaranu bo lahko nad vse prijetno. Morda bo po* trebno zaradi vročine nekoliko zgodaj vstajati, sicer pa bodo to prijetne po-čitnice. Lahko se pripeti, da bi to ne-kateri brigadirji jemali preveč dobe-sedno. Ste že kdaj razmišljali o tem? IV. Vsekakor bo Ankaran nudil bri-gadirjem ugodno življenje v primer-javi z ostalimi brigadami. Povedati pa moram pri tem vprašanju čisto jasno in kratko, da se delo brigadirjev po napornosti in odgovornosti ne bo raz-likovalo od drugih. Mogoče pa da se brigadirji niso odločili za brigado v Ankaranu zaradi tega, pač pa zaradi možnosti prijetnejšega življcaja po opravljeni dolžnosti — delu. V kolikor pa se je kdo odločil za Ankaran z na-menom, da bi lažje prišel skozi, se je zmotil in je bolje, da se sedaj sam premisli. Poudarjam še enkrat, da bo prva dolžnost in potem vse ostalo. Vročina? Prav gotovo, da bo tudi vroče, vendar mislim, da se ta vročina ne bo dala primerjati % vročino na av-tocesti. Razlika bo samo v tem, da bo tu voda bolj pri roki. Sicer pa to niso prve brigade na^tem področju in nam je treba samo nekoliko nazaj pogledati za vzgledi. Prepričan sem, da bomo našli pravo mero med koristnim in prijetnim. 5. In končno še standardno vpraša-nje: letos ostane tabor še vedno na starem mestu. Kako bo letos organi-zirano življenje v Ankaranu in morda še kaj o cenah? V. že v prvem vprašanju sem od-govoril, da še letos ostanemo na sta-rem mestu. Tu so nas pustili s pogo-jem, da se v jeseni brezpogojno pre-selimo. Nekih bistvenih sprememb v ureditvi ne bo, ker se ne splača vlagati sredstva za tako kratko razdobje. Vsekakor pa bomo skušali izpopol-niti nekatere stvari. V kolikor nam bo uspelo, da bomo za letošnje poletje dobili primeren plesni orkester, potem bo to precej razgibalo življenje v ta-boru. V preteklem letu smo imeli ples-ni orkester samo deset dni in poka-zalo se je, da je taboru res potreben. Poleg tega bomo skušali nekoliko bolj urediti tabor sam, da bo prijet-neje. Glede cene pensiona ne morem reči še nič točnega. Predvidevamo, da bo okoli 450.— din na dan. Cena je vedno problematična. Nekateri menijo, da je primerna, drugi da je nizka, večina pa, da je previsoka. Pri vsem tem pa mo-ramo vedno primerjati cene, ki so po ostalih kampih. Prejšnje leto je bilo pri nas med najnižjimi. Lani je imel isto ceno menda samo še en tabor. Vsi ostali so imeli višjo. Tako ceno, kot bomo imeli letos, so imeli drugi že pred leti in z mnogo slabšo hrano. Ob koncu bi rad pojasnil še na ne-kaj, kar ni v vprašanjih. Z ozirom na to, da bo v taboru bri-. gada, bo kapaciteta zrnanjšana, poleg tega pa je prijavljenih za julij nekaj večjih skupin, tako, da bo kapaciteta precej omejena. Opozarjam vse, ki na-meravajo letovati v taboru, da si re-zervirajo mesto že vnaprej. Visoko šolstvo na Poljskem V Ljudski republiki Poljski so zodnji čas prišle do izraza posebno ugodne in koristne perspektive za razvoj visokega šolstvo. V letu 1961 je bilo na Poljskem 75 ustanov za visokošolsko izobraževanje, na ka-terih je službovalo več kot 17.000 profesorjev in asistentov. Na teh ustanovah se je izobraževalo redno, v večernem času ali na dopisni način, okrog 152.000 študentov. V tem številu je vključeno okrog 52.000 žensk. Zadovoljivo število štipendij tudi kaže na to, da je štu-dentom med študijem posvečena največja skrb. V petnajstih letih po vojni so poljske univerze dale 249 tisoč strokovnjakov, ki so zdaj jedro inteligence na vseh področ-jih tehnologije, ekonomskih ved in kulture. Danes je na Poljskem sedem univerz, deset inštitutov za tehnologijo, sedem kme-tijskih inštitutov, osem ekonom&kih inšti-tutov, pet visokih večenuh tehničnih šol, štirje pedagoški inštifcuti, šest slikarskih akademij, sedem glasbenih akademij, tri šole za dramsko umetnost, štiri šole za te-lesno kulturo, inštitut za politične vede, pa tudi katoliška univerza v Lublinu in dve teološke šole. Na teh visokih šolah je pre-ko 300 fakultet za redni, večerni ali dopisni pouk. Skrb in pomoč države ni usmerjena sa-mo na finančno pomoč samim ustanovam in njthovirn uslužbencem, ampak tudi na premagovanje različnih težav pri pouče-vanju in študiju. Tudi študentje prejemajo različne vrste finančnih pomoči. šolanje je seveda brezplačno. Poleg tega prejemajo študentje štipendije, pa tudi cene v štu-dentovskih domovih ustrezajo njihovim možnostim; zdravljenje je brezplačno, po-služujejo pa se lahko različnih vrst rekre-acije. V šolskem letu 1958-60 je prejemalo štipendije preko 59.000 študentov, to je bilo 57 odstotkov vpisanih. V 235 študentov-skih domovih — 70 od njih je v centrih severnih in zapadnih področij — pa danes živi okrog 58 tisoč študentov. Med 75 poljskimi univerzitetnimi usta-novami jih veliko sloni na izredno stari tradiciji; najslavnejši med njimi sta prav gotovo Jegielonska nniverza v Krakovu in Varšavska univerza. Zavidljivo število teh ustanov, preko 50, je bilo ustanovljenih že pred vojno, posebno v sevemem in zapad-nem delu države. Nove inštitute so usta-navljali ali že v starih akademskih centrih ali pa v mestih, ki so bila pred vojno brez visokošolskih ustanov. Vojna je uničila skoraj vse šolske zgradbe v severnem in zapadnem predelu, tako da so rnorali poleg vseh, s katerimi se univerze bore, skrbeti še za adaptacijo starih oziroma gradpjo novih zgradb. Zdaj so skoraj vsa večja mesta severne in zapadne Poljske učni centri in centri intenzivnega študentovskega življenja. V Wroclavu je osem univerzitetnih ustanov: univerza, inštitut za tehnologijo, visoka ekonomska šola, kmetijski inštitut, medi-cina, umetnostna akademija, ^lasbena aka-detnija in šola za telesno kulturo. Te usta-nove vzgajajo kadre za spodnjo šlezijo in skrbijo za teoretično in praktično razisko-valno delo. Rezultati se kaiejo v vsakdar njem življenju, v naglem porastu industri-je in v kultumem razvoju okoliškega pod-ročja. Nova akademska centra sta bila usta-novljena v Zabrze-Rokitnici in v Glivicah, kjer je medicinska akademija in šlezijski inštitut za tehnologijo. Obe Uatanovi vzdr-žujeta tesne stike z gornjsšlezi)s>icim indu-strijskim področjem. Medicinska akademi-ja v Zabrze-Rokitnici ne razvija samo znan-stveno-raziskovalnega dela o boleznih, ki se najpogosteje pojavljajo v industrijskih področjih, ampak se tudi bori proti njim in vzdržuje ambulantno službo. Tehnolq^ki inštitut v Glivicah v prvi vrsti vzgaja spe-cializirane inženirje za šlezijo in pospe-šuje raziskovalno delo na praktičnih pro-blemih tega industrijskega področja. Nove visokošolske ustanove so bile usta-novljene tudi v drugih mestih zapadnega področja. Tako na primer pedagoški inšti-tut v Opolah, ki skrbi za profesorski kader tega področja. Velik akademski center je postal tudi Szczecin. Tam je bil ustanov-ljen inštitut za tehnologijo, kmetijski in-§titut in medicinska akademija. V Szczeci-nu je zdaj okrog 500 študentov. Eden največjih novih poljskih akadem-skih centrov je Gdansk. V tako imenova-nem tromestju, Gdansk-Gdynia-Sopot, je pet visokošolskih ustanov: inštitut za teh-nologijo v Gdansku, visoka ekonomska šola v Sopotu, medicinska akademlja in pedagoški inštitut v Gdansk-Wrzeszczu, in umetnostna akademija v Gdansku. V tem centru študira preko 12000 mladih ljudi. Posebno živahno je na inštitutu za tehno-logijo v Gdansku; tu se vzgajajo strokov-njaki za najvažnejše raziskovalno delo — gospodarski napredek obalnega področja, posebno glede razvoja ladjedelništva, Jadij-skega strojništva in reševanja pristaniških problemov. Tudi ekonomska šola v Sopotu je usmerjena na trgovino in prekomorski transport. Posebno tesno je povezan z bližnjim okolišem Kmetijski inštitut v Olsztinu, ki je bil tudi ustanovljen po drugi svetovni vojni. Ukvarja se predvsem z vprašanjem izboljševanja letine in rejo živine in vodi moderne raziskovalne objekte na kmetij-skih posestvih. Tako vidno prispeva k po-rastu kmetijske proizvodnje v Warmiji in Mazuriji. J. Prešeren ŠPANIJA — Pred kratkim so barcelonski študentje znotraj univerze demonstrirali proti aretaciji treh njihovih kolegov in pisali na stene gesla »Svoboda, Demokracija, Dol s Francom«. — Tudi v Madridu je prišlo do vala novih demonstraci] proti aretacijam naprednih šttcdentov. ~r. TUNIZIJA — Univerzitetni dramski center, ki so mu botrovali študent-je sami, je priredil turnejo svojega avantgardnega gledališča po državi. Po nekaj uspešnih predstavah v prestolnici, j% skupina obiskala še nekatera ostala mesta. Predstave so, razumljivo, najbolj pritegnile mlade Ijudi, na zelo ugoden odziv pa so naletele tudi pri ostali publiki. Po tem zgledu so začeli na nekaterih srednjih šolah ustanavljati podobne dramske skupine. SOVJETSKA ZVEZA — V Sovjstski zvezi je bilo v preteklem letu na vseh šolah preko 56 milijonov učencev in študentov. Nadaljevali so z reorga-nizacijo sistema javnega izobrakevanja. Tako so proti koncu leta spremenili preko 40.000 osnovnih in sedemletnih šol v osemletne. V obveznih šolah je bilo v preteklem letu 39 milijonov učencev, kar je za tri milijone več od prejšnjega leta. Pet milijonov ijudi študira na višjih in specializiranih sred-njih šolah, 2.000.000 od teh jih je na visokošolskih zavodih. Na tehničnih šolah je v preteklem letu diplomiralo 750.000 mladih specialistov, več kot 320.000 od teh ima visokošolsko izobrazbo. TELEGRAMI MEDNARODNE ORGANIZACIJE — Mednarodno študentovsko gibanje za Združene narode je povabilo vse nacionalne unije študentov in vse med-narodne študentovske organizacije na redno letno konferenco, ki bo letos od 25. avgusta do 1. septembra v Lavadifi, Grčija. Otvoritvena svečanost bo v starem gledališču v Delfih. študentovski svet posveča zadnje čase veliko pozornost bližnji DESETI MEDNARODN7 ŠTUDENTOVSKI KONFERENCI, ki bo letos od 27. junija do 8. julija na Lavalski univerzi v Kanadi. Sodelovalo bo 73 predstavnikov nacionalnih študentskih nnij, ki so do zdaj včlanjene v tej zvezi, skušali pa bodo pritegniti še nekatere ostale zveze. Priprave potekajo ob tesnem sodelo-vanju COSEC-a in Kanadsko študentovsko zvezo. V dvanajstih dnevih inten-zivnega dela bo prišlo med udeleženci do zamenjave izkušenj, postaviti bodo skušali nove osnove mednarodnega študentovskega sodelovanja in okrepiti solidarnost s študenti, ki se morajo še boriti za svoje osnovne pravice. FRANCIJA — star avtobus, ki je še do nedavna vozil po pariških uli-cah, bodo preuredili za pot v Jaipur v Indiji. V njej bo deset francoskih študentov, ki so si izbrali pot preko severne Italije, Jugoslavije, Bolgarije, Turčije in Pakistana v Indijo. Ekspedicijo je podprlo ministrstvo za mladino in šport, različne druzbe so pomagale opremiti njihov potujoči dom, pomoč pa so obljubile tudi ambasade držav, skozi katere potujejo. študentje upajo, da se bodo vrnili z različnim dokumentarnim materijalom — filmi, zapisi, predavanji in morda knjigo. Iz teh sredstev bi potem pripravili drugo po-dobno ekspedicijo. IIIUftMIMIiHitflM^ KAJ SE DOGAJA NA PORTUGALSKEM KAKO DOLGO ŠE? Portugalski študentje pri eni od mnogih deraonstracij Ena zadnjih žrtev Salazarjeve dik-tature je bil znani portugalski kipar Jose Dias Coelho, Id ga je ubila na ulici portugalska tajna policija (PIDE). Nje-govo telo so odnesli, družina je zve-dela za njegovo smrt šele štiri dni ka-sneje, ko je v časopisu izšla uradna vest. Coelho, star je bil 39 let, je btt strog nasprotnik Salazarjeva fašistič-nega režima že do zgodnjih študentov-skih let. Politični umor Coelha je odsev no-vega terorja na Portugalskem po po-narejenih volitvah, prav tako pa tudi izraz bisterije po izgubi Goe. Po vesteh iz Portugalske lahko pričakujemo, da bodo postale Salazarjeve žrtve še mno-gi njegovi nasprotniki. Volitve na Portugalskem so bile izveden brez glasovanja, brez kakrš-nekoli opozicije in celo brez samih vladnih javnih zborovanj. Volivno pravico ima samo 15 odstotkov prebi-valstva. Vsi opozicijski kandidati so ali v ječi ali pa jim že grozijo z are-tacijami. Volivni miting so prepove-dani. Ni svobode tiska in tudi radio je opoziciji zaprt. Politična policija je are-tirala-40 demokratov v Alpiarci, ki so organizirali v mestu štrajk (štrajki so na Portugalskem prepovedani). Voj-ska stoji na straži v več mestih pokra-jine Aletenjo v južnem delu Portugal-ske. O režimu se ne razpravlja, pravi vlada, kl dobro ve, da se je med por-tugalskimi ljudmi rodilo sovraštvo do fašizma, ki vlada že celih 35 let. Ljudje naj molče, da bo vlada svetu lahko pokazala, da podpirajo njeno nedemo-kratično politiko in njene kolonialne vojne. Teror ne more stati dolgo skrit, ker se nezadovoljstvo med ljudmi ved-no bolj širi. Portugalski narod, mla-dina in študentje, so na borbo priprav-ljeni. Proti koncu preteklega leta so bila mesta Lisbona, Cormbre, Porto, Ave-iro in še nekatera druga, prizorišča širokih demonstracij, v katerih so štu-dentje dvignili svoj glas po svobodi, demokraciji in miru. Vse ulice so bile polne »Policije javne varnosti« in a-gentov politične policije, ki je odgo-vorna za smrti, mučenja in aretacije tisočih Portugalcev. študentje pa so kljub njihovi prisotnosti napolnili ulice. Preteklega oktobra, ko je Portugal-ska proslavljala 51. obletnico progla- sitve republike, se je vlada poslužila vseh metod, da bi preprečila kakršne-koli manifestacije nezadovoljstva. V Iizboni je bila mobilizirana vsa poli-cija. Radijsko vodeni patrolni in poll-cijski avtomobili so križarili po vsem mestu. Kljub temu so se zbrale na uli« cah velike skupine študentov in delav-cev, ki so vzklikali republiki in svo-bodi. Policija je z njimi brutalno po-stopala, veliko je bilo ranjenih in are-tiranih. Toda študentje niso pozabiti svojih kolegov, ki so padli v roke faši-stične policije. Napisali so zahtevo po izpustitvi, ki jo je podpisalo nekaj sto ljudi. Sledile so mirne demonstracije, njihove zahteve so bile jasne: amnesti-ja, mir, svoboda, demokracija in svo-bodne volitve. Kako dolgo še? Vrata za mirno rešitev portugal-skega problema so zaprta. Ali še huje, reči moremo, da so zapahnjena. Ljud-je zahtevajo mir. Salazar jim odgovori s kolonialno vojno. Ljudje zahtevajo amnestijo, Salazar izda ukaz za še huj-ši pritisk. Ljudje zahtevajo kruh in svobodo. Salazar jim daje fašizem in lakoto. Salazarjeva vlada ima proti sebi vse ljudi in vso mladino. Za Salazar-jevo krutostjo in trdovratnostjo bi lahko našli tuje in domače monopole, roke tujega imperializma. In če se je odločil Salazar, potem imperializem že mora stati ob njegov} strani. Strel revolverja bi zadostoval, da bi se iznebili diktatorja. Za osvobodi-tev dežele izpod tiranskega gospodstva domačih in tujih monopolov pa mora biti enotnost, organizacija in odloči-tev ljudstva. Usoda portugalskih študentov mora biti usoda naroda, katerega del so. Univerza nima svobode, ker je tudi de-žela sama nima. Toda gibanje, ki so ga vodili štu-dentje v preteklih letih, je postalo vse močnejše. Razvoj njihove organizacije, njihova enotnost in odločnost, njihova ljubezen do demokracije in sovraštvo do fašizma in vojne, je dokaz, da por-tugalski študentje vedo, kako živeti s svojimi ljudmi, da bi izbojevali velLko, odločilno bitko proti Salazarju, da bi ponovno dobili svojo neodvisnost fia prerodili svojo univerzo. J. P, 0 humanističnih koncepcijah v sodobni slovenski književnosti (Nadaljevanje in konec) Vsak filozof deklarativno sprejema dogmatske postav-ke, jih popularizira in razgla-ša sam sebe za njihovega no-sivca. (T.K. Perspektive 15,623) Apriorni (»sentimentalni«) humanLzem jevi-del osnovo humanizma v apriorno dani človečnosti. Dana je vsakomur brez izje-me, kasneje pa jo lahko do določene — rezidu-alne — meje s posredovanjem razuma ali kako drugače zavrže. (Moral je zaščiti človeka kot takega, kot vrsto, brez izjeme.) Naslednje pojmovanje humanizma je to kon-cepcijo porušilo in videlo smisel humanizma šele v določene vrste dejavnosti; v iskrenem, aktivnem ostvarjanju določene osnovne člove-6ke možnosti, kije dana vsakomur (dru-gačna), vendar le kot m o ž n o s t. Od človeka budo. Zato vidi jiova koncepcija tudi v umet-niški izpovedi predvsem odraz zaprtega indi-vidualnega humanitarnega procesa — in nika-kor ne sredstvo za ugotavljanje splošnohumani-stičnih vrednot ter preko tega celo »sredstvo« za objektivno humanizacijo človeka. Zato umet-nost zanemarja tkim. komunikativno plat (do stopna struktura). Umetnika ne zanima konsu-ment, se pravi kulturni konsument v klasičnem smislu, v njem ne bo iskal najustreznejših pla-sti, da bi zazvenele z njim v sozvočju, marveč postavlja konsumenta pred kolikor mogoče zahteva, da v nasprotju s konvencijo, z dogo-yori, »uresničuje«, ostvarja svojo individualno (Sano možnost. Humanizem postavlja torej na Individualno etično aktivno bazo; tkim. »ma-lemu človeku« v povprečju in v prejšnjem smi-slu celo odreka človečnost. Osnova »novega« Jnimanizma je namreč v »osveščevalnem proce-Šu« »očlovečenja«, ki pa je predvsem možnost intelektualca-upornika (ne uradnika-podrejen-ca). Humanizacija je torej v celoti stvar posa-meznika. Nihče mu je ne more vsiliti, niti mu Hi apriorno dana, kvečjemu lahko sprejme po- Matjaž Kmecl komplicirano subjektivno omejeno stvarnost. Z drugimi besedami: umetnik ne bo sikal skupne-ga jezika, marveč bo do skrajnosti vsiljeval svoj subjektivni, individualni jezik; svojo indi-vidualno resnico bo opazoval predvsem s tiste plati, ki je človeku zgodovinske družbe najbolj tuja, najmanj konvencionalna, torej najbolj umetnikova, osebna ali celo privatna. Sicer bi mu pretilo »razosebljenje«. Tako mu zgodovin-sko družbeno resnico naenkrat nadomesti sku-pek bolj ali manj — vendar z ničimer poveza-nih — individualnih resnic, ki vegetirajo v svo-jem samovoljnem svetu, ne da bi priznavale karkoli, razen povsem slučajnih medsebojnih vezi. (Prim. Lukacsa: Metodologija in vsebina Heideggerjeve filozofije izražata v skrajno za-motani — predvsem pa izumetničeni — termi-nologiji življenjsko potrebo intelektualca-fili-stra v težkem času kriz: kako odvrniti lastne življenjske razmere ali pa vsaj sodelovati pri spreminjanju objektivne družbene resničnosti.) Seveda vede to spričo sodobne organizirane družbe v absurd, takoj ko se skušajo po-samezniki pod pritiskom družbeno dejav-nih ambicij povezati v organizirano skupino. S tem dejanjem namreč samo posebno zanikajo svoje miselno izhodišče, oz. so prisiljeni nene-homa eklektično nihati med lastno teorijo in prakso. Absurd, ki je evidenten, je približno takle: Posamezniki, katerih miselna osnova je zanika-nje — ali vsaj omalovaževanje — pomembno sti medsebojnih vezi v človeški družbi (dogo- Irino Kralj: vori, organizacija ipd.), se povežejo na podlagi ustrezne osnove v določeno skupino, ki v družbi enotno nastopa (na osnovi dogovora!) Izberejo si n. pr. celo svojega idejnega vodja, ki je vir osnovnih idej. Te ideje skupina enotno spreje-ma, oz. jih njeni člani v smislu svojih indivi-dualnosti le malenkostno variirajo oz. dopol-njujejo. — že s prvim dogovorom se proces »samouresničevanja« zamaje, z idejnim prila-gajanjem oz. povzemanjem pa se začne temelji-to sprevračati v proces »polaščanja« oz. pod-rejanja oz. razosebljenja, — ki je sicer navidez zelo demokratične oblike, a se vendar v niče-mer ne razlikuje od vseh tistih zgodovinskih praktičnih oblik polaščanja, ki jih T. Kermau-ner našteva v svojih razmišljanjih. Absurd pa gre še dalje. Ker je pravzaprav sleherna tiskana, upodobljena, oz. izvaja-na umetniška misel le posredovanje last-nega sveta — zato prehaja s posredovanjem na določenem nivoju v akt polaščanja; saj gre za vsiljevanje individualne resnice vsakomur, ki to umetnost priznava za umetnost. Sleherno pri-znanje pomeni namreč sprejemanje; sprejema-nje pa je seveda podrejanje, oz. v drugi relaciji »polaščanje«. .Tako se naenkrat sleherni komu-nikativni proces sprevrže v »polaščevalnega« (duhovno), sleherno posredovanje umetnosti, ali filazofske misli ipd. sprevrača že glede na svoje fenomenalno bistvo v »polaščanje«. Ali se mu vsaj nevarno približuje. Posredovanje umetnosti oz. ideje postane potrebno oz. je po svojem bistvu diametralno nasprotno miselno-sti, ki je tej umetnosti oz. filozofiji botrovala (vsaj na zunaj). če preberemo namreč eno samo pesem, se s tem že hudo naivno izpostavimo nevarnosti, da bomo »polaščeni«, — še posebej, če pesem za-pusti v nas kakšne posledice, recimo estetsko ugodje, spoznanje ipd. Tako nam preostane samo še to, da samo ustvarjalno oblikujemo in da se skrajno previdno izogibamo slehernemu prevzemanju, se pravi branju, obiskovanju te-atra, razstav ipd. Da pišemo torej pesmi za lastno porabo in da poezije sicer ne beremo; da se sicer ukvarjamo s filozofijo, a filozofskih traktatov ne beremo, da igramo nogomet, vendar s samimi seboj — pa še to je nevarno, ker se nas lahko žoga »polasti« (približno navezujem na primere T. Kermaunerja.) Dva zaključka sta špričo tak&nega absurda nujna. Prvi je ta, da je vse človeško (v smislu »samouresničevanja«) izključna domena nepo-sredno miselnega oz. nmetniško ustvarjalnega procesa, da so že reproduktivci s svojim proce-som podoživljajočega posredovanja daleč od človeških osnov; kaj šele povprečen človek, ki NIKO GRAIENAUER Bolezen V sreči knčim: kam s težkim, brezimnim vinom, naj seva, takG vročično mi drhtijo usta. Ponoči nekaj nenehno srepi vame. že čutim v sebi temno srečavanje senc. Tukaj! pripravi mučilno orodje. V čelu sem neisrekljivo bolan. Hlastni že, težka žival! Dol z mojih prsi! '* in luč sika in mehka zona me prežema. Tonem: daleč je neka roka. že me uklepa temni soj mrtvih stvari. umetnost in filozofijo samo po Svoje sprejema, ničesar pa intelektualno ne ustvarja. Drugi se nanaša na tkim. herrnetizem v umetnosti. Umetnost se namreč pod takšnim aspektom hitro začne zatekati v dve skrajnosti: v artizem in v abstraktno filozofijo. Obema možnostima je pogoj hermetični svet: človeštvo se spremeni v človeka, ki zaplava nad zgodo-vino, bodisi s formalno nedostopnostjo bodisi z apriorno filozofsko spekulacijo. S tem pa smo seveda naenkrat pri romantičnem mitu o umet-niku, filozofu ipd. — geniju posamezniku kot neki metalizični, eiikratni in zato izjemno mož-ni »substanci« oz. fenomenu. Prisiljeni smo ba-lansirati na visoki vrvi aristokratizma, ki teži kot sleherni aristokratizem, k izdvajanju dolo-čene plasti iz »običajne množice«; plasti, ki je slučajno obdarjena s to enkratno, izjemno, ari-stokratsko, po božji volji ustvarjalno možnost-jo. Kot v začaranem krogu se ob tem spet znajdemo ob pojmu »polaščanja«, le da z ne-koliko drugačnega aspekta. Polaščanje, do katerega smo prispeli, nam-reč ni zgodovinsko, konkretno, dialektič-no polaščanje, proti kateremu se kan-cepcija bori, marveč je metafizione, usojene, ne-izogibne narave. Kako naj si pomaga človek, ki ga je recimo »narava« z neko metafizično ustvarjalno možnostjo dvignila nad zgodovin- NIKO GRAFENAUER Noč Ta noč pri svetilki je malo zlata in malo nepoznana. Utrujen sem in čutim: vsak hip se razvežem kot solza. Pesem, mali jug v sluhu, naj se rokujem s tvojim vajtišjim zvokom. Naj moja vrata mah prerase s krutim sijajem. Iztekam se kot žitni val na rjavem odru avgusta. Vrni Zaprl se bom kot knjiga, kakor rana. O pesem, severnica v mojem mesu, ostani nedotaknjeni imr, membrana čuječne duše. Zlat list na zelenem drevesu. V temi: trpljenje mi pokriva usta. O njem pripovedujem v svoje roke, v črni sklep nemoči in sna. Srce privzema gotiko avgusta. (Nobena dlan tako ne poteši.J Sam sem. O vrni se. Kot ptico te vpije od senc razboleno oko. Pred mano se v noči razgrni. Naj moj pogled (v njtm je vse topo ali zaneseno) se dolgo spet rokuje t tvojim. O vrni se, o vrni. sko množico? V tem pa tudi tiči vsa praktici-stična uporabnost nove koncepcije: metafizič-na usojenost v obliki dapih dispozicij (kriteriji za to so seveda subjektivno variabilni). Histo rične oblike polaščanja se da odpraviti, ker so produkt proizvodnih odnosov, torej so zgodo-vinsko spremenljive in minljive; metafizičnih oblik pa se ne da, ker so usojene, so vnaprej dane. Ce hoče biti človek res človek, je celo pri-moran slediti tem predispozicijam, v tem je smisel »samouresničevanja«, v tem je osnova »novega humanizma«. Mera, do katere bo »ures-ničil« lastno metafizično usojeno možnost, mu služi celo za merjenje lastnega humanizma; no-vo »polaščanje« zadobi s tem tudi navidez moč-no etično noto. e prej smo nekajkrat naleteli na vpraša-nje kriterijev »polaščanja«. — Kje, kdaj in kako lahko govorimo o polaščanju? — T. Kermauner je v obrobnih marginalijah o slo-venskih revijah in gledališčih zanikal kakšno posebno (recimo progresivno) vrednost vsem slovenskim revijam, razai eni, in vsem sloven-skim teatrom, razen enemu. Revijam približno zato, ker ne gojijo filozofske misli in še pose-bej zato, ker gojijo »klasični tip kritike« (ki je seveda najprimernejša oblika »polaščanja«), — gledališčem pa v imenu nekakšnih zastarelih liberalističnih okorelosti ipd — kar povprek. V tem je šel tako daleč, da je že vnaprej odrekel sleherno progresivno in razvojno aktualno vred-nost celo neki skupini (ki naj bi gojila odrsko satiro), — ki je še sploh ni bilo — niti perso-nalno, še manj dejavno, — marveč se je o tem slučajno šele govorilo. Zlasti drugi primer odkriva v zelo golih čr-tah metafiziko nove obl&e polaščanja. — Do-ločeno gledališče kott komunikativna ustanova, je z nekega apriornega Tidika glede na lastno metafizično dano svojstvo, dvignjeno nad osta-lo kulturno srenjo. In to ne samo v danera trenutku, marveč celo vnaprej. Ce to trdi T. Kermauner, bo seveda prvo, kar bomo spričo vsega povedanega vprašali, ali gre pri tem za »resnico«, ki ji lahko priznamo histoncno objektivnost. Po vsem, kar smo ugo-tovih doslej, bi morali zgodovinskost kot mož-nost v precejšnji meri črtati. Bila bi v precejš-njem nasprotju z osnovami opisanega nazora Kermaunerjeve ugotovitve lahko potemtakeni y mnogočem pripišemo samo enkratnemu iz-jemnemu, osebnemu »samouresničevalskemu« gledanju T. Kermaunerja, ki poskuša neki zgo-dovinsko objektivni proces »samouresničeval-sko« interpretirati (Heidegger: Temelj fenome-nologije je razlaga, interpretacija. — Vključitev subjektivnega momenta. M. K.) Obakrat ie si-cer posegel v zgodovinskost, vendar ne zato da bi ugotavljal dialektiko zgodovinskega procesa 3^rda ? Si ^abral ar^mentacije za inter-' ?t«f^ J e- ?edanJosti v obliki metafizičnega stanja; pa naj bo to ta ali ona revija ali ta ali om teater, ah osebni nazor T. Kermaunerja co "" -^ ne bo P°mote: Slovenska umetnost, ki L?aV1(JeZn°- a j pa tudi resnično zateka pod te miselnosti, je v določenem premeru al^tetna (le ^osebej PiJ * SSS (-le ^osebj PJa * SSS odkrii« ?„L? zanikat1' da Je ob tej miselnosti n?p f o I?™**-0 mocne ustvarjalne impulse, v njej je nasla oporo za ustvarjalno samozavest ™wižH?em nevez^em' bolj priložnostnem raz-misljanju gre v glavnem samo za ugotavlianJe histončne aktualnosti omenjene humaSs fčne oz splošnofilozofske koncepcije, ne p^za ugo-tavljanje estetskih kvalitet na njo tako ali dS gace vezane umetnosti. III Svoje predavanje o najnovejši slovenski knjizevnosti sem na jugoslovanskem sla-visticnem kongresu zaključil z misliio naS.ne ^re vrednotiti s stališča iz- avantgardizma, oz s stališča iTnnti takfaliJdnmed- realiZmOli in -vangard^om take al drugacne sorte. Vrednotili naj bi ga kot enega izmed zgodovinsko možnih prispevkov k obhkovanju nove socialistične humanis^ne za lat na kratk0 ogledamo povojne koncepcije, ugotovimo pavša no ZatS V Pn°g°čem enostransko takšnole pbo: Revolucijskemu humanizmu ki M predvsem razred, množico, in izrine zato deZL V^ Plan' Sledi ^^l ^eTa človlk LZllne~ \°^e^e Posameznika ciovek, lahko se tako neznaten in podel if, ? f dTVf,m ,m najprej človek- Določenemu sli ju intelektualcev takšna koncepcija ne zadoSS je, ker je preveč pasivna. Postavijo tezo da Te" stopnja humanizma enaka stopnji (humaniftič ne) ustvarjalne aktivnosti 'umdiLsnc ?Umanizem aktivnosti oz. »odločnosti« (Hei- lUje.Svoj človeški ideal »eiok ocnosti«, skupina, o kateri je govora poimenovala za »kritično«, SSk k jetd Ž tUk S SSSSS ^L4 Pti Cloveškl vrsU (za tega se ni treba tru- aPriorno da« s tlstim tre- S ™ V •5' tvorni Je nasel svoj odraz v tezi o »samo nJ P vrednoto so X obhkovanega se je postavil na veliko b?lj kri-S\m Pes^mistično stališče. S tem pa je vs" r2111?^1"60^ boIj individualni kon^ ^n opredeHl etlčn°-moralno vsaJ delno utrdil Kakor hitro pa je seveda za merilo postavil posameznika oz. celo neki intelektualni proces I tn^fni ^11' se Je zamajala neka dru !L "^?^0^- SubJektivizem kot nujna po-sledica taksne koncepcije, je omajal in zmešal kritenje za splošno (ne individualno, ne posa- kS^nnVn^ ZE družbeno objektivnost in konkretnost. Obenem pa je zanikanje vrednosti Vinjete na tej strani: Anica Hladnik tkim. apnornega (pasivnega) humanizma, ki loči človeka od opice hudo aristokratska loči-tev, ki določen sloj tudi dejavno izolira v smi-slu Lukacsove misli o strahu intelektxxalca-fili-stra pred družbeno odgovornostjo. Zanemarja-nje komunikativnosti in estetsko samozadovo-ljevanje ter obenem izgubljanje posluha za ti-sto osnovno humanizatorično funkcijo, ki je Joco Znidaršič: Slutnja. (Z mednarodne razstave ume tniške fotografije v Moderni galeriji) ena izmed trajnih bistev umetnosti, so negativ-ne prakticistične značilnosti te koncepcije v književnosti. Relativizem in abstraktnost krite-rijev se je s prejšnje relacije družba-človek samo prenesel v obratno smer — človek — družba, se pri tem sicer delno konkretiziral, a ostal v svoji osnovi še vedno zelo abstrakten relativizem. — V tej luči pa se seveda koncep-cija pokaže tudi kot izrazito utilitaristično hi-storično pogojena za potrebe nekega sorazmer-no ozkega sloja inteligence. Kam pelje današnji družbeni tok? Eksakten odgovor bi mogel približno nakazati tudi na-daljnji razvoj humanistične misli pri nas. S tem v zvezi pa — do neke določene mere — tudi idejno in oblikovno strukturo umetnosti, še posebej književnosti. Problem decentralizacije je — da izrabim samo enega izmed možnih vidikov — v naši družbeni stvarnosti hudo trčil ob problem so-cialistične zavesti. To bi moralo nujno na širo-ko okrepiti veljavo etične in moralne oprede-ljenosti, odgovornosti in jasnosti zadnje huma-nistične koncepcije. Bi pa moralo zaradi svoje družbene širine v dejavno območje pritegniti oz. organsko vključiti v nekem smislu tudi ne-katere elemente tkim. »apriornega«, »pasivne-ga«, oz. kakor je danes nekako utrjeno, — »sen-tunentalnega humanizma«. S to pritegnitvijo bi se humanistična misel spet približala histo-rični in dmžbeni objektivnosti, bila bi ji dana možnost, da bi vsaj deloraa odvrgla intelektuali-stično abstraktni balast, da bi se široko in borbeno etično-moralno angažirala v družbe-nem dogajanju, — ne da bi po drugi strani zanemarjala polnokrvne in kompleksne indi-vidualne suverenosti, pa čeprav celo v najbolj privatnem obsegu. Njen smisel bi moral biti blizu akciji socialistične zavesti: izpovedovati resnico, vendar ne samo splošno družbeno, mar-več prav tako posamično, ali pa obratno, — saj se med seboj v praksi ne izključujeta, ker se ne moreta izključevati, le da včasih funkcioni-rata na različnih nivojih. Morala bi kritično, nekorumpirano, predvsem pa jasno in dostopno neizprosno razčiščevati odonse med obema. Da-našnja stopnja našega družbenega razvoja kot visoka stopnja decentralizacije je z vso veho* menco izvrgla na površje predvsem problem tistega dela socialistične zavesti, ki bi ga lahko imenovali socialistična morala. Tu ne gre več toliko za stopnjo te zavesti pri nekem ozkem, birokratskem, administrativnem — vodilnem sloju, proti kateremu sta se borila in se še bo rita vsak po svoje prejšnja dva humanizma, marveč za stopnjo te zavesti pri najširših (sa-moupravljavskih) množicah. V takšnem proce-su pa more seveda intelektualistični hermeti-zem kot akcijski okvir neke aktualne koncep-cije učinkovati samo negativno. a ne bi ostalo pri pomoti: če sem prej govoril o nekih vrednotah dveh naših, slovenskih humanističnih koncepcij, ki bi jih utegnil predvidoma upoštevati nadaljnji razvoj sodobne slovenske humanistične misli, s tem nisem imel pred očmi kompilativne sinteze. Obe koncepciji sta v svoji obliki in funkciji historično minljivi, oz. že danes relativno pre-živela (ena bolj, druga manj) historična nuj-nost. Gre za to, da bi nekatere osnovne vred-note humanizma, ki se ponavljajo v historičnih inačicah in jih srečamo tudi tukaj, dobile v nadaljnjem razvoju humanistične ideje pri nas nove, zgodovinsko žive in aktualne funkcije. Seveda tudi — in predvsem — v uraetnosti. Zadovoljiv uspeh naših ekip ¦ Meduniverzitetni tuirnir v rokome-fcu je bil konec aprila na Refci. Udeleži-lo se ga je 7 mašlldli — med njimi tud5 Hjuibljanska — ih 5 ženskih ekip. Za vse meduniverzitetne turmirje je značilno predtekmovanje v dveh skupinah, na-Icar obe ©nakoplasirani ekipi igrata med seboj odločilno tekmo za končno uvr--stitev. V prvi skuiplni je ekipa Novega Sada zasedla prvo mesto, sledili so Beograd (enako število točk), Zagreb ih Skopje (brez točke). V drugi skupini so Ijmbljanski štu-demtje izgubili tekmo 0 Sarajevčani 10:13, premagali pa so domačine in za-sedli v skiupini 2. mesto. V borbi za končno 3. niesto pa so jih premagali Beo&rajčani. Prvaki so postali Novosad-čaini pred Sarajevčani. Med študentikajmi je bil virstni red tak: Zagreb, Beograd, Sarajevo, Skopje in Reka. Ongahizacija turnirja je bila slaba, posebej so se »odlikovall« navijašikoraz-položenj sodiniki. Našo ekipo so sestav-Ijali igravci, katere smo opazili na med-fabultetnem prvenstvu na GR. Kljub temu, da niso predstavljali najboljšega inoštva, ki ga naša univerza — v skladu 0 pravili ZSSOJ — lahko da, so se — po večletnih neu&pehiih — solidno odirezall. ¦ V Zagrebu je bil 5. in 6. maja od-bojkarski turnir. Nastopilo je 6 mošCcih (Beograd, Skopje, Reka, Zagreb, Ljub-Ijaha in Sarajevo) iin 4 ženske ekipe. Rezuitati obeh predtekmovalnih sku-pin so bili docela enaki. Prvi moštvl iz nista izgubili niti enega seta. V : za prvo mesto na tumirju so Za-grebčani premagali Beograjčane s 3:2, tjubljančani pa so osvojili 3. mesto po-tem, ko so odpravill Skopjance s 3:1. Na repu sta pristala Sarajevo in Reka. Med študentkaimi BeograjčariLgrede odiprl še vrata kletke papigte in dve konservi, ki sta ležali na Tnizi bančnega uiradiniika. Komono je stal pred blagajno in za- -. vzdihnil. Tako lepe blagajne še nikoli prej ni videl. I-mela je tako Jjubko ključavnico, da je že pomišljal, če jo toaj odpre ali ne. Potem je vendarle premagal ganotje in se vsedel na tla. Zaoel je tiho, presunljivo žvižgati in blagajna se je začeila odpirati. Zvižgal je kot žvižga fakir kači, da zaplese. Ko so bila vratica blagajne že na stežaj odiprta, je pristopil in pobral d«iarce, k» jih je bllo tdiko, da bi z njimi lahko živel človdk trideset let in bi si poleg tega laihko vsak dan kanpil še pištolo na vodo. Začel je preštevati. Medtem so neka vrata za njegovim hrbtora zaškripala. Sumkovito se je obrtiil, toda ničesar ni zagledal. Potem, ko je štel naprej, je zopet nekaj zaropotalo. Jaka Revolver je otrpnil. V sobo, kjer je bila blagaj-na in Jaka, so vdrli policaji m privatni detektivi. Obstopili so ga in nnu velelij naj dvigne roke. »Saj sem vendar v policijski uniformi,« jih je prepričeval. Potem, ko je videJj da ne bo mogel kar tako uiti, je za-krlčal in poikazal z roko v strop stene: »Avijon!« Policaji, podpolicaji in privathi die-tektivi so pogledali navzgor. To njihovo trenutno odsotnost je Jaka Revolver porabil za to, da je privlekel iz žepa. pištolo in jo napenl v ljudi okoll sebe. Sukal se je okoli svoji osi in brbljal: Streljam, streljam... Pri tem je pf*-tiskal na petelina pištole in dodobra po-škropil Ijudi, kajti pištola je bila na vodo. Ko je doma hitel, je v naglici zamenjal pištoli in sedaj je bil brez pravega orožja. Policaji so se mu za-smejali. »Hop, cefizelj, zdaj te pa imamo,-« so se miu srnejali. Takrat pa se je položaj Henadama obihil v prid Jaki Revolverju. Po-grabil je namreč steklenlčico z nitro- • glicerinom, jo nagnil (rrvalce za moč) in . poteim pljuval dkoli. Vsak pljunek je deloval kot bomba iin ljudje so se na-enkrat razbežali. Potem so ga izza vrat in skozi okna obstreljevali, vendar tnu nihče ni mogel doživega. Takrat se je zgodilo nekaj nena-vadnega in mestece Santa Petica ie ta dogodek zapisalo v svojo kronvko. Mimo banke je namreč privozil bar-ko študent, ki ga je mesto Santa Pe-tica povsem zamorilo. Ni in mi mogel doštudirati, trdil je le, da bi bilo vse v redu, če bi se mesto imenovalo vsaj Santa Šestica. Ta študent je stopil v baaiiko, kjer se je bil ta strašeh boj, sto-pil je (ni se oziral na streljanje), h gangsterju Jaki Revolverju in mu po-kazal, samo za trenuteCt, nek spis. Gangster Jaka Revolver je bil pri pri-či mrtev. ' Študent Jainez Padnik, ki je štiudiral • v mestu Santa Petica, je Jaki Revol-'; verju pokazal ioic: iribuna Ljubljana pleše Večkrat slisuno parole: ples Je ena osnovnih oblik človekove rekreaeije: nudi možnost cstetske vzgoje ...! Kjer je mla-dina, je r'es, kjer je ples, tam je tudi mladina! Nekdo si je drznil še več: ples druži narode! Vse bi bilo prav in dobro, če ne bi ne-kateri objestneži na Ijubljanskih plesiščih začenjali probleme. ki so se v enem letu ljenci, od katerih bi tudi radi slišali mne-nje. Glavne ugotovitve so bile povedane že v dnevnem časopisju. Ker pa smatramo, da v precejšnji meri zadevajo tudi štu-dente, jih obravnavamo še v našem listu. Mladinski plesi so pravzaprav vsi plesi v Ljubljani. Pleše se v Festivalni dvorani, v kavarni Studentskega naselja, v Narod- šiški pred nekaj meseci in se je pokazala tudi na posvetovanju Tribune mladih. Gneča na plesiščih, točenje alkohola mla-doletnikom in že pijanim, je dajalo po-vod za grobe pretepe. Plesni učitelji so izgubljali vajeti iz rok, saj so bili neza-nimivi s svojo večno četvorko, ki je naj-večkrat pomenila divjanje (Narodni aom). Razne sumljive družbe s še boi^ sumlji- razrasli kot bodeča neža. Pretepi na te-kočem traku, živinsko pijančevanje (prav-zaprav žival, če ni žejna, ne pije), ne naj-bolj moralno zadržanje razgretih posame-znih parov, ki so poleg tega, da že samo »stiskanje« pomeni pretiravanje v plesu, še paša za oči mladoletnikov, so nareko-vali posvetovanje o mladinskem plesu v Ljubljani, ki ga je organiziral klub »Tri-bune mladih« pred par tedni. 2al se tega posvetovanja niso udeležili mnogi povab- Rock and roll (Foto Joco Žnidaršič) nem domu, na Taboru, v Texasu, v Riu. Medtem ko se študentje izživljajo na pr-vih treh, na vse druge zahaja delavska in vajenska mladina. Potem so še plesi na gimnazijah in študentovska brucova-nja, ki jih velja posebej obravnavati. Društva in gostinska podjetja, v ka-terih režiji so ti plesi, zasledujejo pred-vsem finančne učinke. Ta splošna ugotovi-tevje dala povod za živahno razpravo na posvetovaniu občir>?kr>