4. ftevfltaL t mm, t *& 7. mm im. juh m „Slovenski Narod* velja: LJubljani na dom dostavljen: v upravnlatvu preje m tn: oelo leto.......K 24 — f celo leto.......K 22*— ■oi leta........12*— pol leta....... 11-— c*trt leta........6— četrt leta......." 550 pa mesec........ 2"— 1 na mesec .......1*90 Dopisi naj se franldrajo. Rokopis! se ae vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5, (L nadstropje na levo), telefon it. 84. i Uhaja vsak dan zvečer Izvzcatfi nedelje In praznike. inseratl veljajo: peterostcpna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Prt večjih bisercijah po dogovoru. Upravalstva naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserat! itd. to je administrativne stvari. -— Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon št. 85. „Slovenski Narod za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25— pol leta........13*— četrt leta........650 na mesec........ 2*30 velja po posti: za Nemčijo: celo leto.......K 28-* za Ameriko In vse druge dežele; celo leto.......K 30*- Vprasanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upravnistvo: Knaflova ulica it. 5, (spodaj, dvorišče na levo), telefon št. 85 Nova vlada na Osrsftem. T z Zagreba, 6. januarja. Kaj pomeni Lukacsevo ministrstvo za dežele krone sv. Štefana? To je vprašanje, ki trepeče na Vseh ustnicah, s katerim se ukvarjajo vsi politični krogi, na katero pa ne ve se nihče odgovora. Znana je zgodovina pra\ kar mi-ftole krize in znane so njene posamično faze. Aprila meseca je nastala kriza. Pravi vzrok je bil ta. da nobena stranka ni hotela izvesti volilne reforme. Y pogodbi, ki so jo sklenile ob Fejervarvjevem odstopu madjar-<*ke stranke s krono, je bilo določeno, da morajo madžarske stranke najprej izvesti volilno reformo na podlagi splošne in enake volilne pravice. Tri lota so bili Wekerle. Kosmi t h in Apponvi na krmilu, toda prevzete dolžnosti niso hoteli izpolniti. Se vec. Izdelali so tak načrt volilne reforme, da je bil v direktnem nasprotju s sklenjeno potrodbo in obenem začeli boj za nove koncesije v armadi in za samostojno banko. Kon^o jo bil. da jo Wekerlovo mini strstvo demisijoniralo. Toda krona ni hotela ministrstva odpustiti. Zahtevala je, da izpol-t* v paktu prevzeto dolžnosti. Trga i ni hotela nobena stranka storiti. vTekerle jo zahteval koncesijo v armadi. Justh je zahteval obvezno izjavo zaradi samostojne ogrske banke, nobena stranka pa ni hotela dovoliti budgetnega provizorija. Krona je dobro vedela, zakaj U'ekerlova vlada tako sili za odpust. Madžari so hoteli, da bi vlado prevzelo novo ministrstvo še prod novim letom in da bi to neparlamentarno ministrstvo začelo svoje vladanje z nedovoljenim bndgetom. Krona pa jo stvar zasukala in We-kcrle je moral sani prov/ročiti ex lex! Novi ministrski predsednik Lukaes jn poskusil najprej sestaviti parlamentarno ministrstvo. A nobena stranka pa neče podpirati, pri nobeni ni dobil zaslombe. S tem je pat: vnaprej računal. Madžarske stranke hočejo same, naj se razpišejo nove volitve. Lu kaose v a naloga je, doseči najprej budgetni provizorij in potem iz-vesti volilno reformo. Ali se mu to j>osrcči ? V parlamentu nima nobene zaslombe. Na- sprotujejo mu vso tri veliko stranke: Justhova, Kossuthova in Tiszova. Ce bi mu parlament hitro dovolil proračunski provizorij za dlje časa, bi 1110-gel poskusiti svojo srečo z volilno reformo. Toda v>e kaže, da mu mislijo \ *e stranke delati kar največjo težave. Budgetnega provizorija mu no morejo odreči,- ker so same krivo, da ni bil pravočasno dovoljen, ker je torej parlament sam prov/.ročil nastalo neustavno stanje. Toda omejiti fra hočejo do skrajnosti. Dovoliti hočejo samo dveancBCČni provizorij — Kossuth je celo proti temu, menda da bi v radikalizmu prekosil .Tustha — in provzročiti veliko in dolgo debato, da razvnamejo vso Madžaisko zoper novo vlado in tako pripravijo tla za nove volitve. Splošno sodijo vsi, ki pozmajo madžarske stranke, da bo dobil Lukaes kvečjemu le kratek budgetni provizorij ali pa ga sploh ne dobi. Torej nove volitve. Kajti, da bi Lukaes s sedanjim parlamentom m ogrel doseči reformo volilnega reda, to je skrajno neverjetno. Lukaes se sedaj podaja s posamičnimi strankami. Lukaes je Armenec in slovi kot jako zvit in bistro-umen politik. Njegoša sedanja pogajanja, ki v splošnem itak ne bodo »mela uspeha, so pač le sredstvo v dokaz, da so vse možnosti izčrpane in vse kombinacije poskasene. Ali pa ima Lukaes tudi pooblastilo, da sme iti dalje? To je tisto vprašanje, okolu katerega se vse suče. Je-li Lukacsevo ministrstvo samo prehodno ministrstvo, ki naj potom podajanj doseže indemniteto in poskusi doseči sporazumi jen j« glede volilno reforme, ali pa ima to ministrstvo polnomočje, da tudi potom boja zlomi oblas* vladajoče madžarske oligarhije in pomaga splošni in enaki volilni pravici do zmage? Ali je Lukacsevo ministrstvo samo efemeren pojav, ali jo imenovanje tega ministrstva historičen dogodek, od katerega bo datirala nova doba na Ogrskem? Politiki si še nis<> na jasn ni v tem c>ziru. Cincanje dunajskeg. dvora napram Madžarom je tradleijo-nalno in zato ljudje neče jo pra verjeti, da bo Lukaes imel v vsakem slučaju vso podporo od zgoraj, tudi če bo prisiljen začeti veliki, zgodovinski >K>j zoper premoč madžarske olje-arhije . Spočije] no Hrvatska je prepričana, da bo Lukaes v najkrajšem ča,su provzročil premembo sistema vladajočega na Markovem trgu. Han Raueh bo odstavljen -— to je že da-jies smatrati za popolno zagotovljeno stvar. Z5 letnico Flcppouefio iKsfavaniO. j' Dopis iz Istro, V torek se je vršila v Poreču svečanost 251etnice škofovauja mon-signora Flappa. škofa poreško-pnlj-skegn. Jubilanta je osebno obiskal in mu čestital cesarski primorski namestnik princ Hohenlohc in svečanosti st:i se izven drugih prelatov vdeiežila tudi: knezonadškof goriški dr. Fi. Sedej in škof tržaško-koprski dr. Nagi. Ob tej priliki je ves laško-i i bera len. kakor tudi klerikalen tabor poln hvalo o »vzornem« škofu Flap-pu. Kden kakor drugi ploda, kako bi jubilanta »kot vrednega italijanskega siiitp dvignil v visočine časti in slave! V m italijanski list:, od trama-zonskega Piccola do najkierikalnejše-ga žumal^kn pi*-e.;j dolge članke, v katerih proslavljajo Flappa, kot vzor italijanskega škofa. — Mestni municipij poieški, kateremu načelujejo sami liberalci in fra mason i, je priredil Flappu na čast banket, katerega se je ta i>oslednji tudi vdeležil in kjer je bil od raznih govornikov proslavljen kakor boritelj za italijanstvo primorskih pokrajin. Tako slave danes naši smrtni sovražniki škofa Flappa, ki pasti m je in pašu je škofiji, ki je pO dveh tretjinah slovanska. In poginoma prav imajo, d.« ga tako slave, kajti to so mu tudi — dolžni! Resnica, cia, za nas bridka resnica je, da je bil in je še danes Flapp zagrizen Italijan in kot tak eden najmočnejših stebrov laško-li-beraine - iredentist i č ne kamore v Istri. —- A obenem je bil tudi zvest prijatelj italijanskih duhovnikov in v njegovoj škofiji ni prišel nikdo na boljše ali višje mesto, ako se ni čutil in delal za italijansko -tvar. — Zato ga pa danes ob LJolctnici njegovega školovanja slave oboji! Ali britka čustva napolnjujejo slovanska srca jnueško-puljske ško- fije ob 251etniei Flappovega paševa-nja! — Nasilje, krivičnost, tiranstvo, te lastnosti so dičile »vzornega« Flappa nasproti vsemu, kar je našega, kar je slovanskega! JSkof Flapp se je v-ikdar posluževal vseh danih mu sredstev, da je čim vspeŠnejše zatiral in vsužnjeval narod nas in izpodrival in preganjal svetinje tega naroda. Kil je vedno in jo še danes strasten preganjalec našega jezika iz cerkva poreško-pulj-ske škofije, in lahko rečemo, da je ta »katoliški« škof pregnal iz slovanski h cerkva njegove škofije zadnjo sled nekdaj tako razširjenega slovanskega bogoslužja. A Flapp je tudi strasten preganjalec slovansko mislečih in za narod svoj delujočih duhovnikov. — Take duhovnike je preganjal in. jih pošiljal kol najzadnje kaplane v kako zanemarjeno vas, ali jih pa celo iz službe odpuščal. — Meti dobri naš narod je pa na vsa važnejša in boljša mesta pošiljal oziroma nastavljaj zagrizene italijanaške duhovnike, katerih naloga je bila, nahujskati neukega kmeta proti rodu svojemu, vpreči v jarem politične italijanske suŽJiosti in potisniti ga j>opolnoma v kremplje italijanskih bogatašev, iz katerih so nikdar več ne reši. — Le žali bog, da so se Flappu te grde in sramotne nakane v le prevelikih slučajih posrečile, na kar je bil on seveda — po nosen! In ta škof obhaja ravnokar svojo jietindvajset letnico škofovauja! —Nasprotniki naši v liberalno - fra-mazonskem in klerikalnem taboru ga slave, kakor velikega itilijanske-ga patrijota, a narod naš v Istri se obrača z gnevom in srdom od svojega višjega pastirja, ki je imel za svoje udane slovanske vernike na svojem posvečenem obrazu vedno le prezir, v srcu sovraštvo in v rokah— mesto blagoslova — bič! Petindvajset let niča, Flappovega škofova nja pomeni za istrsko slovansko ljudstvo na poreščini in puljšči-ni: 251etniea trpljenja, zatiranja in preganjanja. Flapp sedi teh dni okoli polnih miz in v objemu svojih framazon-skih in rimskih »prijateljev« slavljen in češčen. Slovanski verniki se nase udeležili tega jubileja. Flappu popolnoma zadostuje, da ga časte in slave Italijani, slovanska para naj nikar ne okuži njegove bližine! — Slovanska para, sedi v — ■ kotu, trpi in ~— molči. Ne vemo pa, kako se je kaj počutil v Flappovi in Naglo vi družbi prevzvišeni knezonadškof goriški. kateremu je tudi vse to dobro znano?! — Se je li spomnil, ko je pogledal Flappa v obraz in ž njim pritr-koval, da ima pred seboj enega naj-zagrizenejših nasprotnikov naroda našega, v katerega meso je vsekal ne broj globokih in skelečih ran! Kakor rečeno, se je tudi vlade* udeležila tega jubileja. Vladna tržaška »Triester Zeitung« piše o 251et-nici Flappovega školovanja ravno x\ istem smislu, kakor »Piccolo« in drugi italijanski listi. Med tem ko opisuje razne nje^ gove zasluge (najbrže, da je strastno zatiral Slovane?) pravi, da si je Flapp v preteklem četrtstoletju — vsled pristnega njegovega duhovskoga zadržanja in delovanja, ki je veljalo v prvi vrsti za dobro harmonijo med duhovščino in verniki, — - pridobil ljubezen in spoštovanje vseh (?!.') pod njegovo škofijo spadajo-čih! Misli vladni člankar morda tudi poreško - puljske SlovaneNe. tako neumen mislimo da ni!I Nadalje pa piše med drugim". >:Ku so pred dvanajstimi leti izšla od verske kongregacije v Rimu navodila giede rabe staroslo venskega bo-guslužnega jezika, je moiisig. Flapp iste v svoji škofiji v duhu odredbe pa peške stolice, — takoj strogo izve« del, ne brigajoč se za odpor onih vernikov, ki so hoteli imeti zase privilegij slovanske liturgije.« No, to zadnje je najbrže tudi pripomoglo, da vladni list tako šmenta-no hvali Flappa. V zatiranju našega naroda in jezika ter vseh naših opravičenih teženj, se res vsikdar najdejo složjie vsi oficijozni in neoficijozui nasi nasprotniki. — Ali kljub temu nas ne bo — vrag vzel! Kriza na Ogrskem. Dr. Luk ics je začel v sredo pO* gajanja z onimi osebami, ki jih hoče predlagati cesarju kot člane svojega kabineta. Včeraj je ta svoja pogajanja nadaljeval. Vsi, ki jih je Lukaes izbral za člane nove vlade, so svoja mesta sprejeli. Pozdaj je konferiral tozadevno z dakobffvjeni, ki bo notranji minister, z Vavrikom, ki prevzame justico, s Szerenvjem, ki prevzame trgovsevo in s Hazayem, ki bo honvedni minister. Tudi cesarjevo pritrdilo je že došlo. Treba je določi- LISTEK. „Slovenska notico." Lepe so letošnje knjige »Slovenske Matice^ in mnogo nudijo zanimivega ćtiva. dasi je boletristiki odmerjeno le malo prostora. Lope in zanimive ^o te knjigo, toda ne verjamemo, rla bi na.-Ie Tn:e"jo čitateljev. Mahi jp pri nas občinstva, ki ima veselje za čitanje znanstvenih spisoc ali znamenitih umotvorov, a to naj »Slovenske Matieec nikakor ne plaši. Štiri izmed letošnjih knjig so znanstvene vsebine. Prvo meMo med njimi zavzema »Bleiweisov zbornik«. S to knjigo se je »Slov. Matica< oddolžila povodom Bleiueisove stoletnice spominu svojega nekdanjega predsednika, ki je v zgodovini slovenskega naroda igral tako veliko vlogo, kakor nihče ne pred njim in ne za njim. Prav pravi urednik »Bleiweisovega zbornika« prof. dr. Tominšok v predgovoru: Skoraj pol stoletja, bas v dobi našega preporoda, je stal Bleiweis v središču vsega kulturnega pokreta, realnega in idejstvenega. stal z delom in z od porom. Zgodovina te dobe je obenem BIeiweisova zgodovina.« Razprave, ki so priobčene v »Zborniku« / mnogoštevilnimi in važnimi dokumenti vred, nam podajajo jasno sliko Bleiweisove osebnosti pa tudi vse Bleiweisove dobe. Tu spoznamo vse faze Bleivveisoveg?« življenja, njegovega prizadevanja za narodno stvar, vse boje, v katere je bil zapleten pa tudi različne spletko. Zlasti znameniti ste razpravi ^>Blei-\veis in Novičarji v borbi za slovenski jezik in domače slovstvo«, ki jo je spisal dr. Janko L o v. a r in »Dr. Janez Bleiweis in njegova doba«, ki jo je spisal dr. Drag. L o n č a r. -Slovenska Matiea<- še ni izdala mnogo knjig, ki bi so mogle primerjati z Bleiweisovim zbornikom«. Nekako v zvezi, ne le časovni, jo druga knjiga, ki jo je letos izdala »Slov. Matica-. To je v hrvatskem jeziku spisana studija dr. Branka D r e c h s 1 e r j a o Stanku Vrazu. To isto knjigo je izdala tudi »Matica Hrvatska« v proslavo stoletnice Vrazovega rojstva. Dr. Drechfderje-va knjiga je temeljito delo, ki nam osvetljuje vso Gajevo dobo, v kateri je bil Stanko Vraz prvi literarni re-prezentant. Kot II. del "Slovenske zemlje.t je izdala »Slovenska Matica« priro-doznanski, politični in kulturni opis Koroške izpod peresa prof. dr. Mat-ka P o t o č n i k a. To je, kolikor je pač bilo mogoče, popularno pisano delo pretežno znanstvenega značaja. Pisatelj je skrbno in kritično zbral mnogo, deloma, doslej le malo znanega materijala. Knjiga obsegn priro-doznanski opis Koroške, političen opis in opis prebivalstva, pregled Koroške zgodovine, gmotnega in kultni nega stanja in opis narodne pro-svete. Da.ii brez zadržka priznamo vse vrline tega. spisa prof. Potočnika, ki jih tudi pisateljem ostalih monografij »Slovenske zemlje« uečemo kar nič kratiti, moramo vendar vobče reči, da nam »Slovenska zemlja« ne dela iK>sebnega veselja. Krivi pa niso tega pisatelji posamičnih del, nego program, ki ga je »Slov. Matica« določila temu delu. Pisatelji so se držali tega nesrečnega programa, ker so se ga morali držati, in tako je nastalo neenotno, preveč znanstveno in premalo zanimivo delo. Koliko truda je to stalo in koliko stroškov — naposled pa bomo imeli veliko delo, ki bo t rohnelo po omarah. Ko je »Slov. Matica« sklenila izdati »Slov. zemljo« je to mieel pozdravila vsa javnost z veseljem. Vsakdo je pričakoval, da izide monumentalno, kraano ilustrirano delo, obsegajoče popularen in enoten opis slovenske domovine, njene preteklosti in sedanjosti, delo, ki bo v vaaki boljši slovenski hiši ležalo vedno na mizi. ki bo v vsakem srcu razvnemalo vedno in vodno ljubezen do domovine in slovenstva ter podžigalo narodno zavednost. Nekaj takega smo pričakovali, kakor je »Le 100 citta d* ltalia« ali »Deutschland« a dobili smo z znanstvenim balastom kolikor toliko opremljene nič posebno lepo ilustrirane monografije. Razočaranje je vsled tega naravno, zlasti pri ljudeh, ki poznajo take spise drugih narodov. »Slovenskih narodnih pesmi«, ki jih urejuje prof. dr. K. Št rekel j je izšel letos 13. snopič, ki obsega same stanovske pesmi. Pisalo se je o Štrekljevi izdaji slovenskih narodnih pesmi že toliko, da ni prav nič več novega o njih povedati. Lepi literaturi so med letošnjimi publikacijami »Slov. Matice« posvečene tri knjig«*. Pred vsemi je omeniti prevod Puškinovega »Jagenija Ognjegina«. Ta preznanieniti roman v verzih je prevedel dr. Ivan Prijatelj. Prevod je vzoren in resnično pesniški, tako, da ga bo vsakdo čital s pravo naslado. Prevodu je dodana zelo interesantna kritična študija o Puškinu in o njegovem »Onjeginu«, ki naj jo vsakdo prej prečita, predno se loti pesnitve same, ker bo iz nje spoznal Puškina in njegove intencije, njegovega duha in njegov čas. Zelo lepo delo je dalje drama Etbina Kristana »Kato Vran kovic«. To delo, ki se je minoli mesec vpri-zorilo na slovenskem odru, je res za-r služilo, da je izšlo med publikacijami »Slov. Matice«. V knjigi pridejo lepote tega dela do večje veljave, kakor na odru, kjer od ločuje vedno in v vsakem delu le teatra lična stran in kjer tudi najduhovitejše delo, polno lepih misli in čnvstev ne doseže uspeha, če ni teatralično. Kristanovo delo je knjižna drama, ki najde gotovo mnogo hvaležnih čitateljev. Kdor se hoče prav od srca sme> jati, ta bo čital »Matejevega Matijo«, veselo novelo, ki jo je spisal Rado Mumik in ki jo je »Slov. Matica« obelodanila v »Knezovi knjižnici«. Ljubeznivi humor Rada Murni-ka ima med slovenskim občinstvom mnogo prijateljev. Ta humor je čisto nedolžen; nič zlobe in nič pikrosti ni v njem. Mumik ni satirik; veseljak je, ki ima dobro oko za vse smešno* sti. Te smešnosti in nerodnosti popisuje z dobrohotnim humorjem. Humorist je one vrste, ki se zbirajo okrog »Journal amusant« ali »Fli-gende Blatter«; satiriki, kakršni ae zbirajo okrog »Simplicissimusa« ali »Le Lire« so uprav nasprotje njegovega naturela. Tudi v veseli noveli »Matajef. Matija« oi ne kdo ve kako zanimivih pilili.!* zopet na Dunaj, kjer bo predložil cesarju listo novih ministrov. Avdi-jenca, v kateri bo cesar imenoval novo vlado, bo v soboto ali nedeljo, v ponedeljek pa bodo v posebni avdi-jenci novi člani kabineta, zapriseženi. Prihodnji teden »e bo kabinet predstavil parlamentu in povedal, kaj od parlamenta nova vlada zahteva. Vsi listi se seveda pečajo z Lu-fcacsevo misijo in ugibajo, ali so mu posreči ali ne. Organ Kosu tove stranke »Budapest« pravi, da ni nobenega upanja, da prinese Lukaes seboj kake narodnostne koncesije in da je izključeno, da bi ga Košutova stranka podpirala. Tudi če razpiše nove volitve, ne bo dobil večino. — »Pesti Naplo« poroča, da se vrše pogajanja med Lukacsem in Justbovo stranko, katero zastopa grof Batthvanv. List tudi našteva točke, glede katerih se je doseglo sporazum ljenje. To so: 1. Izjava kralja, da vlada prične s predpripravami, ki so v interesu gospo-darske samostojnosti Ogrskega. Zato pa volita parlament dveletni bančni provizorij pod pogojem, da so lakoj ustanovi samostojna ogrska banka, če bi ta provizorij ne bil v Avstriji sprejet. — 2. Splošna bi tajna volilna pravica. — 3. Progresivna davčna reforma. Poroča se, da bo Lukaes imel v roki nele predsedstvo in finance, temveč tudi ministrstvo a latere. Dnevne vesti. -f- Dr. Laginja jugoslovanski minister? Zagrebški »Obzor« piše: Kakor smo javili v prvi letošnji številki, se vprašanje o jugoslovanskem ministru skoro reši. Kot kandidat je se imenujejo Povše, dr. Laginja in dr. Ivčevič. Na našo dunajsko informacijo, da je verojetno, da bodo dr. Ivčeviću ponudili portfelj, ker ga je dr. Laginja odklonil, nam javlja naš tržaški dopisnik, da ta vest v toliko ni točna, ker se še ni reševalo osebno vprašanje. Gotovo je to, da dr. Laginja ni odklonil kandidature. Co bo pa ponuđeni ministrski portfelj dr. Laginja sprejel, je odvisno od politične situacije.« -f- Krek o svobodomiseleih. A" torek je ime! dr. Janez Krek v krščansko - socijalni zvezi predavanje o svobodomiseleih. Ne vemo. če je beseda »predavanje« sploh na mestu, kajti kar je na čveka I dr. Janez Krek; to je naravnost inferijorno, to je kapucinada. pa ne predavanje. Ta Krek ima pač on >am talent: da se dela veliko nadarjenejšega, kakor je v resnici. Ta modrost, ki jo je nabral iz jezuvitskih knjižur in ki jo je stresal v krščansko - socijalni /vezi. zadostuje morda za kakega la-carista, kadar se gre misijonarja, je pa kompromitujoea za moža, ki hoče \ slovenski javnosti igrati vodilno vlogo. Saj je naravno, da sovraži Krek \>e svohodonii**elstvo in da je kolikor mogoče v nič devlje. Od nekdaj je navada katoliških duhovnikov, da vse opljujejo in zasramujejo, kar je njim nasprotno, tako i>osamič-ne osebe, kakor cele stranke in duševne smeri. Namen pač posveča sredstva. In na svo bodom i selce so klerikalci in zlasti duhovniki *>oscb-no jezni, ker so ti ne le nasprotniki klerikalizma, to je gospodstva duhovščine v posvetnih stvareh, nego dosledni in neizprosni nasprotniki cerkve same. Kdo moro zahtevati, naj bi bili klerikalci prijazni ali le pravični struji, ki jim hoče cerkev uničiti * Kdo more misliti, da bo kak klerikalec o svobodomisleeih govoril vzehi duhovnikom vse javne funkcije in državne podpore ter zdaj cerkve kar na licitanti prodajajo? Tega pač nihče ue more pričakovati. Eno pa bi se bil« že smelo pričakovati: da bi bil Krek malo bolj pa—etno govoril o svobodomisleeih, ki so na-posled mogočna zmagujoča struja svetovnega pomena, ki ji zabavljice takega pritlikavca, kakor je Janez Krek, pač ne bodo škodovale, ko ji še gromi in bliski rimskega papeža ne morejo do živega, Oštarijska psovanja po Krekovi maniri morda inipo-nirajo v krščansko - socijalni zvezi združenim tereijalkam, drugemu pa nikomur. -f- Zaveznik naših klerikalcev, znani Stjepan Radič, ki je še nedavno tega navdušeno zagovarjal hrvatsko - srbsko slogo ter veljal za najbolj gorečega prijatelja Srbov, je postal o*l časa, ko je jel na skrivnem ljubimkovati s slovenskimi klerikalci, strasten sovražnik vsake ]K)li-tike, ki bi vodila k narodni slogi in bratskemu sporazumljenju hrvatskega in srbskega naroda. Da je vsled tega neizprosen sovražnik hrvatsko - srbske koalicije, kateri je narodna politika sloge in edinstva >odilno načelo, se samo ob sebi razume. A' svoji slepi strasti je veliki Slovan« Štipa Radić zabredel celo tako daleč, tla proglaša sedaj za črno to, o čemer je vsa poštena javnost prepričana, da je belo. Ven svet je u ver jen, da je hrvatsko - srbska koalicija v Friedjungovem procesu iz-vojevala sijajno zmago, ves svet je prepričan, da e nam zdi, da igra pri spoštovanem Stjepanu zelo, zelo važno vlogo — pink, pink! -f- Ustavljena tožba proti »Slovenskemu Narodu«. Pred meseci je priobčil »Slovenski Narod< notico iz Litije, v kateri se je opisalo klerikalno nasilstvo v društvenih prostorih pevskega društva Zvon v šmart-nem. Rudi te notice >e je čutil žaljenega klerikalni župan Leopold H« it-nik v Smartnem ter je vložil proti našemu listu tožbo. Uvodna preiskava je trajala več tednov. Danes pa smo dobili obvestilo od sodišča, da je Leopold Hostnik odstopil od tožbe proti našemu listu. Ali se je zbal blamaže 1 Menimo, da mu no odide blamaža niti sedaj, ko toži samo gospoda Ivana Razborška. -f- Že spet nova ortografija?! V 1. številki »Planinskega Vestnika« naznanja uredništvo urbi et or!»i, da hoče nekaj spremeniti v slovenski ortografiji. Kakšne bodo te »si i po-trebne« spremembe, vidimo že ne-katerih člankih. Kar na prvi - rani čitamo: Aljažev I>om, Ljub!, neka megla. Na strani 5. srečamo: i.nški jug, Nemški se vej-, Nemške Švicarje; nu str. d Šviear-ki raj. Na prilogi jo Kamniška Koča 'Koca z veliko začetnico! !>. J)r. Komu je spisal članek »KifiVl in Pilatus«< i?i urednik dogodkov Tiiti kdo ve kako čudnih situvacij. A nad vse je razlil Mumik toliko prikupnega, tako prosrčnega humorja, da je človek njegovega spi--a res od srca vesel. Opomniti pa je treba, da se humorist Mumik tako zaveda rednosti pieateljskega poklica, kakor raaloka-teri drugi. Vsi njegovi spisi so pisani v vzornem jeziku: vsaka najmanjša stvar je skrbno prevdarjena in natančno izcizelirana. Že število manj običajnih d priča, kako natančno, skoro |>edantično, časih morda celo pretirano vesten je Murnik ter da pretehta pomoljse rečeno krivo-pis — veliko somišljenikov. Kvečjemu bodo »tantali« o teh abnormalnih oblikah tu in tam abstraktni filologi, pisatelji i zdravim okusom se bodo Tominškovim eksperimentom smejali in pojdejo preko njegovega Planinskega Vestnika«, ki je |>ostal z novim letom »filološki vestnik«, na dnevni red. A. K. -1- Ta je pa dobra! Uradna »Kla-genfurter Zeitung« je dne 4. januarja t. 1. objavila izkaz za leto 1910 izžrebanih porotnikov. Med drugim je za glavnega porotnika izžreban tudi Vekoslav Lega., ki je umrl že 12. grudna 1908. Pri celovškem magistratu, kjer so sestavili imenik za porotno službo sposobnih celovških mestjanov, torej še koncem 1. 1909. niso vedeli, da je Vekoslav Legat že leto poprej umrl! Slavni celovški magistrat pod vodstvom še bolj slavnega župaua Metnitza ima pač toliko dela za obvarovanje nemškega značaja celovškega mesta, da svojih uradnih poslov ne moro v redu opravljati in tako se je zgodilo, da je bil že pred enim letom umrli Legat ;-redaj izžreban za porotnika, - »Narodni Listv«, ta največji češki list, je z včerajšnjim dnevom prešel v roko »Praške akcijsko tiskarne«, na katere čelu stoji poslanec dr. Karel Kramar. Na čelu včerajšnjo številke priobčil jo dr. Kramar odprto pismo češki javnosti, v katerem jo obvešča o izvršeni trans-akciji ter ji naznanja, da bodo odslej »Narodni Listv« glavno glasilo mla-dočeške stranke. Odlikovanje. Cesar je odlikoval sekcijskega svetnika v ministrskem predsedstvu dr. Ivana 2 o ]• ga rja z redom železno krono III. \ rate. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto, se uprizori prvič duhovita angleška komedija »Sebasti-jan, veliki knez Georgijski« (Jack Straw), modernega angleškega pisatelja Somerset-Manghama. Glavno vlogo igra g režiser Nučič, ženske glavno vloge gdč. Wintrova, gdč. Kandlerjeva in ga. Bukšekova. večje moše vloge pa g. Danilo, g. Verov-šek, g. Bukšek in g. Povhe. — V nedeljo sta dve predstavi: pop. ob 3. Jelenčeva zgodovinska drama »Erazem Predjamski«, zvečer pa Strauss-ova opereta »Valčkov čar«. — V četrtek se poje prvič G. Puccinijeva opera »Tosca« z go. Nordgartovo v naslovni vlogi. — Slovensko gledališče. Včeraj sta bili dve predstavi: popoldne so igrali »Rokovnjače«, zvečer pa so peli priljubljeno opereto »Logarjeva Krista« pred nabito polnim gledališčem. — »Slovenskega Doma« 2. številka je danes izšla. Poleg druge zanimive vsebine je v tej številki na-tisnen tudi članek »Podrobnoati o smrti cesarjeviča Rudolfa.« Članek je sestavljen po dnevniku barona Alojzija Večera, ki je bil priča tragičnega dogodka v Majerlingu. Po-samne številke se dobivajo v »Narodni Tiskarni« po 10 vin. — Naše poročila o seji občinskega sveta z dne 4. t. m. se v tem smislu popravlja, da je znesek 50 K sa mestne uboge namesto venam na krsto t dr. Karel vit Blciweian- Trsta-niškegm izročil c kr. deželni zdravstveni svet za Kranjsko po svojem pancu. so darovali: O. Iv. Hribar, župan ljubljanski, mesto venom na grob grofa Hmrrmchm 25 K in mesto venca na grob dr. Kar. Bleiweism viteza Trsteniškega 20 K, županstvo Zagorje ob Savi 50 K, županstvo Koroška Bela 20 K. Odbor Radogoja izreka tem potom vsem darovalcem svojo najiskrenejšo zahvalo in prosi slavno občinstvo, da bi se v obilnejši meri spominjalo našega prepotrobnega društva. — Ljubljanskih davčnih uradnikov mesečni sestanek je dne 8. t. m. ob pol 9. zvečer v prostorih I. uradniškega gospodarskega društva. Vhod iz Vegove ulic« št. 2. Kolegi z dežele dobro došli. — Gremij lekarnarjev je daroval met so venca na krsto pokojnega dr. Karola viteza Bleiweis-Trsteni-škega znesek 50 K deželnemu j>omož-nemu društvu za bolne na pljučih. — Občni zbor slovenskega trgovskega drutva »Merkur« bo v nedeljo dne 23. t. m. ob 10. dopoldne v društvenih prostorih. Na dnevnem redu so običajne točke. — Eksekutiva slovenskega narodno - radikalnega dljašiva je imela minuli četrtek in petek svojo redm, sejo pod predsedstvom svojega predsednika gosp. eand. iur. Fr. Šemro-va. Na programu je bila med drugim debata o razmerju nar. radikalnega dijaštva in nar. radikalnih starešin ter razgovor, kako urediti tehnično ter administrativno stran dijaškega narodno - radikalnega glasila »Omladine«, »Znanstvene knjižnice« in »Dijaškega almanaha«. Glede te točke so se storili nekateri važni sklepi. V vseh vprašanjih se je konstatiralo popolno soglasje. Na seji so bila zastopana društva »Adrija«, »Slovenija« in »Tabor« ter fer. društvo »Pro-sveta«. — »Car japonske noči« »Sokola I.« je pričaral v sredo zvečer v Mestni dom toliko občinstva, da je bila velika dvorana mnogo premajhna. Temu se pa ni prav nič čuditi, kajti občinstvo že davno ve, da bo smeha, zabave in prisrčnega veselja za staro in mlado v izobilju, kadar vabi »Sokol I.« ua svojo zabavno prireditev. To mnenje se je v »Japonski noči« še mnogo bolj utrdilo. Takoj pri vstopu v dvorano orno se čutili prestavljene v daljnje orijentalsko zabavišče; dvorana okusno odičena z mnogobrojnimi orijentalskimi znaki, so nam je zdela pravi pravcati orijentalski raj. In te dične japonske gospodične po japonskih paviljonih! O da, paradiž bi imeli Japonci na zemlji, ako bi po njihovih planinah rasle take rožioe! — Na sporedu naznanjene točke sta izvršila -Sokol L« kakor tudi »Slov. Filharmonija« v splošno zadovoljnost občinstva. Najbolj sta pa ugajala »Jobi-gun Fida na straži« in »Japonska tragedija«. Seveda je moral društveni pevski zbor k sporedu še marsikaj dodati, kajti občinstvo se nikakor ni hotelo ločiti, da bi napravilo prostor plesaželjni mladini. — Car japonske noči je gotovo vsakega udeleženca tako očaral, da bo z veseljem pohitel, kadarkoli ga bo vabil »Sokol L«. Želimo le, da se to čimpreje zgodi! — V. Planinski ples se vrši v torek dne 1. februarja v vseh zgornjih prostorih »Narodnega Doma«. Plesišče bode v krasni veliki dvorani, ki bo primerno okrašena. Svirala bo popolna godba Slov. Filharmonije. V stranskih prostorih tsc bodo dajala okrepčila; za odpočitek in krep-čanje bo prirejena tudi mala dvora-rta s stranskimi sobami. Tukaj bo sviral izbran seksot »Slov. Filharmonije«. Ob stopnjišču bo vinotoč »čez ulico« in pivarna. Sploh obrača »Slov. Plan. Društvo« vso pozornost in skrb na to, da sc nudi gostom neprisiljena zabava in kar najboljša postrežba. Oskrbo pri paviljonih — ki jih bo 6 ob veliki. 3 pa ob mali dvorani — je prevzel, kakor doslej pri vseh planinskih plesih, požrtvovalen krog rodoljubnih dara pod na-čelstvom gospo Franje dr. Tavčarjeve. Tudi letošnji planinski ples postane torej največja in najsijajnejša predpustna veselica. — Športni ples. Vse prijatelje športa in neprisiljene plesne zabave opozarjamo se enkrat na jutersnjo prireditev »Ljubljanskega športnega kluba«. Športni ples, ki si je že lani pridobil v vseh krogih največjih simpatij, obeta biti tudi letos najlepši pri če tek vesele plesne sezone. Sodeč po pripravah nadkrili letošnji ples še uspeh lanskega in bode brez dvoma najelegantnejša prireditev letošnje itak kratke predpustne sezone. Vsi prijatelji kluba in častilci Terp-sibore poživljajo se vnovič, da se kolikor mogoče polnoštevilno zbero jutri v veliki dvorani »Narodnega doma« na veselem »Športnem plesu«. — Društvo strojnikov. Krajevna skupinm Ljubljana in okolica zveze avstr. strojnikov ima v nedeljo 9. januarja 1910 ob 3. popoldne svoj letni občni zbor v restavraciji pri jnbljani. rToal se g. se zanesljivo obe. zbora mnogoštevilno udeleže. Strokovni kolegi dobrodošli. Za rečnega mojstra je imenoval narednik Mihael Markovi č. V nadzorstvo mu izročena Sava oo Tacna do Ponoviča. DrugI redni občni zbor društva »Sokolski dom« v Idriji vrši se dne 11. prosinca t. 1. ob 8. zvečer v »Sokolovi« dvorani pri črnem orhu. — Podružnica sv. Cirila in Me* toda na Bledu priredi v nedeljo 9. januarja v prostorih gostilne pri Kap-su tombolo. Železniki. Občni zbor telovad nega društva »Sokol« se vrši v nedeljo, dne 9. t. m. popoldne ob 3. ^ salonu brata Thalerja. Tamburasko in dramatično dru« štvo »Sovič« v Postojni priredi na Svečnieo dne 2. svečana t. 1. veselico s koncertom, igro, plesom in prosto zabavo. Opozarjamo druga društva glede prireditev na ta dan. Živila na novomeškem trgu. Pi še se nam: Dobro bi bilo, ako bi sicer kaj besedične »Dolenjske Novice« objavile to staro dolenjsko novico. Vedno in povsod slišimo tarnanje, kako raste draginja živil in vsakdo ve, kako teško shajajo v takih razmerah ubožni meščanje. Pa naj bi že bilo — si misli vsakdo — če bi bila vsaj živila pristna in sveža, A na našem trgu tega ni. Človek se zanaša na poštenost vernega kmeta, a ne zelo moti. Dočim ima Ljubljana tržno nadzorstvo, da se ne prodaja in vtihotapiti na trg slabo sadje in posebno še mleko, prihaja na naš trg sadje in mleko, ki ne zasluži tega imena. Že pristno mleko samonasebi vsebuje mnogo vode, a čc jo še kmečka ženica primeša, bi mu rekli z lahko vestjo vodenica, A ne samo voda se meša z mlekom, tudi mnogo drugih, nam še neznanih snovi, kakor so moka, mavec in ne vem kaj še. Cc postaviš mleko v omaro, se usede na dnu posode za par prstov debela plast dotičnih elementov, ki bi jih pristno mleko ne smelo imeti. Večkrat se meša mleko razne starosti, kar mi je pripovedoval prijatelj, ki mu je bilo radi toga mleka slabo. Med smetano se meša drože in ime smetana ima najbrže od besede smet — smeti, ker je posoda po navadi kaj slabo umita. To in tako bi spričo take draginje lahko poročale »Dol. Novice«, da bi prišlo do ušes merodajnih faktorjev, katerim bi bilo mogoče poskrbeti, da bi prišel par-krat na mesec odkoderkolisižebodi tržni nadzornik v Novo mesto in neljubo presenetil prodajalce skvarjenih živil. Castitim pastirjem na fa-rah bi se pa priporočilo, da bi ljudstvu z lece pridigovali, naj ne kvari pristnih živil in takih prodaja na trgu, ker tako škoduje bližnjemu in mu krajša življenje. Za Sokolski dom v Hrastniku prihajajo iz raznih krajev večji in manjši prispevki — hvala požrtvovalnim rodoljubom, njih imeua se objavijo v kratkem. Prosimo vnovič vse narodnjake, naj se pri raznih prilikah spominjajo na Hrastnik. V kratkem razpošljemo širom domovine listke v imenovani namen; narodne dame, ki bi bile pripravljene jih razpečavati, prosimo, da blagovolijo naznaniti svoje naslove telovadnemu društvu »Sokol« v Hrastniku. Tja se naj pošiljajo tudi darovi. Iz Hrastnika. Božićnica tukajšnjih otroških vrtcev je sijajno izpadla. Vsi otroci so bili obdarovani z obVeko, igračami in pecivom. Pri tej prireditvi se je zopet videlo, koliko Slovencev* je v Hrastniku. Telovadnica je bila polna ljudi, kateri so z zanimanjem gledali našo prireditev. Mali otroei so igrali igro »Božični mož«. — V nedeljo dne 9. januarja 1910 priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Hrastnik-Dol plesno veselico pri g. Fr. Logarju na Hrastniku. Začetek ob 7. zvečer. Avtomobilski promet med Mariborom in Zsrornjo Polskavo. Tvrdka dr. Oskar Streintz je dobila od štajerskega namestništva dovoljenje za prevažanje oseb z avtomobilom med Mariborom in Zgornjo Polskavo. II. narodna zbirka kluba slo ven* skih akademikov v Celju izkazuje 1991 K dohodkov; stroški znašajo 137 K 90 h. Razdelil se je torej znesek 1853 K 10 h pod protektoratom »Narodnega sveta« sledeče: Družbi sv. Cirila in Metoda 600 K; podpornemu društvu za slovenske visokošolce v Pragi 100 K, na Dunaju 100 K, v Gradcu 100 K; dijaški kuhinji v Celju 100 K, v Mariboru 100 K; »So-kolskemu domu« v Celju 100 K; klubu za ljudske knjižnice 100 K, »Narodni svet« 100 K; Slovenskemu planinskemu društvu (savinjska podružnica) 50 K; ljudski knjižnici v Ljutomeru nO K; »Prosveti« za ljudske knjižnice v Poličanah 50 K; aka-demičnemu fer. društvu »Bodočnost« v Ptuju za ljudske knjižnice 50 K; ljudski knjižnici v Ptuju 50 K, v Slov. Gradcu 20 K; »Društveni dom« v Hrastniku 50 K; »Sokolu« v Sošta- nju 90 K; socijalnomu odseka »Zvaze slovenskih štajerskih učiteljev in učiteljic« 50 K; Božićnica v Laškem trgu 30 K; Št. Iljski dom 3 K 10 h. Vsled poziva časopisa »Straža«, naj njeni somišljeniki mesto nam, darujejo obmejnim Slovencem, je sklenil klub, darovati za sentiljski dom le zneske, ki so bili izrecno v ta namen podpisani. Končno naj še omenimo, da smo se pri razdelitvi ozirali na vse prošnje, ki so nam došle s štajerske. Oče streljal na sina. Jos. Fabbri. kuhar na neki ladiji v Trstu, je pre tekli torek zahteval od svojeca sina Filiberta, da mu vrne že pred letom dano posojilo v znesku 120 kron. Oče se je pri tem tako razburil, da je šel domov po samokres ter je j oeakal sina na cesti. Ko ga je zagledal, je sprožil proti sinovi glavi, toda k sreči ga je krogla samo nekoliko ranila na licu. Očeta so zaprli. Samomori v Trstu. V torek večer so našli na sprehajališču pri Lovcu blizu Trsta truplo pomorščaku e. in kr. vojne mornarice. Mornar, ki se imenuje Romano Roineus, je imel prestreljeno sence in v rokah je tiščal revolver. V sredo popoldne je loletna Ivanka Furlan, stanujoča v ulici Mura št. 18 v Trstu, skozi neko odprtino šla na streho sosedne hiše, od koder je hotela s samomorilnim namenom skočiti na ulico. K sreči jo je zadržal zidar Cividin. Deklica se je pa hotela po sili iztrgati zidarju iz rok. na kar je pričel ta poslednji klicati na pomoč. V nevarnosti ^t.t namreč bila, da zbok suvanja dekleta oba padeta z visoke strehe na ulico. Na zidarjevo klicanje so priskočili Cividinu na pomoč neki Miroslav Pipan in policijski inspektor Oulič. Ti so v zadnjem trenutku preprečili n< -rečo. kajti dekle in zidar sta bita že prav pri žlebu strehe. Dekle j * bilo pa tako besno, da so jo vsi trije komaj ukrotili in spravili n? varno. Istega dne je neka 231e!na lahko-živka Antonija Rebernik izpila steklenico strupa iz obupa nad samo seboj. k'°r se ji je namreč zadnje čase zelo slabo godilo. Zdravnik je dekletu izpral želodec in jo dal odvesti " bolnišnico. Amerikanske novice. Ponesrečil se je v Ročk Spriugs, Wyo., Andrej Berčič, V rovu pa je pod>ulo kanv-nje; po izvršeni operaciji je umrl v bolnišnici. Pokojnik je bil doma : Pirnaš pri Škofji Loki, kjer zapušča ženo in dva majhna otroka. Čolnar »Urbas« utonil? Dne 3. \ m. ob 7. zvečer je čul vpokojeni železničar Ivan Breceljnik daleč gori na Ljubljanici močne klice na pomoč. Klici so bili tako obupni, da j : bilo iz njih sklepati, da se uekdo potaplja. Breceljnik je šel takoj s svojim tovarišem s čolnom proti mosta, odkoder jp pri as prihajal. Preiskala -ta vodo z lučjo, a nista našla nobenega znaka o kaki nesreči. Ko je Breceljnik to naznanil, je šla policijska komisija druci dan s čolnarji do dotoka Čumovca po Ljubljanici in vo> tamošnji okoliš preiskala, kar pa jo bilo tudi brezuspešno. Ker so ljudje te klico čuli tudi na Ižansko cesto, ie policija nadaljevala |>oizvexibi ter >]< grala, da je bil kritičnega dne v Ljubljani čolnar Martin Skarja iz Pod peči precej vinjen, in da je odšel peš proti domu. Kor so dosodaj še ni povrnil domov, je nujno sumljivo, da je hkarja zabrodil pomotoma v vodo, kat> re je postal žrtev. Pogr» sanee je že precej prileten in je bil sa*uec. Kdor dobi o njem kako sled, naj to lemudoma prijavi mestni po>lioiji. Pes otroka podrl. Ko je sir dn»j :>. t. rn. služkinja Marija Gasparijem a po Sv. Petra cesti z otroci ua sprehod, je nasproti prit. kel \elik pes ter podrl 31etnega dečka, ki se j*; pri padcu na obrazu lahko t< lesno oo-k 'Kjoval. Zatvoraiee pri odcepu Groharjevega prekopa od Ljubljanice so zopet včeraj popoldne zaprli, vsled česar je Ljubljanica nekoliko na-ra^ la. Delavsko gibanje. Včeraj ^ i,-južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 0 Hrvatov, nazaj jih je prišlo pa 22. V sredo so se odpeljali v An riko 4 Hrvatje. IzgiibIj"no in najdeno. Ga. Marija Rovškova ie izgubila z!aty> brožo - «-rko. - Dijakinja Helena Biener-ieva i izgubila denarnico, v kateri ie imela 5 K rlennria. — \n ton tja Jacrrova je izgubila denarnico z manjšo svoto denarja. —- Posestnik Ivan Babnik jo našel površnik. Novo trgovino na debelo in drobno z barvami, laki in v to -.t;oko imi predmeti otvorita v kratkem domačina gospoda Premeri in Jamar v hiši iupanj Hribarja na Dunajski cesti. Dolgoletno službovanje v tej >troki, najmodernejši stroji in nmf«-tna naprava nudita popolno srararcijo za v» dno sveže blago in e cen«*. Njih lastni Izdelki - pri -pomočjo odemejih strojev bodo najbolji dokaz za dobro y>ostrožho. "Imenovano tvrdko priporočamo. Uradne vesti. Dne II. januarja t. 1. bo pri okrajni sodniji v Idriji Jraaba zemljišča vL št. 20» fca*. ofce. Orni vrh, ot»toječe*a is niše in vrta. Hiša je cenjena na 3137 K 06 v, vrt pa na 112 K, skupaj torej 3249 K 06 v. Najmanjši ponudek znaša 2166 K G* v. Drobne novice. * Samomor generalove hčere. V Rimu se je 3. t. m. ustrelila 1 Kletna hči rimskega divizijonarja, generala Roberta Brusatija. * Dvojni samomor v brzo v laku. V Nezamislivu t*o dobili v k upe ju prvega razreda iz Brna do A leg a brzo-viaka mladega, v sence uslreljeuega moža, mlado dekle pa je med vožnjo v boluisuico umrlo. * Največji dolg izmed mest ima skoro gotovo New Jork, kajti njego- vi dolgovi so znašali 31. oktobra 1909 nič manj kot 1.016,712.478 dolarjev ali z besedami: skoraj tisoč sedem-iu.ist milijonov doluj^ev. Sponi* ii i k poljskemu junaku. Meseca maja bo v VVashmgtonu vLiOhtiio odkritje »»pornenika poljskemu generala Pulaskemu, ki s»e je večkrat odlikoval v bojih za neod-vistnost Zediujenih držav. * Dd dela ve« do milijonarja. Pri električni družbi v mestu Michiganu je iaj>oslcn delavec Mihael Bavei, ki - Laži tire pri električni železnici ter zasluzi dnevno 2 dolarja. Te dni je prejel iz svoje domovine v Poznanju obvestilo, da je j)ostal sodedič zapuščine v vrednosti 20,000.000 dol. Pravi, da ne bo več snasi] tirov! * »Svaz českoslov. studentstva<: je bil povabljen na slavnoat otvoritve Akademičnega doma« v Pariza, ki *r:i od 19. do 27. t. ni. pod protek ' ratom prtxl.->ednika republike in na-'nega ministra. Zastopane bodo tu-di tuje vlade. Od Slovanov bo na-K*a edini deputacija > Svaza eeako-. studentstva«, kar kaže, kako vi-v.Klj spoštovanje uživa Češko dijaštvo in njegovo osrednje društvo v tujini. Bazne stvori. * Ljudska izdaja »Prodane neveste c<. »1'melecka tn-seda« hoče v spomin na 2o. obletnico Smetanove smrti izdati njegovo »Prodano nevesto« v ljudski izdaji. Ta ljudska. 8. izdaja, ki izide že koncem tega m«----oa, bo veljala za one, ki *e ta m« --ec oglasijo, le 5 K. »Fmelecka beseda« upa, uz> i.^ na ta način -Prodana nei i -> i prišla v najširše češke g<. Kn I i -i -'Prodano nevesto« kupil iad morda k^k Slovenec, ome-imo, da je treba naročilo s 5 K vred in s 50 h za poštnino po-, lat i na Hudobni Matice Cmelecke bi i . Praga ii. Jungmannova tf. Gimnazije. V Avstriji je 278 .:na^ij. Največ, 71, jih ima Češka, 6* Galicija, 36 Nižja Avstrija, 31 Moravska, 13 Firolska s Predarisko, 10 Bukovina, 9 Štajerska, po H Zgornja A atrija in Šlezija, po T Kranjska in rska, o Dalmacija 3 Koroška in 2 Sol uogra.sk a. Gimnazij .ie 209 državnih. 0 deželnih, 4 mestne. 7 škofijskih, r*xk>vnih, l zakladne, 18 u • *bnih. Gimnazij je 1^9 nemških, 62 poljskih, 6 laških. 7 ru-kili, o srbskih ali hrvaških 1 sb»-\»>nska, 12 {ro-d niimi kr* jske) i sonih. Linčanje v Ameriki. Poročilo, ki i-;a je izdal stati>t:čni urad v VViA,shi::gT^ »na pravi, da je bilo preteklo leto v Zedinjenih državah lin čanih 70 oseb, m* d temi II belih in 59 črnih. Linčanje se je vršilo v 12 državah. Največ ->o .jih linčali v Cre r,'^i.ii. kjer so jih pobili 3L*. najmanj pa v West Virginiji, kjer so meseca □ ►vembra I inča! i nekega zamorna, j;iij'* leto je bilo če?, ^to oseb lin-čanih. Živa goreia. V ne.wyorškem hotelu Martin- se je našla na riilve-strovo najodličnejša newyorš|ta dru žba. Ko so pred polnočjo ngiiiisjiti električno luč, je neki gost prižgal smoflko. se tlečo zveplenko je jki v temi vrgel ua muslinasto obleko mi-aarjeve soproge Kil is. Obleka jo začela takoj s plamenom goreti. Med tem, ko je nesrečno soproga begala po d-.-orani, s<> jo gospodje neumorno poli\ali z vodo. Ogenj s končno po-gasili, vendar je dobila Kllisova to- j k" hude poškodbe, da bo teško okre-\ ala. Ponesrečeni /rakopiovei. Dne 4. t. n. .K* poskusi! Santos Ihimout v Saiut Cyru najnovejši, zelo majhen mfKlel zrakoplova. Prvikrat as mu jo polet r«opo!noma jx)srečil. Ko se je dvignil drugič, sc mu je zrakoplov prevrnil ter padel ua tla. Dumont jo bil le lahko poškodovan in bo svoj zrakoplov v kratkem zopet poskusil. Minulo nedeljo je pri Krotosinu na Ruskem j»adol ua tia zrakoplov d ra klanskega zrakoplovnoga dru--itv,*. V zraJcoplo\"u «ta bila profesorja Hr. Iv. Merhar: Ivan Cankar, Kurent. — A. Debeljak: Anton Medved, Kacijanar. — J. A. Glouar: J. F. Malograjski, Pisana mati. — B—k: Podobe iz misijonskih dežel. — Jakoba Alešovca Izbrani spisi. Uustro-vani narodni koledar 1910. — Dr. M. Murko: Antun Čuvaj, Gragja za povijest školstva kraljevina Hrvatske i Slavonije. — Dr. Fr. Ilešič: Pran--«Rački et la renaissance scientifi-que et politique de la Croatie. —• Dr. Fr. Ilešič: Pavle Sofrič, Tri priloga za poznavanje narodne dušo kod nas Srba. Milan Pajk: Mastar von Robert Michel. — J. A. Olonar: Milan Marjanovic. Spljet. 9. l.^metniška poročila. Vojeslav Molč: Stanislav Vitkieariez, Matejko. — Slovenski sniM IIIili v tujini. 10. Gledališče. W. A. Drama. — Dr. Jos. C. Oblak: B. Opera in opereta. 11. Glasba. O. $.: Komorni večer »Glacbene Matice«. 12. Slovstveni zapiski. Dr. Fr. Kidrič: Vincenca Zusnerja nemški prevodi is Prešerna in drugo. — Y.: Slovenski pisatelji med Cehi. 13. Razni zapiski. J.: Bullotin de V Alli-ance Frsnesinf — »Slowaeki wsrod Slovitnc6w«. — t Grof Jan Har-ra<-h. — Ljubljanski Zvon« izhaja po enkrat na mesec v zvezkih po 4 pole velike osmerke obsežnih ter stane vse Kto 9 K 'JO h, pol leta 4 K 00 h, Četrt leta 2*30 h. Zr vse neavstrij-ske dežele po ! ! K 90 h na leto. Posa-mezni zvezki so dobivajo po 80 h. — »Biblioteka izbranih slovanskih pi.-*ate!jev je -,iačela izhajati v Pel rocrradu v založbi fHsvjasMiSTgH Mir=e . Prva knjiga je izšla pravkar in obM*gn v ruskem prevodu to - le umotvore: sl Maehar: > Na Oalgoti« is ČcTikega prevel I^cv Savini; M. Konopnicka: »rVsem« fs poljskega prevel A. Borovskiji; Silvijo Kranjčev je: • Božja previdnost-: t s hrvat-sk^g:? prevel M. Novici; M. Tskoko-vič: i Fragmenta vitao« is srbskega prevel D. Bošnjakov ie) iu Ivan Cankar: »V hiši Marije Poanoi aiun (s slovenskega r»rvvel I. Li»vrin). — Vseletno izdanje stane 6 rubljev; pr>sromni zvezki pa 68 kopejk ali 1 K 70 vin. — Slovencem, ki s/j vošči ruščine, priporočamo, naj si naroča to birdioteko. Vse tu naznanjene knjige so dobivajo v »Narodni knjigarni^ v Izubijani, Prešernova ulica št. 7. Telefonsko m hrzolovnn porotna. Les Kolisko. Daitaj, 7. j^uiuarja. Nujni predlog, naj se nemščina proglasi kot edini uradni jezik in kot edini učni jezik na Nižje Avstrijskem, v dana-šnii seji in bi! vložen, ker ni bilo mogoče zon j dobiti potrebnih 10 podsjsi-sov# Rešitev ogrske krize. Dnnaj, 7. januarja. Ministrski predsednik dr. Lukaes pride jutri semkaj, da pn^dstavi vladarju nove ministre in jih da zapriseči. I>r. Lukaes bo n pravi jal finančni potfelj in ?;vdeve kralj»*v«'ga dvora^ Jakabffv naučni in notranji portfelj, Sterenyi poljedelski in trgovski, Vavrvi pra-vosodni in Haxay domobranski j^ort-lelj. Kdo bo minister za Hrvatsko, so še ne ve. O tem razpravlja dr. Lukaes danes s poštenjakom baronom Rauehom. V nedeljo izide v uradnem listu vladarjevo svojeročno pismo, v katerem odpušča iz službe dr. Wekerlcjcvo ministrstvo. Ijm Uljena vest Budimpešta, 7. januarja. Listi so priobčili vest, da no je v Bohuminn ustrelil oeznan Rus, ki je imel sabo lVtt milijona rubljev. Ta vest je od kraja do konca izmišljena. Pmneoako hmsVrrje« Split, 7. januarja. Danes zjutraj ob 7 je odplnlo hrpred Splita franco- sKo brodovje. Na dbali je bila zbrana nepregledna mnoiioa, ki je navdušeno pozdravljala odhajajoče francoske mornarje. Francoske krizorke so od-plule naravnost v Tunis. Odat ranjena hrvatska trobojniea. Split, 7. januarja. Na čolnu, v katerem se je peljal župan dr. Mi-haljevič, da vrne poset francoskt^ga poveljnika, je plapolala hrvatska tro bojni ca. Ko se je župan hotel prepeljati k francoskemu brodovju, je prišel okrajni glavar ter prijavil, da se pelje tudi on skupno z županom na poset k francoskemu poveljniku. Ko je stopil na to v čoln, je ukazal takoj odstraniti hrvatsko tro bojnico. Na ljudi, stoječe na obali, je napravil ta dogodek skrajno mučen vtisk. Nekateri izmed njih so jeli žvižgati in glasno zabavljati proti glavarju. Kdo bo jugoslovanski minister? Split, 7. januarja. »Našemu Jedinstvu« brzo javljajo z Dunaja, da je že predložen dr. Ivčevič cesarju v imenovanje za jugoslovanskega ministra. »Nov Slovenski Jug«. ilelgrad, 7. januvarja. Včeraj Se je priče La, tu tajna konferenca zaupnikov iz vseh jugoslovanskih dežela. Na tej konferenci se razpravlja vprašanje o ustanovitvi »Novega Slovenskega Jugu<. Izmed Bolgarov bo re-teriral L. Harizanov. Izmed Slovencev ni prišel na posvetovanje nihče. Kakšen namen bo imelo društvo »Novi Slovenski Jug«, ni znano v javnosti. Železniška nesreča. Milan, 7. januarja. V bližini i*> staj«- Boggia sta trčila dva vlaka drug v drugega. Sest oseb jo ubitih. 23 pa težko ranjenih. 20 vozov je popolnoma razdejanih. Grško posojilo. Atene, 7. januarja. Finančni minister je predložil parlamentu zakonski načrt za najetje posojila v znesku 150 milijonov. Ves ta znesek se ima porabiti 7a zgradbo novih železnic. Kraljeva palača v Atenah zgorela. Atene. 7. januarja. V kraljevi palači je nastal ponoči |H>žar, ki se je širil s tako hitrostjo, da so bila vsa rešilna dela brezvspesua. Palača je pogorela do tal. Kraljevska rodbina se je preselila v vilo Tatoi. Atene, 7. januarja. Kralj Jurij in kraljica sta bila navzoča pri požaru. Vsi kraljevi privatni in državni papirji so bili pravočasno rešeni. Ognjegasci, ki so baje skrajno zanikrno postopali, so največ krivi, da je požar uničil vso palačo. Nova rusko*japonska vojna? Avstrija v zvezi z Japonsko? Berolin, 7. januarja. Iz Petro-grnda javljajo: Član driavnega sveta Glasner so je vrnil 8 svojega potovanji* ix) Japonskem in Kitajskem. V svojem poročilu na državni svet zatrjuje Glasner, da bo Japonska leta 1911. gotova s 6vojo oborožitvijo in da bo to leto nanovo napovedala Rusiji vojno. Glasner pravi, da v tej vojni Anglija u^ bo pomagala Japoncem, pač po se boji, da bi zajedno ne napadli Rusije Avstrija in Nemeija, in sicer kot japonski zaveznici. Potovanje kralja Petra v Petrograd. Petro^rad, 7. januarja. »Navoje Vremjac, ki je v ozki zvezi x ministrskim predsednikom Stolpvuom, javlja, da poseti srbski kralj Peter v najkrajseni času carski dvor, kjer bo sprejet z izrednim sijajem. Sumljivi dogodki na Finskem. Petrograd, 7. januari?. Odvetniška zbornica v H^isingforsu je izdala poziv na narod, naj ustavi plačevanje davkov ruski upravi. Slovanski kongresi na Ruskem. Petrograd, 7. januarja. V kratkem sc skliče tu kongres ruskih psihiatrov, na katerega SO povabljeni zastopniki vseh slovanskih narodov. Izmed Cehov so priglasili svojo udeležbo dr. Formanek, dr. Koniers, dr. Miksa in drugi. V kratkem se ima tu vršiti tudi shod ruskih ginekologov in terapevtom, na katerega bodo povabljeni tudi ostali slovanski zdravniki. Shod slovanskih zdravnikov in pri-rodosloveev. Petrograd, 7. januarja. Ruski zdravniki so sklenili, da sklice jo še letos kongres slovanskih zdravnikov in prirodoslovce v. Ta kongres so ima vršiti v Sofiji ob priliki vseslnvanske konference in shoda slovanskih časnikarjev. Proti dr. Cooku. New York» 7. januarja. Artie Club je izključil iz svoje srede dr. Cooka, čes, da so njegova poročila o ekspediciji na severni teučj lažnjiva. tiOSpOfluTuvO. — Mest m kruilatea Ijafetjut. ska. Mesena decembra 1909 vložilo je 1715 strank 803.146 K 97 v, 1270 strank pa dvignilo 892.907 K 42 v. Stanje vlog koncem moseea deoens* bra 1909 37,659.325 K 62 v. Vseh vložnik knjižic je 27.211. V VI. četrtletju 1909 dovolilo se je 127 proš-n j ikom hipotečenih in občinskih posojil za 1,627.866 K 55 v, odklonile pa so se radi nezadostnega pokritja 3 prošnje za 405.000 K. — Mestna hranilnica v Kamni« ku. V mesecu decembru 1909 je 192 strank vložilo 50.384 K, 152 strank vzdignilo 39.200 K 09 v, 12 strankam izplačalo sc je hipotečnih posojil 88.700 K. Stanje hranilnih vlog 1,878.686 K 19 v. Stanje hipotečnih posojil 1,427.906 K 86 v. Denarni promet 325.100 K 26 v. — Mestna hranilnica v Kranju* V mesecu decembru 1909 jc 382 strank vložilo 119.314 K 22 v, 233 strank dvignilo 114.162 K 17 v, 6 strankam sc je izplačalo posojil 15.100 K. Stanje brez kapital, vlož-nih obresti 4,466.828 K 71 v. Stanje hranilnih vlog 2,962.694 K 26 v. Stanje hipotečnih posojil 484.883 K 03 v Denarni promet 372.670 K 59 v. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu decembru 1909 je 282 strank vložilo 73.963 K 54 v, 294 strank vzdignilo 77.242 K 60 v, 36 strankam sc je izplačalo posojil 44.751 K 70 v. Denarni prome\ 592.797 K 27 v. — Mestna hranilnica v Noven\ mestu. V mesecu decembru 1909 je 279 strank vložilo 94.803 K 67 v, 207 strank vzdignilo 50.037 K 48 v, torej vec vložilo 44.766 K 19 v, 4 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 5500 K, 334 menic se je eskomptovalo za 10.555 K. Stanje vlog: 3,577.441 K 54 v. Denarni promet 433.537 K 8S v. Vseh strank je bilo 1296. — Oddaja državnih dobav irt del. C. kr. trgovinsko ministrstvo je k odredbi skupnega ministrstva & dne 3. aprila 1909, drž. zak. štev. 61, ki zadeva oddajo državnih dobav in^ del in je dne 1. januarja 1910 prišla v veljavo, izdalo izvršilni razpis, ki gu interesenti morejo vpogledati tuiL v pisarni trgovske in obrtniške zbor niee v Ljubljani. — Izvoz vina na Nemško. Pro* ducentom vina in trgovcem z vinom, ki imajo vino pošiljati na Nemško, se priporoča, da se v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani informirajo o novih določbah o carinskem postopanju ob uvozu vina v nemško carinsko ozemlje. — Razstava motornih čolnov in motorjev. V letu 1910 se bo vršila v Berolinu mednarodna razstava čolnov in motorjev. Priredita jo »Kai-sorlicher Autnmobilklub« in »Voreir deutsober Motorfahrzeug - Industrie-ellor« v Berolinu. Program in splo šna določila so v pisarni trgovske in obrtniško zbornice v Ljubljani na vzgled. — Običaji (nzance) dunajsko borze. Dunajska borzna zbornica je sporazumno z razsodniškim zbororj blagovno branšo svoje splošne uzan-co za blagovno trgovino, ki so vi marsikaterih točkah postalo pomanjkljive, temeljito revidirala in jih je v obnovljeni obliki uveljavila I. januarja 1910. Želeti je, da sc on; trgovci, kateri sklepajo kupčije r. ozirom na usaneo dunajske borze, z izpremenjeno obliko teh uzanc natančno seznanijo. Posamezni izvodi teh uzanc (Allgemeine Bedingungen (Usancen) tur den Handel in Warcr» an der Wiener Borse) se dobe pri blagajni dunajske borzne zbornice (L WippHngerstrusse 34) za ceno po 1 K. Kn iztis je tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. — Nakup plemenske irovedi. De* Icliii odbor bo sprejemal v letu 191H prošnje za nakup plemenskih bikov in plemenskih krav v dveh rokih m sicer spomladi in jeseni. Spomlad^ se bodo upoštevale le one prošnjo, k* bodo vložene najkasneje do 15. februarja 1910, jeseni pa one, ki doj-de jo deželen m u odboru najkasneje do 1. julija 1910. K nakupu plemenskih bikov bo deželni odbor prispeval načeloma živinorejskim zadrugam polovico, drugim zadrugam, ob činam in korjx>racijam in izjemoma tudi zasebnikom pa eno tretjiuo kupnine. Poleg tega bo povrnil na prošnjo tudi železniške transportne stroške do zadujc postaje za enega odposlanca in za nakupljene bike-Nakup plemenskih krav bo dež. od bor podpiral v toliko, da bo od slučaja do slučaja povrnil železniško transportne troške do zadnje postaje. V tem oziru bo upošteval le prošnje članov živinorejskih in mlekarskih zadrug. Vsak prošnjik, ki bo dobil podporo za nakup bika, se bo moral zavezati, da bo žival redil po načelih umne živinoreje in po navodilih deželnega odbora. Ravnotako se bo moral zavezati vsak, komur bo izročila kaka zadruga, občina ali korporacija bika v oskrbo. Omenjenim korpora-cijam bo vsled tega v prošnji navesti natančno ime in naslov bodočega oskrbnika. Na prošnje, ki no bodo došle deželnemu odboru do povedanih rokov, se deželni odbor no BBSBBBBBBBBBBBBBSmmmmSBSBSSBBBBBBBBl I Ustna voda „EUODIN Specijaliteta sa J Ctss t I I 4813 Glavna zaloga lekaraa I v. n. a Tnikii w i mat r! Proti prahaiem, luskinam in izpadanja las 4<-loJ* a^jfe*«j«« »Haaaaa Tanno-cninin Mtora katera nkraeeuje taeisče, odstranjuj* luska in preprečuje lipadanje im. 1 • fkknlrai novaslem t liram« Razpošilja se s obranio pc4to ne manj kot dve steklenici. Zaloga »teh pra zrušenih zdravil med* o. Ml, medicina« vin, epeo'tall tat, najf'naiih parfumov, kl'Ufi.kh ocvez. svežih irmerglnih vod itd Dež. Unarno MIlana Unsteko v Linbiian' Rnljra usti it I. poleg novozgraj enega Fran Joiefovega i ubil. moitn 7 Heteorolosično porotno. Vitina «ai ■•rjca 3—1. Sreiaji zratai tUk "5« • "iz* «r =3 <š Čas opazovanja Stanje barometra v mm g." VTetrovi j a « Nebo 5. z. pop. 739 8 — 18 brezvetr. nngla » 9 zv. 739 8 —34 si j vzhod ■ 6. 7. zj 740 8 —40 si jjvzhod 2. pop. 7418 0 0 brezvetr.'pol oblac. 9. zv. j 744 3 —3 9 si jvzhod megla 7.1 7. zj. I 747D —55 si. sever oblačno < I i Srednja predvčerajšnja temperatura 3 2", norm. —2 7° in včerajšnja — 2 b , norm —27*. Padavina v 24 urah 0 mm in 00 mm. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze ganljivega sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga in očeta Jakoba Grudna posestnika in gostiiničaiia izrekava vsem najtoplejšo zahvalo. Zahvaljujeva se slavnim gasilnim društvu in slavni kmetski in delavski hranilnici in posojilnici za sprevod deputacije z vencom in vsem, ki so prihiteli od blizo in daleč izkazat pokojniku zadnjo čast. 70 Bog plačaj! V Spodni Idriji, 6. januarja 1910. Žalujoča ostala geta Gruden Jakob Gruden sin. Razne prevode Iz nemščina v slovenščine cirkniarjev, piaem in dragih nakovu oskrbi ceno ▼ tej stroki uveib&i ■radnik Našlo? v ipraTniitvu .Slo* Uamda« immiorant Inlormation In 65 St. Marhs Place Hew Vork (Amerika) išče delavnega in živahnega zastopnika za Slovence, bivajočega v Ljubljani. Delovanje: Posredovanje pri povpraševanjih i ai navodilih. Plaća 40% sprejetih vplačil. Poroštvo 100 dolarjev (500 K) na duplikat Reference zastopnikov drugih narodnosti na razpolago. 4873 Za podjetne! V obljudenem kraju, v obližju tovarn in železnične postaje, poleg prometne ceste, v vasi stoječa hiiS |t) naproda). Pri hiši je lepo gospodarsko poslopje, obširen prostor is velik vTta V hiši ^e izvršujejo že već let tri obrti; lahko pa se trgovina oz. obrt še razširi, ker je krajprimeren za ▼ sako podjetje. Proda se za nizko ceno, tudi na obroke, to, vsled po manjkanja delavnih moči. Kupec dobi ooleg nadaljnega pojasnila tudi raz vidno sliko. 47 Pismene ponudbe na naslov: Ivan ■eeek, p. it rotor, Kranjske. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. Svoji k ovčjim I ym Piti ■ rtu tt-stariB tnti a □glasovanje Uaiinei posreduje kupovanje in prodajo novih in starih klavirjev, kakor tudi prevzema popravila vseh sistemov klavirjev. L'glašuje »SMaaSsni Matici44, ^Mladiki44 in drugim slovenskim zavodom. Preglasuje pa brezplačno. — Vsa v to stroko spadajoča dela izvršujemo točno in ceno. Najtopleje se priporoča G. F. Jurasek, prvi kraaj.-alov. najlsnsvslss klessi|ei Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 62a. I. nadstr. _ _ I4,h sntst B S-40. Ujame se jih stas nadzorstva v eni noči do 40, duha ae ostane, nastavila ac aaaio VMUPSS*9 pest aa Saasnaa, ki iih ujame v eni noči na tisoče Stane B S-40. Povsod najboljši uspeh. Razpošilja po povzetju. X ScMHkr, Haa| Ul, Iritdf rpsse 6/31 Premnogo zahval in priznanj. 2247 S 1. februarjem (isnousiiiios ^nm' JlDuUlUUju sobami Ui pritikltaiasjli Stanarina K 700« - za celo leto. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 58 J L 1L Naznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, sla smrekov m hrastov Its postavljen na mojo parne tSfO (prej D-ghengrii). Prevzamem tudi tagOBjO ▼*3hOvTStneg« lOSS po najnižjih cenah prt^udbe oziroma naročila naj se blagovolijo vposlati v mojo pisarno Selenenrgeva mlleo it i. 22 VAL. SCAGNETTI arhitekt in stavbenik -Ljubljana. —— —11= H 3E li- li: Absolvent Mahrove trg. Šole s inteligentno skušnjo popolnoma vešč slovenskega in nemškega jezika, želi tokof aoetopltl pHietaie sinite. 51 Naslov pove uprava. »SI. Naroda«. Dobro vpeljana gostilna na Savi pri Jesenicah, Oorenfsko, se radi družinskih razmer takoj Odda ▼ najem. Gostilna se nahaja tik tovarne kranjske obrtne družbe. | 39 Več pove lastnica gospa AgnOSS Klin ar, posta Josoniee-rntlne. S In februarjem m odda z dvema sobama ln pritfUlnand. Stanarina K 120"— za četrt leta. OO sprolsno takOl na deželi pri mizarju Matiji Gnreln v Kaptola, p. Ilova Bela pri Kočevju. 26 Bivši računski podčastnik z dobro šolsko izobrazbo, vešč češkega in nem* sitega jezika v govoru in pisavi in malo ogrskega, izurjen v strojnem pisanju išče službe v vsako pisarno aH komptoar. Prijazne ponudbe pod „zanesljiv" na upravn. »Slov. Naroda«. se VI Kje, pove upravništvo »Sloven- , skega Naroda«. 23 I Iščem mundanta, izurjenega v malem konceptu in v poizvedovanju v zemljiških knjigah. Plača po dogovoru. Vstop po mogočnosti takoj. Dr. Ivan Geršak, c. kr. bileinik v Ormožu. i C. kr. 0 priv. « občna zavaroval Assicurazioni Generali ica v Trstu • it? kron« Ustanovlfena leta 1831. Jamstveni zaklad: znašajo nad BksJT 346 m ili j Poslovni Izkaz zavarovalnega oddelka za zSvlJenJe. meseca dre 1909. od L januarja 1909 j IW7» K 105.841.679-97 17216 K 143,070.754-80 K 9,601.285-40 Vložilo se je ponudb :. . za zavarovano vsoto . • Ugotovljenih polic je bilo . za zavarovano vsoto . . . Naznanjene škode znašajo . 1292 K 15,368 903 52 1706 K 14,299 88922 K 47469583 s sistemizovanimi prejemki 120 kron mesečne plače, letnih 240 kron stanarine sprejme takoj ljubljanski mestni užihtinski zakup. Svojeročno pisane ponudbe, ki jim morajo biti priložena izkazila t starosti, telesni sposobnosti, Šolski izobrazbi, dozdanjem vedenju in poslovanju^ je poslati ali osebno izročiti 437^ do 15. januarja 1910. pri podpisanem ravnateljstvu. VpoStevall so bodo le kompetenti, ki bodo izkazali popolno praktično izurjenost v uiitninskom službovanju. ur v Ljubljani, dne 30. decembra 1909. Prodaja lesa. Magistrat mesta Gyergy6szentmiklos na Ogrskem razproda na lavni dražbi C. kr avstrijske {J} državne železnice Izvleček iz voznega reda. Odaed is Llabllaas (Jni- tal.) f*08 zjutraj. Osebni vlak v smeri Trtic, Jesenice, TrbiŠ, Beljak, jas iel., Gonco, drl iel.. Trst, c kr. ari. iel., Beljak (čet Podroičico), Celovec f*aa zjutraj. Osebni Tlak ▼ smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straio-Toplice, Kočevje. »>t6 dopoldne. Osebni vlak v amen: Jesenice, Beljak, (če« Podroičico). Celovec, Prago, Lhaidane, Berlin i*40 dopoldne. Osebni vlak v smeri. Triič, Jesenice, Trbii, Beljak, jat iel, Gorico, dri iel., Trst, c kr. dri. tel., Beljak, (čes Podroičico), Celovec. I aa popoldne. Osebni vlak ▼ smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Strafa-Topliee, K oče tj c. Srao pepoldne. Osebni vlak v smeri: Trlič, Jesenice, Trbii, Beljak, jul. iel., Gorico, dri. iel, Trst, c kr dri. iel.. Beljak, (čea Podroiico), Celovec S 21 zvecar. Osebni vlak v smeri: Trlič, Jesenice, Trbii, Beljak, (čea Podroičico), Celovec, Prago, Draidane, Berlin. 7-4O zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf o? o, Straia Toplice, Kočevje. 10 penedl. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbii, Beljak, jul. iel., Gorico, dri. iel., Trst, c ar. dri. iel.. Beljak, jai. iel., (čes Podroičico) Prago, Draidane, Berlin. ikoi Is MuMfsme C 7*Jt• zjutraj: Osebni vlak v ros »opoldne: Osebni vlak LJubljana (l«iae 712 sjutraj 3 Osebni vlak is Berlina, Draidas Prage, Beljaka, jui. iel, Trbiža, Jesenic Gorica. Trsta, Tržiča. 0"Sa zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Straia Toplic, Rudolfovega, Grosuplje, li-aa danatana: Osebni vlak is Berlina Draidan, Prage, Celovca, Beliaka, jui iel. čes Podroičico in Trbii, Gorice, del i*L Jesenic, T rtiča. aTOO pepe'dnat Osebni vlak is Kočevja Straie-Topiic, Rndolfovaga, Grosuplja. a-te ssssMns: Osebni vlak is Beljaka, jai iel., Trbiia, Celovca, Beljaka, (čes Podre-iico). Gorice, dri. iel. Trsta c kr. dri iel., Jesenic, T rtiča. 10 avaOar: Osebni vlak is Berlina, Drsi dan, Prage, Celovca, Beljaka, (čes Podro ičico), Jesenic **m*mw t Osebni vlak is Beljaka, in! iel., Trbiia, Celovca. Beljaka (čes Podro ičico), Trata, c kr. dri. iel.. Gorice, dri iel, Jesenic, Triiča »7 zvaoar: Osebni vlak is Kočevja, Straia Toplic Rndolfovega, Grosuplja. II-OO nanaSt: Osebni vlak is Trbiia, Celoi Beljaka (čes Podroičico), Trsta, c kr. iel.. Gorice, dri. iel. Mfssss i zjutraj: Osebni vlak is Kamnika lO-OO dopoldne t Osebni vlak rs Osebni vlak is 7-10 zveOar: Osebni vlak v C. kr. državno-ielezsiikt ravnateljstva v Trstu. obsezajoče približno 2004 3 katastralnih oralov, cenjenih na 371 318 m\ Izklicna cena znaša 2 622 000 kron. Pismena in ustna ofertna obravnava bo dne 16. aprila 1910 v mestni niši. Situvacijske risbe, cenilni izkazi in Iicitacijski pogoji so na razpolaganji pri podpisanem mestnem magistratu in pri kr. ogrskem okrajnem gozdarskeiu uradu istotam. Gyergy6szentmikl6s, 21. decembra 1909. Mestni magistrata Puskas Adolf tUJI beleinlk. Orel Oezso itipas. 3I=IS1I=1E 3E Zaloga moke Vinko n. mm Kranj Peter liMJUIl Jarše 1 Uiiaiii: Emska inte 11 M: Mm olia 231. Naročila se sprejemajo v obeh skladiščih in tudi v LJubljani. Duajska eesta 30. — Telefon it 105. Karel Meglic lastnik tvrdke Lsvreneič * Dosmiceli. 4452 Žitna trgovina. DE Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejiih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje aa doživetje in smrt z manjsajočtmi se vplačili. M,sii4sns ie drlave Čigar pisarne so n ▼ las&ej bančnej hiti I ML li Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje is čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik Bssto Pnstosleaiek. šaman mi D46D 3147 011 53 5302 EWX 34