I   Pivo leto slovenske gimnazije i Ptuju,   j
i                                      F. Vajda.
:..........................................................¦
S težavo smo lani rešili ptujsko gimnazijo. Zdaj ob koncu prvega šolskega leta se vidi, kako krivično bi bilo, ako bi se bila gimnazija skrčila na 2 ali 3 razrede. Vpisalo se je v celem v I. razred 99, v II. 42, v III. 34, v IV. 33, v V. 19, v VI. 14, v VII. 15, v VIII. razred 7, skupaj 263 dijakov. Na   koncu   leta je bilo v I. a razredu 44, v
I.   b 43, v II. 37, v m. 31, v IV. 31, v V. 13, v VI. 10, v VII. 1B, v VIII. 5, skupaj 229 diiakov, to je dosedaj največjo število dijakov, odkar obstoja gimnazija v Ptuju.
Učni   uspehi    so   dobri.   Popolnoma   ni padel   noben   dijak višjih razredov, nekateri i še morajo čez počitnice ponavljati posamezne ) predmete. Neugodnejši so bili uspehi v I. in t
II.    razredu, ker marsikateri poskuša svojo i srečo v gimnaziji, ali ga pa stariši silijo v.j študije, četudi učenec nima volje in sposobnosti. V celem je popolnoma padlo komaj 15% vseh učencev. Z odliko je izdelalo 26 \ učencev, med temi tudi več Nemcev, ki so j se prav pridno prijeli slovenščine.                    j
Vobce   se   mora   reči,   da   so bili dijaki j marljivi; če tu in tam častihlepni stariši niso j povsem zadovoljni z izpričevalom, naj zaradi \ tega ne kvarijo mladini počitniškega veselja ; \ naj   pomislijo,   da je nadarjenost razdeljena j neenako kakor tudi druge pozemske dobrine; naj ne   pozabimo, da smo tudi mi v mladih j letih   bili   včasi   lahkomiselni.   Zato   pa  naj starši prihodnje leto  vestno nadzorujejo štu- j dije svojih   otrok   in naj večkrat med letom prihajajo v šolo k profesorjem, da bosta šola in dom delovala kolikor mogoče složno.
Po narodnosti je bilo 189 Slovencev, 28 Nemcev, 9 Srbohrvatov, 2 Čeha in 1 Rusinja ; po veri 220 katolikov, 6 pravoslavnih in 3 protestanti; po spolu 201 deček in 28 deklic.
Gimnazija je bila do III. razreda realna, t. j.   namesto   grščine se uči francoščina, ki je za večino   poklicev v modernem času po-trebnejša.   Vendar   se   tudi   dijakom   realne gimnazije ne bodo zapirali poklici,   ki zahte- j vajo znanje grščine, n. pr. bogoslovje i. t. d. Priredili   se   bodo   posebni tečaji za grščino j in   izbrani   dijaki   se   bodo   v teh tečajih v > 3—4 letih   naučili   več grščine kakor dozdaj v 6 letih.   Drugi,   ki nimajo nadarjenosti za grščino, pač pa za drugo predmete, ne bodo več ovirani   v   študiranju.   Letos je n. pr. v IV. razredu bilo 10 dijakov oproščenih pouka j v   grščini;   ti  ne   morejo   nadaljevati svojih študij niti na gimnaziji niti na realki. Tega vbodoče   ne   bo   več.   Učenci,   ki  vstopijo v gimnazijo, naj jo tudi dovršijo, če imajo zmož- i nosti zato.    Kdor pa ne namerava Študirati i gimnazije do konca,  naj  rajše vstopi v meš- i čansko šolo, kjer se ne učijo latinščine, zato * pa druge predmete za praktično življenje ter i se    tako   pripravljajo   za   kmečki,   obrtniški, j trgovski in tudi učiteljski stan.
Osmošolcev je na koncu leta bilo samo J 5, ker so lanski dijaki Nemci večinoma za- i pustili zavod. K maturi so prišli 4, ki so \ tudi vsi srečno prestali: Kasper Udo, Lešnik j Aleš, Stuhec Bela in Stuhec Irma.
Končno   še  naj   omenimo   Dijaški dom, I ki je v ozki zvezi rl gimnazijo. Že   v   prvem letu   slovenske gimnazije je število gojencev ) doseglo višino kakor pod nemškim vodstvom j še le v 3. letu. Koncem leta je bilo 56 gim- j nazijcev  v Dijaškem domu, (ostali gojenci so i obiskovali   meščansko   ali   ljudsko   šolo) ; od gimnazijcev je   6 izdelalo z odliko, popolnoma padli samo 3, nekateri  še imajo   ponav- j ljalni izpit.   Mnogi   stariši   se prisrčno in is- f kreno   zahvaljujejo   za vzorni red in vestno j nadzorstvo, kakor ga nudi Dijaški  dom.