Našim malčkom Vekoslav Skuhala: Loizhova prva $ola Nekaj strašnega so te šole za otroke. Za vse »eveda ne. Med temi, ki šole niao nikdar sovražili, apada tudi Lojzek. že vedno in še vedno. Podatki v naslednjih vrsticah naj veljajo namesto vseh drugih umetnih dokazov glede tega. Lojzek se je kaj rad sestajal z vaškimi otroki, da so se igrali šolo. Za upravitelja so navadno določili njega, ker je najurneje sukal svoj jeziček In se repenčil že disto po gosposko. Vsaj pet ali šest otrok je moraJo stikati nosove skupaj, pa je bilo ie dovolj, da se je začela igra s šolo. Šola, ki so jo uprizarjali otroci, je bila pod katero izmed košatih vrb ob jarku, ki se neskonCno leno vije od Lojzkove rojstne hiše, da se neopaženo izlije v vaški potok, v Brjago. Bilo je kričanja in vpitja na stote, kakor je pač v navadi po šolskih dvoriščih, ko deca uživa prepotrebni odmor. Zbudile so se tudi žabe, ki se sicer le bolj na večer oglašajo. Regljale so po svojih notah, a Lojzku in drugi deci se je dozdevalo, da Be jim posmehujejo. Kaka suha veja ali košček zgub&ne vrbove skorje, kar je pač bilo pri rokah, je moralo zleteti v jarek, da se je žabji zborček zmotH in osramočen utihnil. šola pa se je mogla v miru nadaljevati. Predmeti Lojzkove šole pod vrbami so bili najrazličnejši. Skoraj jih je bilo več, ko v pravi šoli. Ce kdo noče verjeti, naj pa z lastnimi očmi pogleda v tako domačo šolo, pa bo kmalu ozdravIjen! Ka]r>ak, vsaka domača Sola ni tako vse- stranska in vzorna, kakor je bila tista, ki jo je upravlial gospodič Lojzek, to je že res! To je dejstvo, ki ga ne prevrže nobena zgodovina slovenske mladine! Verouk na Lojzkovi šoli ni bil bogve kaj poglobljen, kakor n. pr. kje na kaki latinski šoli, a prijeten je biJ. Saj je pogled na zelene trate in kipeče griče okrog vzbujal čustva v srčecih, kakor jih pobožnejših ne more pričarati nobena knjiga, noben katehet. To so bila čustva občudovanja in stremijenja, naravnost že skoraj čustva popolne bogovdanosti. Le otrok, ki je še ves nedolžen in brez vseh skrbi, jim je zmožen dati prostora v svoji nežni duši. Da v Lojzkovi šoli ni manjkalo molitve, je pač Jasno, ko pa je cerkvica bela na bregu tako prisrčno vabila k molitvi. Boije rečeno, cerkveno zvonjenje, ono je spodbujalo otroke h kratkim, a vročim vzdihom, pa naj je zvonilo mrliču ali za clruge prilike. Kdo še ni prepričan, da je lepa otroška Tnolitev nekaj najlepžega na svetu? Materin jezik pa je Lojzkova šola gojila na ta način, da so se njegovi učenci; z njimi pa tudi on, zabavali z naštevanjem raznovrstnih ugank, pesmic in pregovorov. Bržčas je po vsej slovenski zemlji n. pr. navada, da se z besedo »kaplan« tako ravna, da se pri naglem izgovarjanju sliši lc »planka«. Morali bi se le čuditi, če bi Lojzek in njegova šola ne bila tega znala. Pa je tudi znala. Vsi skupaj so vpili: »Planka, planka, planka.« Še lepše je bilo pri izgovarjanju siavka: Plug pod klopjo, plug pod klopjo. .. Tukaj je upravitelj Lojzek kar nagrade obljubljal tistemu, ki bi se mu posrečilo, ta srtavek vsaj trikrat naglo ponoviti. Nobeden ni dobil nagrade. Poskušaj, komur se ljubi! — Gre? Ne? Da je samoglasnikov petero, je dobro vedela že Lojzkova šola. že triletna deklica, neka sladka TonCka, je brbrala: »i, u, e, o, a — naša maŁka ni doma.« In če jo je Lojzek paprašal: »Kam pa je šla?« — je znala nadaljevati: »V meato po sol« ... Narodna zgodovlna je bila tej šoli zapisana na pokopališču, ki se je iz šole razločno videla Vsi otroci so znali, da so tam na svoji pravici dedek in babica, pa tudi ranogo otrok je tam, ker si je Bogec njihove dušice poklical za svoje angele. Tam bomo še mi nekoč, so vedeli otroci, četudi ni nihče tega hotel glasno povedati. O svoji smrti človek raje moiei. Zdrav otrok še posebno. Iz zemljepisja pa hi otroci Lojzkove šole morali dobiti slabo oceno, ker so vsi poprek trdili, da se sonce pomika, zemlja pa stoji, kar pa ni res. Profesorji trdijo narobe, oni že bolj vedo. Ko je sonce zahajlo za Pohorjem ali bolj pod zimo že za Bočem, so otroci trdili, da gre spat in da je onkraj te planine konec sveta. Če je kdo omen.,1, da je še Amerika nekje, je Lojzete modro dejal: »Je, seveda je, a pod nami.« V računstvu je šlo za silo. S tem pa ni rečeno, da Lojzkova šola ni znala, da je zvezdic na nebu milijon in brez števila, ravno tako listja na drevju in trave na zemlji. Tudi za iase je bilo znano, da jih je veliko, veliko, in da nič ne škoduje, če jih sebi ali tovarišu nekaj izpuliš. Temu početju se je uraclno reklo: nekoga zakečkati ali za kečko prijeti, kar je seveda surovost. Dvakrat gorje, če te zakečkajo smolnate roke! Kako se je računstvu posvetilo dovolj pažnje, spričuje poziv: »štirje dečki, osem pet, da ne lažem, idi štet!« In so otroci seštevali pete in prste, ušesa in odi, še bclj pa dreveaa in grmičje za jarkom proti Brjagi. V higieno ali zdravoslovje Lojzkova šola nl imela dosti vpogleda, razen morda to, da so se njegovi. učenci radi kopali in tudi sončili ter bili zato večinoma vsi zdravi. Le včaslh je temu ali onemu po zobeh vrtalo, ker je pohrustal prevefi bonbončkov, ali pa se mu je majal kak zobek, da bi dal prostora novemu. V takem primeru je upravitelj Lojzek strogo naročil, kako naj bolnik doma ukrene, da bo šlo vse v redu. Najprej je treba zob še bolj razgibati, nato ga spipati in vreči v zapečnjak z besedami: »Miš, tu imaš zob. Js.z ti dam kostenega, ti pa meni daj železnega!« Telovadba j_ v Lojzkovi Sali bila v tem, da so dečki stavili »živi hrast«, hodili po rokah, skakali čez razne ovire in čez jarek, deklice pa so šle »volka« in prešerno letale in s_ oprijemale vrb, da so se zopet hitreje zasukale in smuknile na drugo stran. To nam je potem dišal obed! Za ziiiiškc vecere Na eni strehi so trije veliki dimniki, na drugi strehi dva velika in en majhen, na tretji strehi so pa štirje veliki. Kaj pride iz dimnikov na prvi, na drugi in na tretjj strehi? ('0*1(1) + Neka družina je šla na sprehod. Oče in mati sta tehtala vsak po 100 kg, dva sina pa vsak po 50 kg. Ti štirje so prišli do reke in so hoteli na drugo stran. Našli so čoln, toda brez čolnarja. Čoln pa je imel samo 100 kg nosilnosti. Kako so se prevažali čez reko, da niso zaradi prevelike obtežbe zajeli vodo? C^OOT :i«9S -jtj^s s[ ¦B{Bfpdajd i2qo aCupBz^u as b^s tn }ujq psud 9f •bS^Cu oj *S_q 00T :Zi3? Jf^'Bxn aC lB|soj *mou[oo s ^tuja ^ads »C Ss uapg ¦8y[ 00T : vu-is ^0 'BrBplsdaid %dčs es b^s O^-BJ^ -CbZBU BUIS fEISOd 9.C UlOUfOO g *§5{ (X)X :30o jBCpdaad ^C as o^b^j *«xouioo s ]txija aC as *cd rgnap 'ui^ i^^go »C uapg[ *Si{ QOT ^•baouis Bqo BfBCtadajd as b^s CejdpB^) * Pri zobozdravniku Zobozdravnik,: »Kaj hočete? Saj so vaši zobje zelo lepi in jitti nič ne manjka.« Dnevničar: »Le to sem hotel vprašati, ali bl jih hoteli knpiti, ker grizti tako nimam nič.<