SSI)««)
Izhaja
10., 20. in zadnjega dne vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke
po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
SSUK«)
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnike
Cesta v Mestni Log 4.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iSčejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj I
Štev. 29.	V Ljubljani, 20. oktobra 1898.	Letnik IV.
Kakšni so socijalni demokratke med seboj?
Začetkom tega meseca so imeli nemški socijalni demokratje svoj shod v Stutgartu. Kakšni so socijalistiSki shodi, je našim bralcem pač dobro znano. Domišljavost teh Ijudij presega le še njihova surovost. Da bi se v resnici brigali za delavske potrebe in da bi hoteli res kaj storiti v zboljšanje nižjih stanov, tega noben razsoden človek več ne verjame. V tem oziru tudi njihov štutgarški shod nima nobene posebnosti. Za rudarje so sicer postavili nekak program, ki se pa bistveno ne loči od tega, kar smo mi že dolgo zahtevali pri svojih shodih. Sploh pri ti priliki prosimo vse naše trezne rudarje, naj si ogledajo naš program in naj potem resno presojajo, ali se jim izplača še nadalje trobiti v socijalno-demokraški rog.
Toda zavoljo tega bi ne pisali o štut-garškem shodu. Pač pa nas sili k temu nekaj druzega. Tam se je namreč pokazalo, da s e c i j a 1 n a d e m o kra c i j a popušča svoja načela. Kar je pametnih mož pri nji, ki so se res kaj učili in ki premišljajo o tem, kar govorč in pišejo, so obrnili hrbet načelom in postopanju sedanje socijalno-demokraške stranke. Socijalnim demokratom se je doslej vedno zabičavalo, da mora kapitalistiški družabni red sam po sebi propasti. Oni pravijo: Cela družba se deli v za-tirance in zatiravce. Zatirancev je vedno več in ti bodo na zadnje sami po sebi dobili moč v roke. Po tem je treba težiti. Ko se to zgodi, pade kapitalizem in prične se komunizem: Vse bo vseh.
To načelo, ki je osnova Bocijalni demokraciji, ki sta ji jo narisala Marks in Engels, sedaj že razpada. Ze pred štutgarškim shodom je nekaj mož imelo pogum ustaviti se temu načelu po raznih socijalistiSki h časopisih.
Tako so n. pr. nekateri naravnost povdarjali, da srednji stanovi, vzlasti kmečki stan, niso tako slabi, da bi morali nujno propasti. Kmetu se d& po njihovih mislih pomagati tako, da si še ohrani svojo lastnino. Potemtakem je pa bedasto govoriti o tem, da se ves svet deli med zatiranee in zatiravce. Tisti, ki se štejejo med zatiranee, sami niso jedini med seboj. Celo socijalni demokratje se izredno radi kregajo s svojimi tovariši. Drug skuša drugemu izpodjeati kruh in če višji in mogočnejši socijalisti ne ved6 druzega, pa zmerjajo nižje z »lumpovskim proletariatom«.
Dalje so se pa socijalno-demokraški veljaki (n. pr. Bernstein, Fendrich i. t. d) naravnost ustavili nespametnemu pričakovanju, da se kapitalizem sesede sam po sebi. To se
po njihovi sodbi ne bo zgodilo in zato pravijo, da je neumno slepiti delavce z bližnjim razpadom kapitalistiškega gospodarstva.
Pri štutgarškem shodu so butila ta trezna rszmišijevanja ob trde butice nerazsodnih Ijudij. Zanimivo je za nas, da sta se zlasti dve ženski Klara Zetkin in Roza Luksemburg potegovali za socijalno-demokraške Marksove sanjarije. Daleč so padli naši ljubi bratci. Pri splošnem shodu bi se bila razdrla njihova podlaga, če bi ne bilo dveh žensk. Dolge lase, kratka pamet, pravijo Slovenci. Mi ne trdimo, da ne bi ženske nikedar mogle tudi v duševnem oziru tekmovati z možaki, toda to pa lahko rečemo, da ne zavidamo soci-jalnih demokratov za tako vodstvo.
Bodimo pravični! Socijalni demokratje imajo sedaj na Nemškem za svoje komandante — j a d e in od judov zaslepljene ž e n s k e. Naša socijalna 'demokracija je popolnoma naslonjena na nemštvo. Izvirne misli še noben avstrijski socijalni demokrat ni povedal. To prežvekujejo, kar so jim nakladili nemški j u d j e v jasli. Čestitamo na tem novem pojavu, ki nas uči zlasti jedno važno stvar. Sociji se tako radi ponašajo z znanstvom in kričč potnega obraza po shodih in mažejo po svojih listih, da je vsa socijalna demokracija znanstveno dokazana. S tem nas hočejo udariti. Po štutgarškem shodu vprašujemo popolnoma po pravici: katera je ta socijalna demokracija? Ali je tista znanstveno dokazana, ki pravi, da je prihodnja komuniška država samo prazna sanjarija, ki trdi, da se kmečki stan vzdrži, ki uči, da je prazno čakati, da bi se sama po sebi sesedla kapitališka družba ? Saj je takih, ki to trdč, vzlasti med učenimi socijalci, velika večina. Ali je pa dokazano samo to, kar učč judovski voditelji v svojo lastno korist in ž njimi vred sprijene zastopnice proste ljubezni ?
Radi bi imeli odgovor v ti zadevi. Vemo pa, da nam ga socijalni demokratje ne bodo dali, ker ga nočejo dati, sicer bi se sami ugonobili. Samo goljufi in bedaki morejo odslej trditi, da je socijalna demokracija znanstveno potrjena.	’ •
* *
♦
V naslednjih vrstah podamo nekaj zanimivih podatkov, kako so se pri štutgarškem shodu sodrugi obnašali:
1.	Klara Zetkin je dejala pri shodu: »Mi nočemo tako, kot kak koncil starih cerkvenih očetov, nakladati gromad za posamezne osebe, ki so druzega mnenja.« Tako neumne primere je zmožna samo ženska-vo-ditdjica socijalno-demokraške garde. »Koncil cerkvenih očetov«, ki nakladajo gromade, je zrastel v njeni puhli glavi. Samo naš Rok
Drofenik, ki je nedavno izdal knjižico: »Božji namestniki v pravi podobi«, je tako neumen, ali tako zloben, da podtika cerkvi navadne nesramne laži. Cerkveni očetje sploh niso bili v nobenem koncilu zbrani in vrh tega ponavljamo, da še nikdar ni (noben cerkveni zbor, pa tudi noben cerkveni dostojanstvenik obsodil koga k smrti. Karkoli se je zgodilo umorov zavoljo krivoverstva, jih je izvršila posvetna oblast. Cerkvena oblast je imela inj ima še sedaj samo določevati, kaj je prava vera, in pozna samo cerkvene kazni, katerih najhujša je izobčenje iz cerkve.
2.	Sodrug G r e n c je rekel: »Zelje in prerokovanja, ki smo jih stavili na rabo slobodne volilne pravice, se niso uresničile.« Torej sami priznavajo, da je bilo ljudstvo samo preslepljeno. — Ravno ta govornik je tudi priznaval, da so se socijalni demokratje sicer pomnožili, da so pa postali plitvejši.
4.	Lajd je dejal: »Brez ideja-lizma s samo praktiško politiko ne moremo nič napredovati.« — Tako govorč tisti, ki so zanesli materijalizem med priprosto ljudstvo. Idejalizma pogrešajo. Ravno zato pa, ker vemo mi, da brez ideja-iizma ni nobeno javno in zasebno gibanje mogoče, zato si hočemo obraniti najvišje idejale: vero v Boga, v njegovo razodetje in božanstveno moč katoliške cerkve, samo s tem razločkom, da si ostajamo dosledni in da povsod povdarjamo svoje idejale. Ravno zato pa pobijamo socijalno demokracijo, ki s svojim darvinizmom in bogotajstvom podira korenine vsem idealizmu.
5.	Š e n 1 a k je rekel: »Nikdar ne bodimo taki, kot noj in ne zakrivajmo, da so res rosne razlike v mišljenju med stranko.«
6.	K r u m m je naravnost povedal, kaj ovira socijalne demokrate, da ne morejo dobiti kmetov na svojo stran, rekoč: »Neprevidni izrazi o veri in o zasebni lasti nam pri kmetih mečejo huda polena pred noge.«
7.	Peus je razvijal, da načela socijalne demokracije še niso gotova, in popolnoma pametno je dejal: »Če hočemo v program u p o v e d a ti, k ak o se bo vse kasneje razvilo, smo prisiljeni, da verujemo v avtor it 6 to.« Sociji bobnč proti veri, sami pa slepo verjamejo Marksu in Engelsu in slepo vsprejemajo vse, kar jim pišejo njihovi judovski voditelji. Malo manj lahkovernosti, prijatelji! Če pa vi zagovarjate slepo vero v svoje jude, smemo pač mi z neskončno večjo pravico držati se tega, kar je Bog razodel in kar je z ne-brojno čudeži spričano.
8.	Roza Luksemburg je iz Marksa dokazovala, da so strokovne zveze, kot so na Angleškem, ovira za socijalizem in da socijalna preosnova podpira kapitalistiSko družbo. Tudi boj za demokratiska načela je po njeni sodbi nekaj »naravnost meščanskega«. Mi smo že večkrat povdar-jali, da je socijalni demokraciji zboljšanje delavskih razmer, zavarovanje in varstvo delavcev po zakonih — deveta briga, da jim je dalje strokovno društvo le vada za svoja judovsko-materijalistiSka načela. Roza Luksemburg to potrjuje 1 Hvaležni ji bodimo!
9.	Fendrih je rekel: »Koliko ateistov samo čenča za drugimi, ko se bahajo s svojim ateizmom!« Mož mora že vedeti, kako in kaj. Ce bi prišel k nam, bi dobil le še novih dokazov za tako čenčanje.
10.	F o 1 m a r je izrekel to-le: »Nemški socijalni demokraciji bi se ne mogla primeriti nobena hujši nesreča, nego če bi bila sedaj p r i s i 1 j ena vzeti politisko moč v roke.« čemu se pa borč, če sami ne vedč za kaj ? Na jedni strani vpijejo ljudstvu, da mora to dobiti politisko moč v roke, na drugi pa pravijo, da bi bita najhujSa nesreča, če bi jo dobilo. Sleparji 1
Ravno ta mož je tudi dejal, da se mora zmaga socijalne demokracije sama po s e b i razviti in da vsa agitacija nič ne pomaga, če se to ne bo zgodilo po svojem notranjem razvoju. Odtod se vidi, kako morajo socijalni demokratje trdno verjeti na nujni notranji razvoj človeške družbe. In če se ne bo to zgodilo, kar verujejo? Kaj potem? Vse njihovo delo je bila sama goljufija in neumnosti
11.	O ženskah je rekel A u e r te-le besede: »Kam pridemo, če bomo sliSali take besede, kot smo jih od zastopnic tistega spola, ii je, kol pravijo, zatiran, Jaz nisem posebno vnet za to stvar, to je znano. Ko sem pa včeraj sliSal, kako je sodruginja Zetkin gromela, sem si vendar dejal: Kaj bo se, če bo to slobodno in jednakopravnol«
Sodrugi so se glasno krohotali pri teh besedah. Tudi mi se jim smejemo, toda kakšna doslednost v načelih je pa Se ostala socijalnim demokratom, če ae pri svojih shodih sami tako bijejo v obraz?
12.	F r o m e je izrekel pametno besedo: »Z radikalno zvenečimi frazami in a tem,da razobešamo rudeče cunje, si ne priborimo nobene politiske moč L«
Naši sociji naj si zapišejo te besede za uho. Nedorastli fantalini, ki tvorijo njihove vrste, mislijo, da z rudečim ovratnikom in z umazanim in surovim govorjenjem rešujejo proletarce. S tem si pa ne bodo priborili druzega nego zasmeh in zaničevanje vseh poštenjakov.
Tako se lovč socijalni demokratje med seboj. Iz teh kratkih podatkov smemo povzeti, da socijalna demokracija sama dokazuje, da ne pozna resnice. Zato ne ved6, kaj bi storili. Vsled tega pa se mi ob tacih pojavih tem bolj čutimo močne v sveti zavesti, da je pri nas r e s n i c a in da resnica konečno mora zmagati.
Državni služabniki.
Uradnikom so se s 1. oktobrom zviSale plače. Vsak pameten in pravičen človek bi sodil, da bi se moralo pomagati tam preje, kjer je bolj potreba. Pri državi pa ne velja menda to načelo, ker tam se je že poma-
galo višjim; nižjim se pa le se pripravlja pomoč. Državni služabniki so tam, kjer so bili, kakor bi se zanje ne bili izpremenili časi na slabše.
Državni zbor se posvetuje sedaj o tem, da zboljša plače državnim služabnikom. A kaj, če tudi sklene zboljšanje, ko pravi finančni minister, da ne more vlada preje predložiti zakona v potrdilo, predno se ne dovoli davek na sladkor.
Predloga, ki govori o zboljšanju plač državnim služabnikom, je zelo pomanjkljiva in nejasna. V Štiri oddelke se deli: 1. oddelek ima določbe o državnih služabnikih v obče. Tu pozna Štiri različne razrede: 1. s 700 gld., 2. s 600 gld., 3. s 500 gld., 4. s 400 gld. Kdo naj spada v višji ali nižji razred, določuje vlada. Vrh plače naj dobivajo služabniki aktivitetno doklado in sicer na Dunaju 50 odstotkov, v glavnih mestih 30 odstotkov, v mestih nad 10.000 prebivalcev 25 odstotkov in v mestih pod 10.000 prebivalcev 20 odstotkov.
Vsak služabnik ima tudi pravico na dve starostni dokladi po 50 gld., katerih vsako dobi po preteku 10 let definitivne službe.
V	drugem oddelku se govori o državnih stražnikih. Za nas ni to važno, ker po naSih mestih nimamo cesarske policije.
V	tretjem oddelku so določbe za poštne in brzojavne služabnike, ki so tako-le zasnovane:
I.	razred.
1.	stopnja........ 700 goldinarjev
2.	»	....	650	«
3.	»	....	600	»
II.	razred.
1.	stopnja	. ; . .	600	goldinarjev
2.	»	....	550	»
3.	»	....	500	»
III.	razred.
1.	stopnja	....	500	goldinarjev
2.	»	....	450	»
3.	»	....	400	»
Tisti postni in brzojavni služabniki, ki pridejo v 1. vrsto I. razreda imajo pravico tudi do starostne doklade po 50 gld., katero morejo po preteku pet let dvakrat doseči.
Vrh tega določa vladna predloga v 4. oddelku da sme vlada v posebnih slučajih zvišati plačo posamnim vrstam služabnikov in pa to, da noben služabnik po novem zakonu ne sme dobiti manje plače, nego jo je imel do sedaj.
Poglavitne napake te predloge so vzlasti v tem, da ne pove niti, katerih državnih služabnikov se tiče in da vsa podrobnejša določila prepušča upravni gosposki. Kolikor smo izvedeli z Dunaja, se bo predloga v odseku precej predelala in vzlasti v tem izpremenila, da se bo za vse služabnike napravilo več stopenj v posamnih vrstah. O posvetih v državnem zboru o ti stvari poročamo prihodnjič.
O kmetijskih zadrugah na Danskem.
Daši je danski narod in njega zemlja majhna, se je vendar danska trgovina nepričakovano povzdignila, ker se je lepo raz-cvetlo tamoSnje kmetijstvo. Leta 1885. je cenil prof. F. Hause narodno imetje na Štiri milijarde frankov, katero se je pa dandanes znatno pomnožilo, ker se je kmetijstvo pospeševalo. Več nego polovico tega premoženja je vredno kmetijsko nepremakljivo posestvo, ker več nego polovica danskega prebivalstva se peča s poljedelstvom, dočim večina trgovcev razprodaja njih pridelke.
Tako se je n. pr. v letih 1887—1891 izvozilo iz dežele povprečno 160.000 centov ječmena, 97.500 centov smletega žita, 41.000 koštru-nov, 95.000 volov, 114 000 prašičev, nad 28 000 centov masla in skoro ravno toliko prašičevih gnjatij.
Zato bi bilo dobro, da se proučč metode, katerih se Danci držč, zlasti v sedanji dobi, ko vse toži o splošnem propadanji kmetijstva in ko imajo umetna sredstva — ne da bi kaj pomagala — često celo ravno nasprotni učinek. Jedna izmed teh metod so gospodarske zadruge, katere znajo na Danskem izvrstno izkoriščati. Njih predpogoj je lastna inicijativa, katere pa Dancu ne manjka, dokaz temu so Številne in močne kmetijske zadruge.
Prva izmed njih je Landhusholdningssels-kabet, ustanovljena 1. 1769., pozneje izpre-menjena v izključno kmetijsko zadrugo. Ta je največ rodila kmetijske zadruge in jih organizovala; na njen pritisk se je ustanovil meteorologični zavod in nastavili se gospodarski svetovalci, katere plačuje sedaj država; ona izdaja gospodarska ali prirodopisna dela in jih razdaja, organizuje posvetovanja s potovalnimi učitelji; napravila je kmetijsko-gospodarski laboratorij, nadzoruje izdelovanje masla in se na vso moč trudi za razvoj reje govedine in mlekarske obrti.
Posledice tega delovanja so očividne; kajti takoj so nastale mnogobrojne zadruge. V vsaki provinciji je prvotna, navadno od države podpirana zadruga, ki je središče ostalih kmetijskih društev. Tako ie n. pr. Zadruga kmetijskih društev v Jutsku (Fore-ningen of Juskeland boforeninget) s 27.000 gospodarji, ki se pečajo ponajveč z rejo živine, in se deli na 53 društev, ki podpirajo osrednjo zadrugo. Drugo je domoljubno osrednje društvo v Fiiaen (Fyens patriotiske Velskabet) s 7 majhnimi društvi. Na Zelandu je De Samoirkende Sjoelandsche Landbofo-reninget (združena kmetijska društva na Zelandu) z 20 zadrugami: potem »Syndikat društev za rejo goveje živine na Zelandu«, »Kmetijska zadruga severnega Falstera« in konečno gospodarsko kmetijsko društvo born-holmsko, vse jednako organizovane. Pečajo se z mlekarstvom, rejo goveje živine in konj, praSičev in druge domače živine; organizujejo posvetovanja, upravljajo Sole, razpisujejo nagrade, prirejajo razstave, v slučaju čuvajo nad izdelovanjem itd.
Posebno pozornost vzbujajo mlekarska društva, izdelujoča maslo in sir za inozemski trg. Izvoz danskega masla raste dan na dan; tako n. pr. na Angleško leta 1886. je znaSal 3,500 000 kg., 1. 1892. je zrastel na 43 milijonov kg.; to je rezultat delovanja 1400 mlekarskih društev z dovršenimi pripravami in rejo najboljših molznih krav.
Mlekarska društva so se jela razcvitati leta 1882., ko so zasebniki ustanavljali mlekarne in izvoz masla na debelo. Kmetje pa. ki so jim dajali smetano in mleko, so pogosto oboje zalivali z vodo in pačili na razne načine ; nastali so Se drugi prepiri, tako da so delež pri dobičku smatrali le za povrnitev svoje izgube. Po teh poskusih so se ustanovile prve mlekarske zadruge Andelsmoelkerier skoro po vseh danskih kantonih. Začetkoma se je le malo proizvajalo, a čimdalje več, ker so ljudje Videli, da se na ta način več denarja prihrani. Sedaj je teh društev na stotine; imajo po 200, celo do 1500 krav, njih člani pa po jedno ali po dve kravi. Večinoma se izdeluje samo maslo. Izdelovavci pa jemljejo kislo in pinjeno mleko. Le izjemoma izdelujejo nekatere zadruge sir. Pod-
jctje zadružino je, če je le mogoče, jednako oddaljeno od poslopij vseh članov, toda vedno ob studenčnici ali tekoči vodi; vozovi društva, ki odvažajo zvečer jutranje in večerno mleko, stojč sredi gospodarskih poslopij. Za izdelovanje se poslužujejo vseh znanih pripomočkov.
Drufitveniki ustanovč podjetje s posojilom, katerega amortizujejo v gotovi vrsti let; tavežejo se navadno najmanje za pet let, da bodo dajali društvu vse mleko svojih krav. Vsak izmed njih dobi mesečno delež primeren oddani množini in kakovosti mleka in smetane. V ta namen se določi, koliko funtov mleka je treba za libro masla, in ker se ga Šteje več, plača se mleko pod ceno, tako da ima društvo dobiček za poravnavo sploSnih stroškov in ostanek (prebitek) se razdeli na koncu leta med člane. Ti si zopet kupujejo od društva kislo in pinjeno mleko. V nekoliko letih, navadno največ v desetih, se z raznimi dobički amortizuje posojilo; s tem pa bonifikacija članov zdatno raste. Slučajni primanjkljaj se potlači s prispevki članov v primeri z oddanim mlekom.
Kdor nalaSč ali tudi nevedč kazi mleko, ali je prodaja v nečisti posodi, plača kazen in po vrhu Se odškodnino društvu. Piča za krave se določi izrecno po skupnem dogovoru.
Korist teh društev se vidi iz tega, da 1000 funtov mleka znaSa 72 fr. 35 cm. in dobiček za mleko od jedne krave se ceni skozi leto in dan na čistih 338 fr.
Mlekarske zadruge so predpogoj za ustanavljanje društev za rejo goveje živine na istih temeljih za dodajanje najboljših molznih krav mlekarnam. Sedaj jih je na Danskem 485. Tudi tukaj državna podpora ni padla na neplodovito zemljo. L. 1887. se je dovolilo tem društvom blizu 70.000 fr. tako, da bi podpora vsakega izmed njih presegala polovico njega stroškov. Predno društvo krave vsprejme, jih mora pregledati poseben svdt in jih razvrstiti po telesni sestavi, dlaki, vimenih itd., tako da se krava, ki nima »vestnega števila znakov, ne vsprejme. Krmi se po predpisih.
Zlasti dobro se tudi obnaSa reja živine, namenjene mesarju; cena bikov je stopila za 50% in višje, cena kravam za 35%. — Kakor govejo živino redč tudi konje; s tem priredč po Štiri milijone frankov, ker Dansko ima 400.000 konj in cena žrebcem je vedno višja.
Tudi klavnice za prašiče so v obliki društev. Kakor z maslom, tako se preskrbuje i z izvrstno dansko slanino angleški trg; letni izvoz slanine in gnjati se ceni na 25 milijonov kg.; v različnih klavnicah se pobije na leto po 700.000 komadov živine. Ta društva »Svineslagteries«, ustanovljena leta 1882., se pečajo z rejo, klanjem, izvozom in slonč na isti podlagi kakor mlekarske zadruge.
To združevalno gibanje smeruje k vsemu, kar bi pospeševalo razvitek danskega kmetijstva. Kmetijska društva so zato ustanovila Se poleg državne kmetijske šole —• lastne »Landbrugsskoles« imenovane Sole, ustanovljene analogno državnim. Država jim daje podpore 300 kron (blizu 210 gld.) in 10 kron za vsacega dijaka. V t. zv. »Folkehojskoles« ali višjih narodnih Šolah, nastalih po zasebnih navodilih, se poučuje poleg drugih predmetov Se razno kmetijsko delo, zlasti mlekarstvo.
Da, i za gospodarsko delavstvo se je ustanovilo 1. 1881. dvoje kreditnih družb, da bi jim olajiMli nakup malih deležev zemljiških.
To razširjanje društev na Danskem zelo koristi danskemu kmetijstvu, kar dokazujejo visoke plače. L. 1851. je zaslužil dninar, ki se sam hrani, 260 kron na leto, 1. 1888. pa 443 kron; delavec na hrani pri gospodarju je zaslužil 1. 1871. — 187 kron, sedaj pa 256 kron, kar dokazuje, da je vzrastlo blagostanje vseh vrst, dasi so se najnujnejše potrebe podražile. Danec se je na ta način navadil zanašati se nase in ne na tujo pomoč.
(D. Bellet v Journal d. E) 4.
Politika po svetu.
Jcdinstro Hrvatov in Slovencev. Pretečeni teden vršil se je na SuSaku pri Reki znameniti hrvatsko-slovenski shod, na katerem sta se ločena brata Hrvat in Slovenec najiskreneje pozdravila in si obljubila bratsko pomoč. Zastopnik krščansko-socijalnih delavcev iz Kranjske dr. Krek povdarjal je potrebo združenja Slovencev in Hrvatov v obrambo svojih narodnih pravic in svetinj. Temu se mi slovenski krščansko - socijalni delavci pridružujemo s celim srcem. Mi, ki smo si stavili nalogo boja za boljše čase, uvidevamo da je nujno za obstoj Jugoslovanstva, da se zjedinimo popolnoma. Tujstvo in socijalna beda mori Hrvate in nas Slovence. Vlada se ne ozira na nase najnujnejše politične in gospodarske potrebe, mesto mati, nam je slaba mačeha, — ker smo razkosani preslabi pokazati svojo moralno silo. To se mora premeniti. Toda premembe moramo v prvi vrsti iskati v naSem delovanju, ki naj meri na zjedinjenje Slovencev s Hrvati. In v tem smislu hočemo nastopati tudi slovenski delavci, ker nam je na srcu poleg gospodarske samostojnosti tudi političua svoboda Jugoslovanov. KrSčansko-socijalna zveza je zopet pričela s predavanji poučavati ljudstvo o raznih potrebnih in zanimivih tvarinah. V torek, dne 11. t. m., je imelo biti predavanje o umetnosti arhitekture, toda istega vsled obolelosti g. predavatelja ni bilo. Govoril je potem Gostinčar o organizmu in organizaciji. Želeti je, da bi bila predavanja, ki bodo sedaj bolj pogosta, vedno dobro obiskovana. Nobenemu naj se oni čas, ki ga porabi za predavanje, ne zdi predrag, ker se mu stvar obilno povrne s poukom. Slavni odbor zveze naj blagovoli pa skrbeti za to, da se bodo predavanja redno vršila.
Naša organizacija.
Slov. delavsko stavbinsko društvo,
postavilo je letošnjo poletje na »Groblji« pri Štefanji vaši devet hiš. Devet delavskih družin bode toraj preskrbljeno z dobrimi in primernimi stanovanji in bodo tekom časa postali lastniki hiš. Ker bodo hiše popolnoma izgotovljene prav v kratkem, namerava društvo prirediti v nedeljo dne 30. t. m. popo-ludne slovesnost blagoslovljenja hiš, pri kateri priliki so bodo oddale tudi hiše svojemu namenu. Težak je sicer pričetek, toda po vstrajnem delovanju pokazati ima krščanskosocialna organizacija vspeh, vsled katerega bodo nekateri delavci dobili dobra stanovanja in lastno posest. Ako Bog d&, prihodnje leto stali bodo zopet novi delavski domovi. Socijalni demokratje, ali se Vam še ne odpirajo oči, da vidite, kedo v resnici skrbi za zboljšanje delavskega položaja!
Katoliško delavsko podporno društvo pri Devici Mariji v Polji ima svoj tretji redni občni zbor v nedeljo dne 23. t. m. ob 4 uri popoludne po nastopnem dnevnem re : 1. Pozdrav predsednika, 2. Poročilo tajr* ka, 3. Poročilo blagajnika, 4. Volitev od ura, 5. Slučajnosti. Člani društva se opozarjajo, naj se zaradi važnosti tega zbora udeležš polnoštevilno.	Odbor.
V Jarenini, v bližini nemško slovenske meje, se je v nedeljo dne 9. okt. ustanovilo »Katol. slov. političao in gospodarsko društvo s sedežem v Jarenini«, katero bo varovalo obmejne Slovence narodne smrti in gospodarskega propada ter bo tudi socijalne razmere današnjih dnij na svojih shodih razpravljalo. Socijalno zlo je tudi na kmetih doma. Mnogoteri viničarji okrog Maribora so že socijalno-demokratičnega mišljenja. Ob priliki zadnjih prvotnih državnozborskih volitev na Pesnici 1. 1897. so železniški delavci postavili svoja 80cijalno-demokratična kandidata. Velika nezadovoljnost med mnogimi viničarji, katero gojč v naših ljudeh socijalističoi agitatorji, potem vedno večje vrenje ljudstva v mesta, tako, da že kmet nima več delavcev dovolj doma, dovolj označuje ne ravno veseli položaj slovenskega kmeta v omenjenih krajih. Novo društvo bo zato imelo dovolj hvaležnega posla. Želimo le, da bi doseglo prav mnogo uspehov I
Socijalne zadeve.
Volilna pravica delavcev za mestni zbor. Značilno za konec prosvitlenega devetnajstega stoletja je posebno to, da morajo najpotrebnejši stanovi iskali in zahtevati še vedno svojih političnih in gospodarskih pravic. V naši državi smo delavci s velikim naporom dobili drobtinico volilne pravice, katera bi se nam pa od gotovih krogov vzela raje danes kot jutri, — ko bi delavstvo ne bilo vsaj za silo organizovano. Toda delavsko ljudstvo se čimdalje bolj zaveda svojih dolžnostij, katere mora izvrševati za družbo in državo, in vsled tega zahteva tudi najodločneje popolno jedna-kopravnost z drugimi stanovi na celi črti. Se imamo mnogo za priboriti in sicer lastno svojega, kar se nam do sedaj po krivici odteguje. Nimamo še, tudi vsaj za silo ne, zadostnega delavskega varstva. Veliko manj kot tega, imamo pa političnih pravic. Deželni zbori in občinski odbori, v kojih imajo brez-dvojbe tudi delavci svoje interese in za katere morajo po svojih močeh primerno po indirektnem potu donašati več kot drugi, — volijo se brez nas. Nakladajo se nam bremena, ne da bi mi mogli po svojih zastopnikih pojasnjevati naše razmere in deloma tudi odločevati o naši osodi. Na Kranjskem smo krščanski socijalci odločno zahtevali od deželnega zbora občne volilne pravice. — Nič in zopet nič. Privilegiranci nam ne privoščijo tega, kar je po zdravi pameti vže davno naše. Isto kot za deželni zbor storili smo za mestni občinski zastop. Gosp. župan Ivan Hribar nam je na nekem shodu dal besedo, da bode storil kolikor mogoče, da dobč tudi delavci volilno pravico v mestni zastop. Steklo je vže veliko vode po Ljubljanici, prišlo in skoro prešlo je vže tudi jubilejno leto — toda o kaki volilni preosnovi za mestni zbor ni duha ne sluha. Sebično strankarstvo v Ljubljani se boji delavskih zastopnikov v mestni zbor, ker bi ti brez dvojbe ožigosali javno za prebivalce mesta osodepolno občinsko gospodarstvo, in s tem do dobrega izčistili mestni zbor ljudi, kojim je prvo stranka, zadnje pa blagor in zadovoljnost ljudstva. Dolgovi se kopičijo na dolgove, zidajo se brez-potrebne palače, obrt in trgovina čimdalje bolj hirata, davki se pa tnnožč kot gobe ob dežju. Kam pelje to ? Prvič v obup ljudstva in drugič mestna občina v nemčurske roke. Boljših agitatorjev kot so sedanji mestni očetje, nemškutarji ne bi mogli najeti za noben denar. Vže pri zadnjih volitvah so se hoteli priklopiti Trnovci in Vodmatčanje nemškutarjem, in zakaj ? Zato, ker vidijo, da za njih gospodarski blagor sedanji mestni svet nič ne stori. Koliko se pa briga naša občina za delavstvo, so nam priče mestni delavci z nji-
bovim uboštvom. Da se temu odpomore, treba je, da zahtevamo delavci v sklenjenih vrstah volilne pravice za mestni zastop. Toda tega ne bomo dobili od sedanjega mestnega zbora, to je jasno. Treba je toraj pričeti resne agitacije med voliici. V njih je moč, oni lahko starejo postavnim potom verige, ki uklepajo njih in nas. Delavci pa tudi ne smemo mirovati, marveč vedno in vedno odločno in najodločneje zahtevati, da se nam dćt to, kar je vsled naših dolžnosti naše. — Občno volilno pravico za mestni zbor hočemo! Za to moramo pa napeti vse svoje sile, da jo tudi dobimo. Prosili smo dovolj, sedaj je treba resnega, zakonito nam dovoljenega agitatoričnega dela, da se to izvrši. V pravičnem boju za naša prava pridobimo si naša prava, brez napora nič. Zato na delo; Cilj naSa prava in boljša prihodnost.
Želez- w ni car.
Za železničarje. Nedvomljivo utrudljiva in z veliko odgovornostjo zvezana služba železničarjev se pri naprednih vladah eskomptuje z marsikako dovolitvijo v socijalnih stvareh. Najnovejši dokaz tega je postopanje francoske in nemške vlade. Francoski bivši minister dela Turrel je predložil zbornici osnovo zakona o delavski dobi strojevodij in kurjačev. Maksimalna delavska doba naj znaša v jednem dnevu (24 ur) le 10 ur. Doba popolnega počitka se bode določevala administrativnim potom. Ako se pokaže neizogibna potreba daljše delavske dobe nego 10 ur, mora se to oglasiti pri ministerstvu. Šef v službi je natančno odgovoren, da se ti predpisi izvršujejo. Strojevodje in kurjači imajo vsakih 10 dni pravico zahtevati 24 ur počitka, ne da bi se jim za ta dan utrgala plača. Razven tega dobč vsako leto počitnice 10 dnij. Zeleznične uprave so konečno primorane, da skrbč za zavarovanje strojevodij in kurjačev za starost. Isto tako se je pokazala prijazno želez ničnim uslužbencem nemška vlada. Zelezničnim upravam se je poslala okrožnica, v kateri pravi vlada, naj se železničarjem skrajša delavska doba in se jim dovoli primerni počitek, da se morejo okrepiti, kakor je to potrebno njihovemu zdravju in dobremu izvrševanju službe. Železničarjem, ki ne morejo prostega časa preživeti v krogu svojih domačih, se bode preskrbela priložnost, da si bodo lahko ogreli obed, ki so si ga prinesli od doma, in pripravili si kako krepčajočo jed. Zato se bode oskrbelo v vagonih, da bi si železničarji tu lahko ogreli jed ali pripravili kavo. Seveda velja to samo za vožno osobje. Na železničnem tiru delajočim delavcem pa se bode, da se jim ne bo treba potikati po gostilnah, dala prilika, da se bodo v odmorih lahko zbirali v posebni baraki ali pa v kakem nalašč zato odločenem posebnem prostoru ob tiru. V teh prostorih bodo prenosne peči in kuhinjsko orodje. Dalje se bode strogo pazilo na prenočišča za vozno osobje. Kjerkoli bo le mogoče, se bo skrbelo za to, da se osobju, ki je baš dospelo, d& takoj gorka voda, da si pripravi kavo, ali da se mu dš priložnost, da si lahko ogreje jed brez posebnih neprilik in škode, ali pa si d& napraviti toplo jed. Kolodvorske restavracije se bodo strogo nadzirale, istotako se bode pazilo na gostilne blizu postaje, kjer nudijo železničarjem priložnost, da si kupujejo spiritove pijače. V
gotovih Blučajih se bodo gostilne, ki ne bi ubogale, naznanile policijskemu uradu, da se jim vzame koncesija. In pri nas? D.
Drobtine.
Izjalovljen poskus. Iz Štor na Štajerskem. Zadnjo nedeljo v septembru nameravali so mokrači prirediti pri nas shod v Lokovšekovi gostilni, pa naš ravnatelj jim je zmešal štreno, ker je pregovoril krčmarja, da jim je odpovedal prostor. Potem so poskusili svojo srečo v Tekavčevi gostilni, toda naši se zborovanja niso vdeležili, deloma vsled tega, ker so imeli strah pred ravnateljem. Rudečkarji so toraj vstali na cedilu in sprevideli, da jim pri nas ne cvete pšenica. Saj tudi ni drugače mogoče. Vsak človek, ki ima še kaj zavesti, mara obsojati njih načela. Tudi mi delavci v Štorah se zavedamo, krščanski socijalizem se širi, socijalne demokracije se je pa lotila sušica, zoper katero ni več zdravila, še celo recepti rudečkarjev, ki nam jih vsiljujejo, ne pomagajo več. Delavci, združite Be v krščanski ljubezni, krivim prorokom pa pokažite hrbet. Vas pozdravlja vaš sodrug in prijatelj.
Kakšen mož je bil Bismark? Nemci se postavljajo z Bismarkom tako, da preseda vsakemu pametnemu človeku. Ob njegovi smrti so pisali nemški časopisi z malimi izjemami teke slavospeve bivšemu kanclerju, da se je zdelo, kot da bi sedaj moral svet propasti. Po njegovi smrii je izdal njegov zvesti pristaš Buš celo vrsto zapiskov, iz katerih se pa marsikaj novega spozna o njem. Kako je bil Bismark brezobzirno krvoločen in neusmiljen, nam priča to-le: Kadarkoli je Bismark videl 1. 1870. četo vjetih Francozov, je zaklical: »Cernu se sploh lovč ljudje? Zakaj ne vržete tedru-hali v vodo ali jih ne postrelite?« — Bismark je sklepal nemško cesarstvo. On je prav za prav pridobil cesarsko krono Viljemu I. Zanimivo je, kako je vkljub temu sodil o vladarjih. Pri nekem kosilu leta 1870. je rekel: »Najboljši bi bil napreden absolutizem. Toda mi nimamo pravih absolutistov, to se pravi: nimamo kraljev. Izginili so, ta vrsta je izumrla. Republika je po večjem prava vladna oblika in brez dvojbe pride v prihodnjosti na vrsto. S knezi gre povsod navzdol, tudi pri nas. N e brigajose za druzega, nego da se hvalijo po časopisih in da dobč čim največ denarja za svoje osebne potrebe.« Iu ta mož je igral ulogo najodločnejšega branilca cesarskega prestola in je s tega stališča več let tako grozno preganjal katoličane! Jasen dokaz nam je, kakšna hinavščina se rije naprej in često prerije do najvišjih mest v državi.
Socijalno - demokraški listi *a Nemškem imajo 390.000 naročnikov. To nekaj pomenja. Ali bi ne bilo prav, da bi se tudi pri nas učili ceniti pomen krščansko-socijalnega časopisja? Ali bi ne bilo potrebno, da bi se naši prijatelji bolj zanimali za naš Ust. Gmotne podpore vsaj v toliko po pravici pričakujemo, da plačajo tisti, ki so list naročili. Uredništvo in upravništvo se popolnoma žrtvuje; poleg truda mora pa nositi tudi gmotno škodo. To v premislek.
Zanimive številke. V avstrijsko-ogrski monarhiji je biio leta 1848. približno 50 000 mlinov, mej temi 20 parnih. Leta 1898. pa imamo 48 000 mlinov, od teh je 1950 parnih.
—	L. 1897. je prišlo na Avstrijsko 1438 oseb iz Ogrske, na Ogrsko pa se jih je izselilo 613. Od prišlecev na Avstrijsko je 765 katoličanov, 79 protestantov, 573 judov in 16 drugovercev.
—	Število odvetnikov ia notarjev znaša v Avstriji 4009 advokatov in 1111 notarjev; na vsakih 5960 oseb pride jeden odvetnik in na vsakih 21 508 jeden notar.
Nekaj številk iz naših bolniških blagajen. Te dni je izišlo uradno poročilo o bolniških blagajnah za I. 1896. Iz tega poročila povzemamo sledeče: V celi državi je bilo: 1. okrajnih bolniških blagajen 566, blagajniških dohodkov 6 626 578 gld., stroškov 6 210 535 gtd,, članov 880.754 2. Podietnih boln. blagajen 1382, dohodkov 5,835 559 gld., stroškov 5,098 100 gld., članov pa 586.496.
3.	Stavbinskih bolniških blagajen 7, dohodkov 17.940 gld., stroškov 16.010 gld., članov 1545.
4.	Zadružnih bolniških blagajen 844, dohodkov 2,968 594 gld., stroškov 2,703,532 gld., članov 357.179. 5. Društvenih bolniških blagajen 122, dohodkov 3,693.519 gld., stroškov 3,359.176 gld., članov 362 036. — Iz tega se vidi, da so razmerno najbolje poslovale podjetne in društvene bolniške blagajne; brez dvojbe zato, ker upravni stroški pri njih znašajo najmanj. Upravnih stroškov je bilo namreč: 1. pri okrajnih bolniških blagajnah 753 748 gld., 2. pri podjetnih boln. blagajnah 33.982 gld, 3. pri stavbinskih boln. blagajnah 1024 gld., 4. pri zadružnih boln. blagajnah 328.587 gld., 5. pri društvenih boln. blagajnah 261.603 gld.
Štatistika.Na celi zemlji živi okoli 1500 milijonov ljudi, polovica mož, polovica žen. Govorijo 3064 jezikov, veroizpovedanj imajo kakih 1000. Na leto umrje 35.214 000 ljudi, na dan 98 848, v jedni uri 4020 in v jedni minuti 67. Porodi se jih v letu 36,892.000i na dan 100.800, 420 v jedni uri in 70 v minuti. Povprečna starost ne prekorači 38 let. Okrog 25 odstotkov vseh ljudi jih umrje pred 17. letom, 6 do 7 odstotkov jih dočaka 60 in le 1 odstotek 100 let. Oženjeni ljudje živč dalje kot neoženjeni, kdor dela, dalje kot oni, ki počiva, omikani dalje kot neomikani. Ljudje spomladi rojeni so močnejši, kot drugi. Žene do 50 let smejo upati, da moža preživč, po 50 letih pa ne več.
Vera pri socijalnih demokratih. Na nemškem je bilo letos izvoljeno v državni zbor 56 socijalnih demokratov. Med njimi je sedem judov: Singer, Haase, Wurm, Stadthagen, Gradanauer, Šeland, Hernfeld; 29 jih je izjavilo, da so »brez vere«; 9 jih je reklo, da so »svobodomiselni (kot naš dr. Tavčar); 10 jih je protestantov in en sam Acer je zapisal, da je ,katoliški krščen1. Ti ljudje pa seveda trdijo, da nimajo nič »proti veri.« Odprite oči!
Krvava Italija. Pred nekaj časom je izšla. Statistika, koliko se je zgodilo v Italiji hudodelstev. in koliko jih je bilo glede zločinov oproščenih. V zadnjih desetih letih je bilo pri italijanskih sodiščih več kakor milijon-ljudi obsojenih v ječe; 100 000 zatožencev je stalo torej povprečno vsako leto pred sodniki. V letu 1897 — 98 je bilo pred sodiščem 4000 morilcev, v prejšnjem letu le — 3200. Z grozo priobčujejo listi te številke. »Kam plovemo?« piše neki milanski list. »Krvava bitka pri Kustoci, ki je bila za nas tako pogubna, je vzela le 1253 mož. In v bitki pri Adui, ki je vso Italijo napolnila z žalostjo, je zgubilo življenje le 3500 vojakov in častnikov. Sama sebi pa provzroča Italija vsako leto bolj krvave bitke, v katerih bratska roka z bodalom in revolverjem napravlja večje poraze, kakor sovražne čete in topovi. Tako je danes v Italiji. Nekoč je imenoval pesnik rodovitno Italijo »vinograd«, danes jo imenujejo italijanski listi »krvava" Italija.
Učenca,
ki bi imel veselje do čevljarskega dela in bi znal streči pri sv. maši, sprejme takoj
Jakob Potokar,
čevljar in Cerkvenik v Štopanji vasi.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
nMn oMg
ter zagotavljam najsolidnišo. postrežbo in znižane cene. Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji, cenjenih gg. naročnikov.
Frano Pa.všner,
krojač v Ljubljani, Vodnikov trf j št. 4.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«