Po Štandrežu neuspela tatvina tudi v Sovodnjah vHitra Tina na Švedsker Primorski dnevnik NEDELJA, 27. FEBRUARJA 2011 Št. 49 (20.064) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Deset let zaščite in deset let • v manjšine SandorTence Slovenska manjšina je desetletnico odobritve zaščitnega zakona obeležila brez »zaslu-garstva«, obžalovanj in objokovanja zamujenih priložnosti. To je gotovo spodbudno in znak zrelosti, pomembno se zdi tudi, da se energije narodne skupnosti sedaj usmerijo v neizpolnjene člene zakona, ki jih je kar nekaj, a ne toliko, da bi rekli, da se zaščita ne izvaja. Prav ima senator Fulvio Camerini, ki se v današnjem Primorskem dnevniku sprašuje, kje bi bila danes manjšina in kje bi bil danes Trst, če ne bi bilo zaščitnega zakona. Gotovo dosti bolj nazaj, kot je v resnici. Res je, da se manjšinska skupnost ne sme vedno sa-moizpraševati o sebi in drugih, res pa je tudi, da si mora zastaviti nekaj vprašanj. Ne moremo npr. očitati italijanski politiki, da se ne prenavlja in obnavlja, če je tudi naša politično-strankar-ska scena še kar negibna. Nisem pristaš mnenja, da je vse, kar je mlado pozitivno (marsikateri mladi razmišljajo po starih kalupih), tudi v našem političnem vsakdanu pa bi bile potrebne pogumne izbire. V ljudeh in v vsebinah. Nekateri prijatelji so mi dobrohotno očitali, da sem preveč črnogledo in kritično ocenil nedavni goriški deželni posvet o slovenskem jeziku in kulturi. Njihovi očitki se mi ne zdijo utemeljeni. Deželni odbornik Elio De Anna si za to hvalevredno pobudo zasluži pohvalo. A kaj, ko smo na skoraj štiriurnem posvetu slišali tako malo predlogov in svežih idej. libija - Medtem ko Varnostni svet ZN išče sporazum o sankcijah V Bengaziju zmagoslavje, v Tripoliju pa nevarno zatišje Gadafi v bunkerju, vojaško poveljstvo je prepustil sinu Protestniki v »osvobojenem« Bengaziju pozirajo za fotografe na vojaškem oklepniku ansa TRIPOLI, NEW YORK - Medtem ko se članice Varnostnega sveta ZN trudijo doseči sporazum o ukrepih zoper Gadafija in njegovo družino, je včeraj v Tripoliju vladal napet mir, v Bengaziju pa so uporniki slavili zmago nad krvavim režimom. Evakuacija tujcev se nadaljuje, trume beguncev pa pritiskajo na meje Egipta in Tunizije. V Stekleni palači se članice Varnostnega sveta še pogajajo o sankcijah, kajti zataknilo se je pri predlogu, da bi Gadafija zaradi zločinov proti človeštvu postavili pred Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Na 27. strani Cosolini včeraj na Proseku in Kontovelu Na 5. strani Danes pokrajinski kongres VZPI - ANPI na Opčinah Na 4. strani Goriški univerzitetni konzorcij s slovenskim in furlanskim okencem Na 9. strani Tudi voz iz Štmavra na Kraškem pustu Na 5. strani Včasih je bil Balkan zgled sožitja Na 4. strani sovodnje - V priredbi društva Karnival Sprevod, štirje plesi in pustni »sexy show« ; KS* ■ iß I * a s trst - Fulvio Camerini Kje bi bili danes brez zaščite? TRST - Fulvio Camerini (senator v obdobju 1996-2001) se sprašuje, kje bi bili danes Slovenci v Italiji in kje bi bil pravzaprav Trst, če ne bi bilo zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Camerini (na sliki), ki ne obžaluje, da pred desetimi leti ni več kandidiral za italijanski parlament, govori o tedanjih dogajanjih v senatu, vlogi župana Trsta Riccarda Illyja ter tržaškega in goriškega škofa. Predstavnik levosredinske koalicije pozitivno ocenjuje vlogo tedanjega predsednika senata Nicole Mancina, s katerim sta se skupaj z Mitjom Volčičem večkrat srečala in pogovarjala. Na 3. strani MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA Oblačila za vse priložnosti Ul. Flavia di Stramare 99 (Žavlje) Milje Blizu avtobusne postaje 20 Tel. 040231118 ^ 2 Nedelja, 27. februarja 2011 ALPE-JADRAN / računsko sodišče - Odprtje sodnega leta na sedežu Trgovinske zbornice v Trstu Širi se pojav nadzornikov, ki nadzorujejo same sebe Opozorilo tožilca Maurizia Zappatorija - Javne uprave se nekoliko previdneje obračajo na zunanje svetovalce TRST - Računsko sodišče Furlanije-Julijske krajine je v letu 2010 izreklo obsodbe za skupni izkupiček 15,3 milijona evrov odškodnin. Sodišče je na tem področju obravnavalo 35 primerov in jih zaključilo 29, obsodb je bilo 18. Število obravnavanih primerov se je v primerjavi z letom 2009 povečalo za 52 odstotkov. To so nekateri podatki, ki izhajajo z včerajšnjega odprtja sodnega leta na deželnem računskem sodišču. Deželni tožilec Maurizio Zappatori je v svojem poročilu povedal, da je bilo prijav lani 809, za odtenek manj kot v letu 2009. 185 prijav so vložili posamezniki, 230 jih je prišlo iz krajevnih uprav, 394 pa so jih vložile državne uprave. 546 postopkov, se pravi dve tretjini, je sodišče zaustavilo in arhiviralo. Zappatori je izpostavil, da mora računsko sodišče zaupati v državljanski čut prebivalcev in odgovornost javnih funkcionarjev. Omenil je, da so bile preventivne kontrole skoraj ukinjene, pristojnosti krajevnih uprav pa so vse večje. Neodvisne preventivne kontrole zadevajo danes samo najpomembnejše ministrske ukrepe. Deželne in krajevne uprave so iz tega nadzornega sistema izvzete, ali pa kontrole izvajajo organi, katerih člane imenujejo same uprave in torej ne morejo biti neodvisni. »Razširil se je pojav nadzorovanih, ki nadzorujejo nadzornika,« je z besedno igro polemično poudaril Zappatori. Zaradi tega je občutljivost in aktivnost državljanov pri zaznavanju napak toliko bolj dragocena. Število prijav v zadnjih mesecih pada, kar lahko pomeni, da je manj škodljivih dejanj, ali pa, da je državljane in uprave prevzelo malodušje, je pristavil tožilec. Predsednik jurisdikcijskega oddelka računskega sodišča Enrico Marotta je spomnil, da so javne uprave v deželi do nedavnega s preveliko lahkoto najemale zunanje svetovalce in plačevale drage svetovalne usluge. S tem je imelo računsko sodišče veliko opravka, trenutno pa je ta pojav nedvomno bolj omejen. »Bržkone so upravitelji bolje razumeli kriterije,« je povedal Marotta. Tržaški župan Roberto Dipiazza je poudaril pomembno vlogo računskega sodišča, ki spodbuja dobro upravljanje. O sebi je zatrdil, da v 14 letih županovanja (v Miljah in Trstu) ni imel večjih težav s tem sodiščem in da je bilo sodelovanje dobro, Zappatori je potrdil, da računski sodniki s tržaško občinsko upravo v zadnjih letih niso imeli veliko dela. Podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani je spomnil, da je deželni odbor FJK omejil dolgove, zavzel pa se je za čim prejšnji prehod na federalistično ureditev, ki bo javnim upraviteljem naložila še večjo odgovornost. Slovesno odprtje sodnega leta je bilo na sedežu tržaške Trgovinske zbornice kroma OPČINE - Deželni svetnik Gabrovec obiskal Sklad Mitja Čuk Glavni cilj je odprtje večnamenskega središča OPČINE - Sklad Mitja Čuk odigrava nezamenljivo vlogo na področju dejavnosti v podporo šibkejšim otrokom, pa tudi mladostnikov in odraslih, zlasti slovenske narodnosti. Delovanje Sklada se je treh desetletjih razvilo na mnoga področja, od prirejanja jezikovnih in drugih tečajev, športno-rekreacijskih pobud, vse do promocije krajevnih umetnikov v razstavnih prostorih Bambičeve galerije v središču Opčin. »Dejavnost Sklada M.Čuk lahko danes opredelimo kot celovit servis družinam, ki se danes morda kot še nikdar prej spopadajo z vse večjimi težavami in jim je zato strokovna pomoč še potrebna«, je po srečanju s predstavnicami sklada Stanko Čuk in Jelko Cvelbar poudaril deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, ki se je v četrtek dopoldne seznanil tudi s potekom gradbenih del večnamenskega središča na Re-pentabrski ulici na Opčinah. Prav gradnja moderno zasnovanega in funkcionalnega središča je trenutno največji izziv in hkrati tudi največji zalogaj skrbi in finančnih bremen za vodstvo Sklada M.Čuk. Dela so že v zaključni fazi in napoveduje se odprtje in torej začetek obratovanja že pred poletnimi meseci, sta deželnemu svetniku Gabrovcu zagotovili gospe Čuk in Cvelbar. Na fotografiji z leve: Jelka Cvelbar, Igor Gabrovec in Stanka Čuk Hudo breme pa so, kot rečeno, že same pasivne obresti za najeta posojila, ki so bila potrebna za koriščenje namenskih javnih prispevkov. Svetnik Igor Gabrovec je zagotovil svoje zanimanje za rešitev določenih birokratskih vozlov na deželni ravni. »Razmisliti pa velja ponovno o potrebi po po- novnem financiranju namenskega sklada za financiranje gradenj ali vsaj izrednih vzdrževalnih ali obnovitvenih del, saj se tovrstna potreba pojavlja v vseh treh pokrajinah, kjer živi in se razvija naša narodna skupnost v FJK« je še dejal Gabrovec, ki se bo o tem pogovarjal z deželnim odbornikom Eliom De Anno. JEZIK - LINGUA Jutri v Špetru prva delavnica ŠPETER - »Večjezičnost kot bogastvo in vrednota čezmejnega sloven-sko-italijanskega območja« začenja z izvajanjem brezplačnih jezikovnih storitev za promocijo in implementacijo rabe slovenskega jezika med posamezniki in družinami. Prva pobuda na vrsti je delavnica za svetovanje staršem o dvojezičnem razvoju otrok, ki bo jutri (ponedeljek, 28 februarja), ob 18. uri v slovenskem Kulturnem centru v Špetru. Delavnice za starše bodo v tem in v naslednjem šolskem letu potekale tudi na Goriškem in Tržaškem. V kratkem se bodo na Tržaškem, Goriškem in Videmskem začeli tečaji slovenskega jezika za odrasle negovor-ce in za starše, ki imajo otroke v šoli s slovenskim učnim jezikom. Predvidene pa so tudi druge storitve, kot so jezikovne delavnice za otroke, objava različnega gradiva za otroke, starše, šole in družbene delavce. Omenjene jezikovne storitve zasledujejo razvoj in promocijo jezikov v okolju in so namenjene prebivalstvu nasploh. Usluge za govorce manjšinskega jezika bodo usmerjene v implementacijo komunikacijskih sposobnosti in funkcionalne pismenosti, zato bodo nudile svetovanje in pomoč v zvezi z razvojem, uporabo in nadgrajevanjem manjšinskega jezika. Usluge za negovorce pa bodo ciljale na ustvarjanje pogojev, da negovorci usvojijo jezikovno zmožnost v slovenščini. Namenjene bodo tudi oblikovanju jezikovne ozaveščenosti in ustvarjanju večjezičnosti prijaznega okolja. Drevi po RAI film Veter se požvižga Danes bobo ob 21. uri po večernem TV dnevniku na slovenskem programu RAI na sporedu celovečerni dokumentarni film Veter se požvižga, ki je nastal po scenariju in v režiji Filipa Ro-barja Dorina in osvetljuje odnose med Slovenijo in Italijo od njene kapitulacije mimo povojnih likvidacij, poglavja tržaške Rižarne, Gladia, Osimskega sporazuma pa do današnjih dni. V filmu, ki je leta 2008 nastal v produkciji studia Vrtinec iz Novega Mesta nastopajo med drugimi Lojzka Bratuž, Vili-jem Černo, Živa Gruden, Drago Jančar, Joško Kragelj, Milica Kacin Wohinz, Claudio Magris, Branko Marušič, Boris Pahor, Milan Pahor, Zora Tavčar, Saša Vuga in Marko Waltritsch. ČRNI VRH - Počastili spomin na narodnega heroja Janka Premrla - Vojka »Nekateri skušajo spremeniti zgodovino« Zgodovinar Branko Marušič: Padli partizan je postal del dediščine, ki je sestavni del našega zgodovinskega spomina Prireditev v spomin na narodnega heroja Janka Premrla-Vojka IDRIJA - »Postal si del dediščine, ki se je tisočletja in več vgrajevala in se še vgrajuje v naš zgodovinski spomin. Zato si se znašel sredi napisanih ali pa samo izrečenih spominov ljudi, ki so te poznali,« je na slovesnosti ob počastitvi 68-letnice smrti narodnega heroja Janka Premrla Vojka v Črnem Vrhu nad Idrijo poudaril slavnostni govornik, zgodovinar Branko Marušič. Združenje borcev za vrednote NOB Idrija in Cerkno že vrsto let točno na obletnico Vojkove smrti, 22. februarja, organizira slovesnost v počastitev njegovega spomina. Pred leti so jo organizirali ob njegovem grobu, zadnja leta pa jo prirejajo v črnovrški osnovni šoli. Letošnji kulturni program so oblikovali tamkajšnji učenci ter pevski zbor idrijskih upokojenk, idrijskemu županu Bojanu Severju pa je slovensko združenje borcev podelilo zlato plaketo za dolgoletno sodelovanje. »Že dve desetletji živimo v času, ki želi prevetriti nekatere sodbe o novejši slovenski preteklosti, češ, da je enoumje časa, ki je sledil koncu druge svetovne vojne, prikroje-valo dogodke minulih dni sebi v prid, da je hote pozabljalo nekatera dejanja preteklosti, zamolčevalo ljudi in da naj bi bila zgodovina služkinja politike,« je v nagovoru zbranim poudaril Marušič. »Ne more biti nobenega dvoma, da si zmagovalec lasti marsikatero pravico nad mnogimi sodbami. Toda istočasno se lahko vprašamo, če si poraženec izprašuje vest, zakaj si je to vlogo prislužil. Tudi ni dvoma, da se razmerja do preteklosti menjajo s časovno oddaljenostjo, ko se prvotna subjektivnost rahlja ob soočanju s kasnejšimi manj obremenjenimi pogledi. Nekatera skrajna stališča današnjih dni pa žele spreminjati mnoge podobe preteklosti, ko naj se vloga zmagovalca povsem preoblikuje, kar bi lahko drugače povedano pomenilo, da naj bi bilo sodelovanje z okupatorjem celo nagrajeno, ker, da se je zaradi upora zoper enega od svetovnih totalitarizmov povezalo z drugim, ki naj bi manj škodoval slovenskemu narodu. Taka skrajnost je povsem nesprejemljiva in zelo zgovorno dokazuje, kako se očitek tistim, ki ga namenjajo tako imenovanim časom enoumja, kot bumerang vrača, a se tega še ne zavedajo,« je podčrtal še zgodovinar. (km) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 27. februarja 2011 B TRST - Pogovor s senatorjem Fulviom Camerinijem »Če ne bi bilo zakona, bi še vedno plavali v kalnih vodah starih zamer« \ Pomembna vloga tedanjega tržaškega župana Illyja ter tržaške in goriške Cerkve zaščitnega zakona TRST - Fulvio Camerini in Dimitrij Volčič sta v rimskem senatu igrala zelo pomembno vlogo za odobritev zaščitnega zakona za slovensko manjšino. Zakonsko besedilo je odobrila poslanska zbornica, v senatu pa je bilo treba skrbeti, da zakon ne bo doživel sprememb. To je bila velika proceduralna in politična bitka, ki sta jo senatorja leve sredine odlično opravila. Za Camerinija je bila to tudi zadnja parlamentarna preizkušnja, saj na spomladanskih volitvah 2001 ni več kandidiral. 85-letni svetovno znani kardiolog in kulturnik (bil je med ustanovitelji Skupine 85) je svojo politično pot nato še nekaj časa nadaljeval v tržaškem občinskem svetu. Senator Camerni, kako deset let po odobritvi ocenjujete zaščitni zakon? Po mojem ne obstajajo dobri ali slabi zakoni, pač pa zakoni, ki jih je treba izvajati. Tudi zaščitni zakon za Slovence bi bilo treba najbrž dopolniti in v nekaterih členih nadgraditi, na splošno pa je zakon veliko prispeval za uveljavljanje pravic Slovencev in za utrdi- problemi začenjajo reševati. In to se mi zdi že velika pridobitev posebno za Trst, kjer je vse upočasnjeno in vse se tako počasi premika. Kako je bilo z zaščitnim zakonom takrat v senatu? Zelo napeto in živčno. Razprava v pristojnih komisijah se je začela jeseni leta 2000 in januar 2001 je bil skrajni čas, do katerega bi morali odobriti zakon. Štirje meseci niso kratko obdobje, za italijanski parlament pa so to nenavadno hitri časi. Na koncu pa vam je vendarle uspelo... Če gledam z današnje perspektive, je bil to za takratne čase pravi podvig. Ze res, da je imela leva sredina čvrsto večino, res pa je tudi, da so bili nasprotniki zakona zelo borbeni in agresivni. Ko so so njihove zahteve politično pogorele, so se lotili drugih poti in metod. Kakšnih pa? Senatni poslovnik dopušča kar nekaj proceduralnih možnosti, ki jih tev kulture sožitja. Pomislimo samo, kje bi bili danes v Trstu, če tega zakona ne bi bilo. In kje bi bili? Plavali bi v kalnih vodah starih zamer, neizpolnjenih obljub in tudi fru-stracij. Ne rečem, da je zaščita rešila vse probleme, ustvarila pa je pogoje, da se FREERIDE BATTLE Tekma prostega smučanja in deskanja na Kaninu KANIN - Športno društvo Drča vabi na tekmo prostega smučanja in deskanja Freeride Battle, ki bo letos potekala od petka, 4., do nedelje, 6. marca, na Kaninu. Udeležilo se je bo 78 tekmovalk in tekmovalcev iz 16 držav, med njimi je 14 Slovencev. Freeride Battle Kanin ima že drugo leto status kvalifikacijske tekme za svetovno serijo Free-ride World Tour (FWT). Je ena od tridesetih takšnih tekem po vsem svetu, ki se med seboj ločijo po ran-gu. Kaninska se glede na nagradni sklad ponaša z dvema zvezdicama od možnih štirih. V petek bodo od 10. ure dalje na Kaninu kvalifikacije, v soboto prav tako od 10. ure dalje finalni nastop ( nedelja je rezervni dan - v primeru slabega vremena). Finalu bo ob 20. uri sledila podelitev nagrad v pustni obliki v baru Skripi ob spodnjem postaju ni-halke. Več informacij je na spletni strani http://www.freeridebattle.com. Fulvio Camerini je bil senator Levih demokratov-Oljke v zakonodajni dobi 1996-2001 kroma je takratna opozicija zelo spretno izkoriščala. Morali smo paziti, da so bile vse komisije sklepčne in da ni opozicija vnesla v zakonski predlog niti ene vejice, pike ali klicaja. Če bi se to zgodilo, bi še danes najbrž čakali na zaščitni zakon. Na srečo so naša stališča doživela podporo pri najvišjih političnih in institucionalnih predstavnikih. Koga bi izrecno omenili? Predsednika senata Nicolo Man-cina. S kolegom Volčičem sva bila večkrat pri njemu in mu dopovedovala, da zaščita Slovencev res ne zanima glavnine Italijanov, je pa zelo pomembna za naše kraje in za odnose s sosedi. In Mancino? Obstajajo dve kategoriji politikov. Tisti, ki hlinijo, da te poslušajo in potem naredijo po svoje, in tisti, ki se resnično potrudijo in prisluhnejo tvojim stališčem. Mancino nam ni obljubljal nemogočega in kar bi lahko preseglo njegove pristojnosti. V resnici nam je zelo pomagal. Eno je parlament, ki ga gledaš od zunaj, drugo je parlament od vznoter. Na senatne odločitve pa so vplivali tudi izvenparlamentarni dejavniki. Kaj imate v mislih? Zaščitni zakon je sad številnih prizadevanj in naporov. Mislim, da si nihče ne sme in ne more lastiti zaslug zanj, majska manifestacija na Trgu sv. Antona v Trstu leta 2000 pa je gotovo naredila velik vtis na lokalne in državne italijanske politične dejavnike. To je bila res lepa in za Trst nenavadna pobuda. Namesto v preteklost je bila zazrta v prihodnost, na trg pa je prišlo tudi veliko mladih... To da je bilo veliko mladih je bilo še kako pomembno, meni pa so ostali v spominu vsi tisti župani iz Trsta, Gorice in videmske pokrajine. Bili so v prvi vrsti, zastopniki institucij in krajevnih uprav, ki so zahtevali spoštovanje italijanske ustave in pravice italijanskih državljanov slovenske narodnosti. Bilo je res lepo. Res je, da nihče si ne sme lastiti zaslug za zakon, nekaj ljudi pa je takrat le izstopalo... Riccardo Illy je kot župan Trsta zelo veliko naredil za zakon. Če bi bil tržaški župan proti zakonu, bi se Rim "skril" za Trstom in bi vse skupaj zamrznil z izgovorom, da lokalna skupnost noče zaščite Slovencev. Izpostavil bi tudi pozitivno vlogo Cerkve. Tržaška in goriška Cerkev sta podprli manifestacijo pri Sv. Antonu... Tudi njuna podpora je bila še kako pomembna. Tržaški škof Eugenio Ravignani je nadaljeval po poti, ki jo je začrtal njegov veliki predhodnik Lorenzo Bellomi, v Gorici pa je Dino De Antoni nadgradil delo Antonija Vitale-ja Bommarca. Senator Camerini, ste kdaj obžalovali, da leta 2001 niste več kandidirali za parlament in da ste se postopno umaknili iz politike? Ne. Z aktivno politiko naj se ukvarjajo mlajši, moja žena pa mi je pred desetimi leti itak zagrozila, da bo odšla, če bom spet kandidiral. (smeh). In kakšna se vam zdi danes italijanska politika? Kot nekdanji senator najbrž nisem najbolj primeren, da bi jo ocenjeval. Pred desetimi leti je v senatu sedel Nor-berto Bobbio, danes pa... Raje pustimo to, saj vsi itak beremo časopise in gledamo televizijo. Sandor Tence Manifestacije za zaščito leta 2000 v središču Trsta se je udeležilo veliko ljudi SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V SSG-IU PREDSTAVE V SSG-ju Konferenca društva Emergency "II mondo che vogllamo" (Svet, ki ga želimo) Sodelujejo ustanovitelj Gino Strada, novinar Gianni Mura in drugi gostje V sredo, 2. marca ob 20.30 v Veliki dvorani SSG Arthur Schnitzler Vrtiljak Režija: Dino Mustafič 13. marca ob 16.00 - prva nedelja 18. marca ob 20.30 - drugi petek 20. marca ob 16.00 - druga nedelja 31. marca ob 19.30 - prvi četrtek PREMIERA: 11. marca ob 20.30 prvi petek 1. aprila ob 20.30 - tretji petek 9. aprila ob 20.30 - prva sobota 14. aprila ob 19.30 - drugi četrtek 16. aprila ob 20.30 - druga sobota Balletto del Sud Carmen Koreografija: Fredy Franzutti V sodelovanju z Artisti Associati Gorica Circuito Regionale Danza V soboto, 26. marca ob 21.00 v Veliki dvorani SSG SSG NA GOSTOVANJU Oton Župančič Ciciban Režija: Primož Bebler O »Poročilu mešane zgodovlnsko-kulturne italijansko-slovenske komisije« Avtor in režiser Franco Perö V soboto, 5. marca ob 10.30 v Ajdovščini V sredo, 23. marca ob 20.30 v SKD Barkovlje Peter Quilter Dueti Režija: Matjaž Latin Od petka, 25. do torka, 29. marca ob 20.00 v Narodnem domu v Mariboru PROGRAM ZA SOLE Franjo Frančič Imej se rad! Režija: Katja Pegan 1., 2., 3., 4.,10.,14.,15.,16., 18., 21., 22., 23., 24., 25. marca po šolah in vrtcih tržaške pokrajine Astrid Lindgren - Andrej Rozman Doukštumf Pika Režija: Vito Taufer \ Abonma Morski pes V torek, 15. marca ob 10.00 v Veliki dvorani SSG O »Poročilu mešane zgodovlnsko-kulturne ital|jansko-slovenske komisije« Avtor in režiser Franco Pero v četrtek, 17. marca ob 16.00 (v slovenščini) v ponedeljek, 21. in v torek, 22. marca ob 12.00 (v italijanščini) v Mali dvorani SSG Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. Št.800214302 ali 040 362542 Info: www.teaterssg.it 4 Nedelja, 27. februarja 2011 ŠPORT / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu vzpi-anpi - Samo na Tržaškem je lani število vpisanih naraslo za dvajset odstotkov Nekdanjim partizanskim borcem se vse bolj pridružujejo mlajši Danes ob 9. uri v Prosvetnem domu na Opčinah pokrajinski kongres borčevske orgaanizacije V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes ob 9. uri tržaški pokrajinski kongres Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI-ANPI. Okrog sto delegatov, ki predstavlja skoraj tisoč članov dvajsetih sekcij, kolikor jih deluje na Tržaškem, bo ob analizi dokaj problematičnega položaja na svetovni, vsedržavni in krajevni ravni ter ob pregledu predlogov in zaključkov sekcijskih kongresov, ki so potekali ves januar in februar v raznih krajih pokrajine, oblikovalo skupno stališče ter imenovalo svoje predstavnike za petnajsti vsedržavni kongres organizacije, ki bo potekal med 24. in 27. marcem v Turinu. Kongresne dejavnosti sovpadajo s časom, ki ga označuje huda gospodarska, politična in moralna kriza, kakršne v Italiji še ni bilo v povojnem obdobju. Vladajoča Ber-lusconijeva desnica skrbi bolj za osebne interese svojega po vsem svetu diskreditira-nega voditelja, kot za resnične interese ljudi, ki so pod vse večjim udarom brezposelnosti, draginje in socialnih omejitev. Stopnjujejo se napadi na demokratično ustavo, na sodstvo, tisk ter sploh na demokratične inštitucije. Skratka, bolj kot kdajkoli prej je potrebna odločna mobilizacija vseh demokratičnih sil, od strank in sindikatov do raznih združenj, v pomoč ogroženi demokraciji. To je nenehen poziv tudi protifašistične organizacije, kakršna je VZPI-ANPI, ki se zavzema ne le za ohranjevanje in širjenje vrednot odporništva, temveč tudi in predvsem za reševanje perečih problemov današnje družbe ter ustvarjanje pogojev za boljšo in pravičnejšo prihodnost. Pri tem velja omeniti, da se je VZPI-ANPI odprla mlajšim generacijam. Nekdanje partizanske borce, ki jih je neizbežno vse manj, zamenjujejo mlade sile, ki se prepoznavajo v vrednotah osvobodilnega gibanja. Vse več mladih se vključuje v sekcije in se pridružuje aktivističnemu delu. Nove sekcije nastajajo celo na univerzah. Tudi na Tržaškem, Goriškem in Videmskem je veliko mladih sprejelo dvojezične izkaznice partizanskega združenja. Samo na Tržaškem je v preteklem letu število vpisanih naraslo za dvajset odstotkov. To pa je šele začetek, ugotavljajo zgodovinski pripadniki organizacije in upajo, da bosta tako število kot dejanska angažiranost mladih za spreminjanje nevzdržnih razmer še rastla. O vsem tem bo danes tekla beseda na 12. pokrajinskem kongresu na Opčinah ter OŠ VIRGIL ŠČEK Vabilo na pustno »štraubarijo« V četrtek, 3. marca, bo na osnovni šoli Virgila Ščeka tradicionalno pustovanje v sodelovanju z italijansko šolo Carducci. Učencem bodo predstavili pustne običaje pri nas, v Benečiji in v sosednji Avstriji, zato so v goste povabili Giovannija Corena in Marino Černetič, Vesno Guštin in Heike Dobler, ki bodo otokom pripovedovali o pustnih navadah. Zanimivega srečanja - od 8.30 do 10. ure - se lahko udeležijo tudi mame, očetje in babice; Vesna Guštin bo predstavila pustne navade pri nas, o beneški tradiciji bosta spregovorila Giovanni Coren in Marina Černetič, o avstrijskih navadah pa Heike Dobler. Popoldne, od 15. do 16. ure, pa bo na sporedu še zaključni del praznovanja, ko bo vse razveselila nabrežinska godba. Z maskami in pravo pojedino štraub bodo pričakali pustni čas. Ta teden je delegacija VZPI položila venec k obeležju Eugenia Curiela kroma marca na kongresu v Turinu in o tem je tekla beseda tudi na krajevnih kongresih od Milj do Nabrežine, ko se je poudarjalo, da VZPI-ANPI ni in noče biti politična stranka, je pa in hoče to v še večji meri biti ne- ka globlja kritična vest današnje družbe. Družbe, ki se vse bolj oddaljuje od ustavnih načel, izgublja pristen demokratičen an-tifašističen značaj in zanemarja človeka ter njegove potrebe in pravice. Na vseh kon- KNJIGARNA MINERVA - Predstavitev knjige Božidarja Jezernika Bili so časi, ko je bil Balkan za zahodne Evropejce zgled sožitja Tatjana Rojc in Božidar Jezernik; delo slovenskega zgodovinarja in antropologa L'Europa selvaggia je izšlo pri turinski založbi EDT kroma gresih je bilo poudarjeno, da mora VZPI-ANPI, skupaj z drugimi naprednimi in demokratičnimi organizacijami, odločneje nastopiti v bran ustavnih določil in pravičnejših življenjskih pogojev. Krajevne sekcije so seveda opozorile tudi na razne probleme krajevnega značaja, med katerimi so večja skrb za narodnostno sožitje, manjšinsko zaščito, spoštljiv odnos do migrantov ter spoštljiv odnos do zgodovinskih dejstev. Pri tem so se zlasti zaustavili ob predlogu o primerni muzejski ureditvi prostorov nekdanjega policijskega inšpektorata v Ul. Cologna ter ob še nerešenem vprašanju ureditve spominskega parka na openskem strelišču, ki izpričuje neverjeten in naravnost nesramen odnos odgovornih oblasti do tisočkrat postavljenih zahtev. Na pokrajinskem kongresu bo seveda glavna beseda pripadla pokrajinski predsednici Stanki Hrovatin, ki je z veliko prizadevnostjo dala organizaciji na Tržaškem novega zagona. V imenu vsedržavnega vodstva VZPI-ANPI pa bo nastopil Emilio Ricci. (du.ka.) Povozili dečka na tržaškem nabrežju Sinoči se je v prometni nesreči poškodoval štirinajstletni deček. Zgodilo se je okrog 21. ure na tržaškem mestnem nabrežju, pred hotelom Savoia Excelsior. Dečka je med prečkanjem ceste povozil skuter, na asfalt je padel tudi voznik. Mladi pešec se je huje poškodoval, doživel je pretres možganov, rešilec službe 118 ga je z rumeno oznako prepeljal v bolnišnico Burlo Garofolo. Voznik skuter-ja je imel lažje poškodbe, z nesrečo se ukvarja pomorska policija. Dolinske sekcije VZPI z novimi predsedniki V dolinski občini so se pred današnjim pokrajinskim kongresom VZPI-ANPI sestale vse štiri sekcije združenja. Sekcija Dolina-Mačkolje-Prebeneg je po dolgoletnem predsedovanju Draga Slavca izvolila novo predsednico - Ne-rino Zeriali, v Boljuncu je nov predsednik Germano Švara, v sekcijah Boršt in Domjo pa imeni predsednikov še nista znani. Vse štiri sekcije so za pokrajinski kongres izvolile skupno 18 delegatov. Spoznajmo medije: za začetek radio in TV Jutri se ob 17.30 v novinarskem krožku začenja niz srečanj o medijih In-formazione da scoprire, ki jih prireja deželni sindikat novinarjev. Prvo srečanje bo posvečeno radiu in televiziji med digitalizacijo in spletom. Posegla bosta odgovorni urednik italijanske redakcije deželnega sedeža RAI Giovanni Marzini in odgovorni urednik spletne televizije Libera.tv Iacopo Venier. Srečanje bo uvedel predsednik deželnega sindikata Carlo Muscatello, povezoval ga bo predsednik novinarskega krožka Roberto Weber. Na spletu Ekokoledar dolinske občine Občina Dolina obvešča cenjene občane, da je na spletni strani http://www.sandorligo-dolina.it/ na voljo novi Ekokoledar 2011 (ki se začne z marcem 2011) v digitalni obliki (nalo-žljiva datoteka v pdf formatu). Na Eko-koledarju so označeni dnevi pobiranja odpadkov od hiše do hiše, tako ločenih odpadkov za reciklažo, in sicer plastike, stekla, pločevink in papirja ter kartona, kot tudi neločenih odpadkov. Občani bodo v naslednjih dneh prejeli izvod Eko-koledarja na dom. »V času, ko na zahodnoevropskih tleh ni bilo mogoče sodelovanje oziroma so bile vojne med ljudmi različnih verstev in narodnosti, je bil Balkan prostor večkulturno-sti in verske strpnosti. Šele pozneje, v 19. stoletju, ko je Zahodna Evropa potrebovala, da prikaže samo sebe kot civilizirano, kulturno in večvredno, je Balkan - v njenih očeh - postal sinonim za zaostalost, barbarstvo in krvoločnost.« Tako meni zgodovinar in antropolog Božidar Jezernik, ki je v četrtek popoldne v tržaški knjigarni Minerva predstavil svoje delo L'Europa selvaggia - I Balcani nello sguardo dei viaggiatori occidenta-li, ki je izšlo pri turinski založbi EDT. O knjigi, ki pripoveduje o tem, kako so zahodni popotniki od 15. do 20. stoletja gledali na Balkanski polotok in kateri je uvod prispeval Drago Jančar, je na dokaj slabo obiskanem srečanju spregovorila prof. Tatjana Rojc. Dotaknila se je vprašanja nedefiniranosti meje (»pri izlivu Timave, kjer peščeni prod postane kamnit«) med Zahodno Evropo in Balkanom; omenila dostojanstvo in pokončnost v prvi vrsti bosanskih avtorjev ter opozorila na zakoreninjenost predsodkov do balkanskega sveta, »ki ga ne poznamo dovolj«. Na osnovi analize vsebin besedil, ki so jih sestavili razni popotniki, Jezernik s preciznim in kritičnim pregledom razgrajuje in odpravlja stereotipna gledanja na Balkanski polotok. Prisotnim je prek prikaza risb in starih razglednic obrazložil, kako je Zahod v tem pogledu manipuliral javno mnenje. Pogled na Balkan se je v teku zgodovine namreč oblikoval na osnovi sprememb vojaških ravnotežij na Stari celini. V 17. stoletju, ko je bilo Osmansko cesarstvo še uspešno in so se ga bali, so angleški in francoski popotniki hodili v Carigrad spoznavat ustroj tamkajšnje zelo učinkovite vojske in javne uprave. V 19. stoletju, ko je turški imperij postajal čedalje bolj šibek in so posamezne krščanske države (Grčija, Srbija, Črna gora, Bolgarija) pričele svoj boj za neodvisnost, so v evropskih prestolnicah začeli delati na tem, da bi čim prej »odgnali Turke v morje«. Za dosežek tega cilja je bilo torej potrebno Turke prikazati kot zaostale, barbare in divjake. Tujci so med svojimi potovanji na Balkanskem polotoku hoteli videti le ljudi turškega videza in muslimanske veroizpovedi. Odpravljali so se, denimo, na odkrivanje Albancev z repom, glede katerih so rasistično menili, da so ga ohranili, ker naj bi jim še na začetku 19. stoletja služil za spust z dreves, na katerih naj bi dotlej živeli kot opice ... »Prav na Balkan,« je sklenil svoj poseg Jezernik, »so zahodni Evropejci od 16. do 18. stoletja hodili spoznavat sožitje med različnimi verstvi in etnijami. Pozneje, ko so se na Balkanu hoteli 'evropeizirati^ so stopili na pot monokulture in verske nestrpnosti. Danes so v Evropi upravičeno ponosni na to, kar je Balkan bil pred stoletji, njegova današnja podoba pa je slična takratnemu stanju na zahodno-evropskih tleh.« Matej Caharija DSI - V gosteh zgodovinarka Neva Makuc Pogled tržaških in furlanskih zgodovinopiscev na Slovane O odnosih med Slovenci in Italijani v 19., 20. in 21. stoletju Pogled tržaških in furlanskih zgodovinopiscev na Slovane - pred pojavom nacionalizmov je naslov predavanja, ki ga bo jutri zvečer imela zgodovinarka Neva Makuc v Društvu slovenskih izobražencev. O odnosih med Slovenci in Italijani v 19., 20. in 21. stoletju, ko so življenje in čustvovanje ljudi že preplavila nacionalna čustva, je bilo že veliko govora v slovenskih študijah. Pri tem se postavlja vprašanje, kako so dojemali slovensko govoreče prebivalstvo oziroma Slovane - kot jih imenujejo viri - njihovi romansko govoreči sosedi pred izoblikovanjem modernih nacionalnih čustev. Pri obravnavanju historiografskih del, ki so jih sestavili romansko govoreči avtorji na najzahodnejših območjih slovenskega ozemlja, velja poudariti, da se historiografija beneške Furlanije in habsburške Goriške glede odnosa do slovensko govorečega prebivalstva dokaj razlikuje od tržaške historiografije. Števila dela razkrivajo, da so v novoveškem obdobju na Goriškem in v Furlaniji slovensko govoreče prebivalstvo praviloma obravnavali kot del domačega prebivalstva, ki zgolj govori t.i. slovanski jezik. Tržaški, romansko govoreči učenjaki pa so domnevno slovensko govoreče prebivalstvo ostro razlikovali od romanskega in ga obravnavali kot etnični tujek. Izpostaviti velja, da so bile v stoletjih pred koncem 18. stoletjem kolektivne zavesti precej drugačne od današnjih (pripadnost domačemu kraju, deželi ter določenemu družbenemu sloju; italijanski patriotizem, ki je temeljil zgolj na geografski in zlasti kulturni podlagi). Poleg tega je bila na Goriškem raba različnih jezikov občutena znotraj ene skupne goriške identitete. Omembe novoveških Slovanov se osredotočajo na podatke o razširjenosti ''slovansko'' govorečega prebivalstva, na toponime slovanskega izvora, na izvor slovanskega prebivalstva ter na posamezne »fajde«, vojno dogajanje, trgovanje, epidemije itd. V furlanski historiografiji naši predniki pogosto nastopajo vse prej kot trpeče, pokorno prebivalstvo, temveč kot pogumni vojaki, branilci pred ''Turki'', tihotapci soli, ki so uživali podporo prebivalstva itd., slovanske žene kot drzne in neustrašne pripadnice ženskega spola. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. februarja 2011 5 PROSEK in KONTOVEL - Obisk županskega kandidata Roberta Cosolinija Prizadevanje za redne obiske in srečanja na Krasu Sogovorniki potrdili, da tržaška občinska uprava ni pozorna do potreb in želja Krasa Tržaški županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini se je včeraj v okviru rednih obiskov po mestnih rajonih in okoliških vaseh mudil na Proseku in Kontovelu. Ob rezki in nagajivi burji ga je v jutranjih urah na proseškem trgu pričakalo nekaj tamkajšnjih prebivalcev, trgovcev in predstavnikov združenj, ki tam delujejo - od rajonskega sveta, do odbora za zaščito zgodovinskega jedra Proseka, predstavnikov God-benega društva Prosek, domačega mešanega pevskega zbora in združenja staršev osnovne šole, ter športnih društev, ki delujejo v centru Ervatti. »Drug za drugim so mi v bistvu potrdili to, kar sem med svojimi obiski že večkrat slišal, predvsem na Opčinah, in sicer, da tržaška občinska uprava ni dovolj pozorna do potreb in želja Krasa,« nam je včeraj zaupal Cosolini. Občina namreč zanemarja vse, kar ni mestno središče, tako da se v okoliških vaseh pritožujejo nad nezadostnimi javnimi deli na njihovem prostoru. Na Proseku so zato županskega kandidata opozorili na nedokončana dela za ureditev plinskega omrežja (cevi za metan) in kanalizacije, pa tudi na prepotrebno obnovo cestišča. Skratka, vsi so se hudovali nad pomanjkljivostjo občinske uprave. Ljudje si namreč želijo tako upravo, ki bi spoštovala njihove potrebe, ki bi vzdrževala redne odnose z njimi in delala za Kras, je ocenil. Če bo izvoljen za tržaškega župana, je Cosolini obljubil, da se bo njegov občinski odbor redno podajal tudi na Kras, kjer se bo srečeval z raznimi združenji, odbori in ljudmi nasploh, prisluhnil njihovim težavam in se nikakor ne izmikal svojim dolžnostim in odgovornostim. Med drugimi je včeraj omenil predsednika zahodnokra-škega rajonskega sveta Bruna Rupla, ki ga je stalno seznanjal z dogajanjem na Krasu in opozarjal na kamne spotike. V prihodnjih dneh oz. tednih bo Cosolini obiskal Bar kovlje, Rocol in Melaro ter Križ. (sas) Med ogledom proseškega vaškega jedra kroma KRAŠKI PUST - Kako bo voz pripeljal dol po razdrapanem štmavrskem klancu, je velika uganka Kaj se kuha v štmavrskem loncu? Tri kapljice krize, eno žlico hudobije in malo katastrofe - Okrog voza bo na sprevodu kakih 90 mladih kuharjev in kuharic vodnje v nedeljo, Tržič na pustni torek. Sprevodi so prava mana za štmavrske pustne delavce. S sodelovanji nam uspe kriti vse stroške, so razkrili. Po komaj opravljeni uspešni šagri sv. Valentina predstavlja pust za vas pomembno družbeno in družabno stalnico. Vas se zbere, zaživi s pustom. Pustni udarniki niso sami. V četrtek je na primer Adrijano-va mama prinesla čajček, da se je družba ogrela. Gospo poznajo na vasi z imenom Majda, v mestu, v Gorici pa z imenom Sonja. »Skrivnosti« iz časov, ko niso bila slovenska imena povsod dobro zapisana ... Štmavrski voz bo v soboto že ob osmih zjutraj s traktorjem odpeljal proti kakih 50 kilometrov oddaljenim Opčinam. Seveda počasi, zelo počasi. Pred njim in za njim bosta avtomobila opozarjala na dragoceni tovor. Na Opčinah pa se bodo štma-vrske pustne generacije spet razživele. Kajti, med kuharji, kuharicami in vsemi kuharskimi sestavinami se bo razpel cel vaški generacijski lok, od staroste, več kot 70-letnega Pepija, do verjetno najmlajše, Adri-janove nečakinje Karen, ki bo na Opčinah upihnila prvo svečko. Vse najboljše! Marjan Kemperle Na fotografijah ekipa štmavrskih pustarjev in miniaturka voza Ojoj! Kako bodo sploh Štmaverci pripeljali svoj pustni voz tu, izpod Sabotina, do Opčin? Iz Pevme se proti Štmavru vije v reber cesta, strma kot tržaška Ul. Commerciale, le da je mnogo ožja, močno vijugasta, predvsem pa zelo razkopana, tu pa tam razrita, polna lukenj. Že vožnja v zvezdnati noči z avtomobilom navzgor je prava avantura. Kako se bo težki in majavi pustni voz spuščal navzdol, to je samo Štmavrcem jasno. Nekaj pa je tudi obiskovalcu kraških pustov vendarle jasno: goriški župan Ro-moli bi lahko potegnil iz občinske mošnje nekaj tisoč evrov, da bi asfaltirali cesto, ki že desetletja ni videla novega asfalta! Za štmavrske pustne delavce cesta, nevredna tretjega tisočletja, ni noben problem. Z njo so pač primorani sobivati. Kako bomo prispeli do Opčin? Kot vsako leto - počasi, je odgovoril Edi, sicer Goričan, ki pa si ob pustu izbere štmavrsko državljanstvo. Saj res, Štmaver je že sodeloval na Kraškem pustu. Prvič pred devetimi leti, so se spominjali mladi domači pustni delavci, zbrani na delovišču v lopi na Gropajš-ču pri Mlakarjevu. Osvojil je tudi dve drugi mesti, leta 2005 in dve leti pozneje. Pred leti pa so voz pripravljali drugje, delali so v društvu, cesta je bila lepša, in tudi voz je bil večji, 8-metrski. Štmavrski pustni delavci so se - v primerjavi z drugimi udeleženci Kraškega pusta - pozno zbudili. Šele konec januarja. Takrat se je začelo materialno delo. Umsko, z izbiro teme, že nekaj prej. V začetku januarja so sklicali sejo, vzeli v pretres tri zamisli in izbrali tisto, ki je bila po njihovem mnenju najboljša. Kaj se kuha v štmavrskem pustnem loncu? bi lahko parafrazirali naslov njiho- vega voza. V četrtek zvečer je bila struktura na vozu še deviško bela, na tleh pa je bilo treba veliko mrežasto glavo še prelepiti s papirjem. Nesporni umetniški vodja projekta Adrijan je v miniaturki iz plastelina nakazal, kar se bo naposled prikazalo na vozu. Ogromna pošast, nekakšna zmes satana, zlodeja in luciferja, bo z ogromno ku-halnico v prav tako ogromnem loncu kuhala mineštron zlobe s sestavinami, ki jih bodo udeleženci pustnih sprevodov na Goriškem in Tržaškem slišali na lastna ušesa: tri kapljice krize, eno žlico hudobije in malo katastrofe. Skratka, vse vesoljsko zlo se bo zlilo v štmavrski lonec. Okrog voza pa bo kakih 90 mladih in manj mladih kuharjev in kuharic v svojih loncih in kozicah kuhalo drugačno hrano: ljubezen, prijateljstvo, poljubčke in objeme. Naravni, človeški protistrup velikemu svetovnemu zlu. Štmaver šteje nekaj več kot sto prebivalcev. Po številkah bi kazalo, da bi bila tolikšna prisotnost ob vozu pravcat pustni plebiscit. A ni tako. Štmavrcem se bodo tudi letos pridružili številni veseljaki iz drugih bližnjih vasi, iz Rupe, Števerjana, pa tudi iz Gorice in slovenskih vasi čez mejo. »Smo dobra klapa,« so ponosno priznavali pustni udarniki. Le-teh je od deset do petnajst. Vsak večer so po več ur gradili pustni voz. Zadnji teden se je delo zavleklo vsak večer do polnoči in še čez. V četrtek zvečer so se pravkar lotevali dela. Jakob je s čelado na glavi lepil bele liste; Martin in Luka sta se ukvarjala z mrežasto glavo pošasti, Sandi in Boris sta stikala po orodju. Mojster Adrijan si je izprosil dva dni dopusta, da bi umetniško dodelal voz. Ženska ekipa je ob isti uri »dežura-la« na sedežu društva v vasi. Kostumi so v domeni deklet, prav tako ples in živahna koreografija ob vozu. Danes bo vse - kot vsako leto - pripravljeno, so zagotavljali. Saj mora biti, ker Štmavrce čaka pustni sprevod v Gorici. Potem pa še Opčine na pustno soboto, So- Danes na Proseku igra v tržaškem narečju Groteskno komična komedija »Delitto al Castello« (Umor na gradu) v tržaškem narečju bo danes na ogled v Kulturnem domu na Proseku ob 17.00. Zgodba se odvija na Socerbskem gradu v začetku prejšnjega stoletja. V dnevni sobi obleži mrtev baron Arthur, stari in premožni lastnik zgradbe. Kdo je zločinec? Skupina Proposte tea-trali bo na odrskih deskah uprizorila igro s presenetljivim koncem, ki je primerljiv tistim iz najboljših detektivskih zgodb. Igro je napisal Alco Cirri, režiral in prevedel v tržaško narečje pa Chino Turco. Prireditev prireja združenje LAr-monia v sodelovanju z Zadrugo kulturni dom Prosek Kontovel. V petek srečanje z Miroslavom Košuto Slavistično društvo Trst, Gorica, Videm vabi na srečanje s pesnikom Trsta, Krasa in morja - Miroslavom Košuto, ki je 7. februarja letos dobil najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo. Kritika že dolgo ugotavlja, da je Košuta pravi mojster besede in izrazito osebne imaginacije, ki nikoli ni konvencionalna ali izrabljena. Vendar je v njegovi pesniški izpovedi še nekaj več. V njej gre, kot je zapisal Andrej Inkret, za življenje, šele potem tudi za poezijo kot artistično stvaritev. V njegovem pesniškem opusu odkrivamo nekaj, kar pogosto pogrešamo pri drugih pesnikih: pogumno izpoved resnice o sebi in o svetu okoli sebe. O vsem tem in še o marsičem drugem se bo s Košuto pogovarjala Marija Pirjevec na srečanju, ki bo v petek, 4. marca ob 16.30 v Narodnem domu. Pesmi iz najnovejših Košutovih zbirk Drevo življenja in Mavrična školjka bodo recitirali dijaki višjih srednjih šol, srečanje pa bo glasbeno oplemenitil kitarist Janoš Jurinčič. Življenje ali smrt za časa Pavelica Tržaško združenje Italija-Iz-rael vabi jutri ob 17.30 v knjigarno Svevo (nov sedež v podhodu Feni-ce v Ul. Battisti 6) na srečanje z zgodovinarko in slavistko Tatjano Križman. Beseda bo tekla o knjigi Sare Raisky, in sicer o življenju ali smrti za časa Pavelica. www.primorski.eu Proslava ob dnevu slovenske kulture Prešerno z otroško uprizoritvijo Alice v čudežni deželi in slovensko pesmijo V četrtek, 17. februarja, so v kulturnem domu na Colu v okviru pobude Prešerno skupaj 2011, pri kateri sodeluje tudi repentabrsko kulturno društvo Kraški dom, počastili dan slovenske kulture. Prireditev se je začela z nastopom učencev tamkajšnje osnovne šole Alojza Gradnika, ki so se občinstvu predstavili s priljubljeno otroško pravljico Lewisa Carrolla Alica v čudežni deželi v režiji Julije Berdon. Na odrskih deskah se je samozavestno premikalo skoraj trideset mladih gledaliških nadebudnežev, ki so suvereno odigrali vsak svojo vlogo. Za domiselno scenografijo, glasbeno opremo predstave, pisane kostume in za vse ostale rekvizite, ki so bili potrebni za odrsko uprizoritev, so poskrbele učiteljice ob dragoceni pomoči neučnega osebja in staršev. Prešernova proslava se je nadaljevala z nastopom mešanega pevskega zbora Razvojno združenje Repentabor, v vrstah katerega se zbirajo pevci z obeh strani nekdanje meje, vodi pa ga domačinka Marti- Nastop zborčka ob spremljavi učitelja Davida na Škabar. Prešernov praznik na Colu se je zaključil z ubranim petjem šolskega zbor-čka, ki je ob spremljavi kitare, na katero je igral učitelj David Pupulin, zapel pesem Otroci pesniku Prešernu na besedi- lo Ljubke Šorli. Ob koncu prireditve pa se je predsednica kulturnega društva Kraški dom Vesna Guštin v imenu organizatorjev zahvalila vsem nastopajočim in številnim udeležencem uspelega kulturnega večera.(I. Škabar) 6 Nedelja, 27. februarja 2011 ŠPORT / t. knjigarna - Srečanja ob kavi Neposredna priča velikih dogodkov Gost je bil John Earle, časnikar in britanski oficir v 2. svetovni vojni Na srečanju z Johnom Earlom Gost tokratnega srečanja Na kavi s knjigo, ki ga ob sredah zjutraj pripravlja Tržaška knjigarna, je bil časnikar in bivši oficir britanske vojske John Earle, ki je med drugim tudi avtor knjig Cena domoljubja in From Nile to Danube. A wartime memoir (Od Nila do Donave. Vojni spomini). Prav slednja knjiga je predstavljala iztočnico za prijeten klepet, ki ga je v četrtek zjutraj vodila Nadja Roncelli, ki je predstavila Johna Ear-la in njegovo delo. Precej številno občinstvo je izvedelo marsikaj zanimivega iz življenja človeka, ki velja za dobrega poznavalca naše polpretekle zgodovine. Delal je kot dopisnik agencije Reuters v Bonnu in Beogradu, v Londonu je bil vodja zunanjepolitičnega uredništva, v letih 1962-1967 pa je vodil dopisništvo v Rimu, kjer je bil nato do upokojitve, ko se je preselil v Trst in deloval kot dopisnik dnevnika The Times. Roncellijeva je začela pri spominih in gosta vprašala, o čem pravzaprav pripoveduje knjiga Vojni spomini. Earle je poslušalce pozdravil v kroma slovenskem jeziku in se jim opravičil, ker bo odgovarjal v maternem jeziku, ki pa mu omogoča lažjo in hitrejšo komunikacijo, je dejal gost in v isti sapi dodal, da so spomini vezani predvsem na vojni čas, ki pa je zanj in za druge mlade vojake predstavljal vse prej kot prijetno izkušnjo. Nočne more so me spremljale še dolgo po tem, ko je bilo vojne že konec, je povedal upokojeni novinar, ki pa se je kljub temu odločil za pisanje spominov, saj meni, da z leti spomin bledi in da mlade generacije potrebujemo gradivo, ki dokumentira vojne dogodke. V teh spominih se je avtor lotil opisovanja svojega vojaškega delovanja v afriški puščavi, precejšen del knjige pa je namenjen tudi vojaškim operacijam na Balkanu. Kot smo izvedeli, je avtor knjige precej gradiva dobil v londonskem državnem arhivu, kjer je naletel tudi na odlično ohranjeno poročilo, ki ga je sam napisal kot 23-letni vojak. Knjiga podrobno opisuje misijo Demagog in druge vojaške operacije, med brskanjem po arhivskih depojih pa je govornik naletel tudi na gradivo o primorskih pa- dalcih, ki so kot italijanski državljani in vojaki prišli v angleško ujetništvo. Od tam pa so se kot prostovoljni padalci odšli bojevat za svojo domovino. O njihovem deležu v boju proti fašizmu in nacizmu ter o njihovih usodah govori knjiga Cena domoljubja, ki je najprej izšla v angleškem jeziku, nato pa v italijanskem in slovenskem. Nadja Roncelli je gosta vprašala, kakšen odziv je knjiga doživela med angleškimi bralci, še prej pa pri angleških založnikih. Earle nam je zaupal, da je komaj našel založnika, ki bi bil pripravljen natisniti to knjigo, saj naj bi bil ta del zgodovine za angleške bralce popolnoma nezanimiv. Končno je knjiga izšla v manjši nakladi, relativno hitro je knjiga tudi pošla, a ponatisa ni doživela. Čisto drugače pa je s slovensko izdajo, za katero je poskrbela prevajalka Nataša Stanič. Knjiga je namreč naletela na odličen odziv bralcev, morda tudi zato, ker gre za zamolčan zgodovinski odlomek. Čisto ob koncu jutranjega kramljanja ob kavici je voditeljica srečanja povabila gosta, naj z nami deli še en spomin na Trst in nam pove kaj več o svojem prvem stiku s slovensko manjšino. Na slednje vprašanje je gost odgovoril, da je slovensko skupnost podrobneje spoznal šele ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je kot novinar za dnevnik Times pripravil prilogo, v kateri je zbral informacije o Furlaniji Julijski krajini, dodal pa je tudi članek o tržaških Slovencih. Ker takrat osebno ni poznal nobenega tržaškega Slovenca, je odprl imenik in poklical Dušana Udoviča, takratnega tajnika SKGZ in z njim opravil intervju. Na vprašanje, če lahko opiše svoje prve spomine na Trst, pa je John Earle odgovoril, da bi lahko o tej temi kramljali dneve, saj ga na Trst vežejo mnogi spomini. Prihodnje srečanje na kavi s knjigo bo na sporedu prihodnjo sredo ob 10. uri, ko bomo klepetali z Aljošo Žerjalom. (sč) gledališki vrtiljak Imenitno gostovanje Šetjakobskega gledališča iz Ljubljane Seveda se naslov ne nanaša na kak vrtiljak z malo začetnico, na katerem se vrti neki norček. Govorimo o predstavi »Dogodivščine dvornega norčka Ferdinanda«, ki je bila v nedeljo v Marijinem domu pri Svetem Ivanu. V goste je prišlo znano Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Čeprav je gledališče le semiprofesionalno in se mora tudi zaradi tega stalno boriti s finančnimi in drugimi težavami, si vztrajno - in tudi uspešno - prizadeva, da bi svoje predstave obdržala na visokem nivoju, ki je bil od nekdaj njegova tradicija. In res je v nedeljo malčkom in njihovim staršem oz. nonotom prikazalo kvalitetno predstavo. Otroci so lahko občudovali lepo sceno in kostume ter se včasih tudi nasmejali ob nekaterih domislicah , ki sta jih, na podlagi besedila Damjana Perna, znala izkoristiti avtorja priredbe, Mirjam Pir-nat in Žiga Sedmak. Žiga Sedmak je tudi režiser predstave, o njem pa je zanimivo vedeti, da je po izobrazbi defektolog in se že leta ukvarja z dramsko vzgojo otrok z motnjami v duševnem razvoju. Med drugim zagovarja tezo, da bi morala biti dramska vzgoja vključena v šolske programe tako kot petje ali telovadba. No, pa vrnimo se k nedeljski predstavi. Čeprav je bil obisk nekoliko okrnjen zaradi gripe, ki neusmiljeno razsaja predvsem med najmlajšimi, je bila predstava uspešna in so bili gledalci z njo zelo zadovoljni. Imenitne igralce, od protagonistke Jasne Simočič, ki je nastopala v naslovni vlogi dečka, ki se spremeni v dvornega norčka, do vseh ostalih, ki so se na odru spoprijeli večkrat kar s tremi različnimi vlogami, so nagradili z navdušenimi aplavzi. Zadnja predstava v letošnjem abonmaju bo 13. marca, torej takoj po pustu. Vendar pa zaradi tehničnih ovir ne bomo gledali napovedane predstave Gledališča iz Nove Gorice, pač pa Čebelico Debelico gledališča Ku-kuc iz Lendave. Takrat bodo otroci izročili tudi svoje zadnje risbice, tako da bo komisija lahko nagradila pridne risarje na izredni predstavi, s katero se bo trinajsti Gledališki vrtiljak dokončno zaključil. Lučka Susič Med predstavo v Marijinem domu kroma V sredo vsakoletni tečaj za zaročence V zadnjih zimskih dneh že vrsto let poteka v prostorih Marijanišča tečaj za zaročence, ki želijo opraviti verski obred poroke. Srečanja se bodo začela 2. marca ob 20.30 in nadaljevala v sedmih srečanjih vsako nadaljnjo sredo. Priprava na zakon se ne začne s tečajem, ki je le nek povzetek misli, navodil in usmeritev. Vse se začne že v rani mladosti. Življenje v dvoje in ustvarjanje družine je eno najlepših in tudi najtežjih dejanj v življenju. Oseba, ki stopa v zakonsko zvezo, mora biti zato samostojna, zrela, sposobna se odpovedati in odpustiti, znati mora potrpeti za uresničitev skupno zastavljenega cilja. Pomembno je, da ima vsak jasno lestvico vrednot, ki je potrebna za dobro in učinkovito vzgojo. Ko se ozremo v vsakdanje življenje, vidimo, kako smo ljudje pogojeni od sodobne družbe. Še več, saj smo odvisni od mnogih stvari, včasih celo od njih zasvojeni. To pa vodi v mnoge razvade in užitke, ki so usmerjeni le na osebo samo. Ljudje po naravi želijo živeti skupaj v dvoje in ustvarjati družino. Zaradi številnih odvisnosti, ki se jih v družini težko rešijo, se skupno življenje marsikje sesuje. Ljubezen ne pomeni odvisnost drug od drugega, temveč darovanje drug drugemu. To lahko store le zrele, svobodne, ne zasvojene osebe. Le globoka ljubezen med možem in ženo osrečuje otroke. Ni dovolj, da le posameznik ljubi svojega otroka. V ljubezni matere je ljubezen očeta in obratno. Na žalost so mladi pri ustvarjanju družine prevečkrat sami in brez pomoči. Vsakoletni tečaj želi biti torej skromen doprinos v luči priprav na najlepšo in hkrati najtežjo odločitev v življenju. Anton Bedenčič (voditelj tečaja) ^Ldf^ POKRAJINA TRST B IZVLEČEK OBVESTILA 0 JAVNI DRAŽBI ZA PRODAJO NEPREMIČNIN V LASTI POKRAJINE Pokrajina Trst namerava prodati, na javni dražbi, stavbo v ulici Ginnastica 53, Trst, na podlagi izklicne cene v vrednosti 2.000.000,00 €. Identifikacijski podatki o bivalni enoti in postopku sodelovanja na dražbi, so na razpolago v celotnem besedilu objave, dostopnem na spletni strani pokrajinske uprave: www.provincia.trieste.it ali v Uradu za pogodbe in dražbe v Trstu, v ulici S. Anastasio 3, III nadstropje. Dodatne informacije se lahko pridobijo na telefonskih številkah 040/3798-458-549-457, 040/3798-435-220 v uradnih urah od 9.00 do 13.00 (razen ob sobotah) in ob ponedeljkih in četrtkih od 15.00 do 17.00. Ponudbe, skupaj z zahtevano dokumentacijo, je potrebno oddati na Pokrajino Trst, najskasneje, do 21. marca 2011. Dražba bo potekala 22. marca 2011. Prot. št. 07242/07.08/2011 Trst, 23. februarja 2011 VODJA ORGANIZACIJSKE ENOTE (Dr. Concetta Dimasi). SKD KRASNO POLJE - Ob dnevu slovenske kulture Tku je blo ambot« Obisk članov KD Šavrini in anka Šavrinke iz Gračišča - Hudomušen prikaz nekdanjega življenja v Istri » SKD Krasno polje Gročana, Pesek in Draga je v nedeljo v srenjski hiši v Gro-čani priredilo praznik ob dnevu slovenske kulture z naslovom Tku je blo ambot. Kulturni program je vključeval splet gledaliških utrinkov, ki so jih izoblikovali člani in članice kulturnega društva Ša-vrini in anka Šavrinke iz Gračišča. Gostje so prikazali nekdanje življenje Šavrink v Istri. To so bile prodajalke, ki so kupovale jajca v Istri in jih nosile prodajat v Trst. Na osnovi gradiva in pričevanj, ki so jih sami nastopajoči zbrali in postavili v gledališko obliko, so občinstvo na hudomušen način seznanili s šavrinsko delovno nošo, z načini trgo- vanja z jajci ter z nekdanjimi družinskimi in prijateljskimi odnosi na vasi. Prireditev v Gročani je zaključila letošnji niz Prešernovih proslav z naslovom Prešerno skupaj, ki jih prirejajo društva vzhodnega Krasa ob podpori Zveze slovenskih kulturnih društev, Zadružne kraške banke in finančne družbe KB1909. (Za) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. februarja 2011 7 NŠK - Odprtje razstave Repenca Andreja Kralja Nadčutne zaznave pesnika, glasbenika in ... likovnika V Narodni in študijski knjižnici je bilo v petek odprtje razstave Nadčutne zaznave Andreja Kralja. Andrej je poli-valenten umetnik, »ki piše, riše in sklada«, saj je pesnik, glasbenik (med drugim ustanovitelj glasbene skupine Charge) in profesor angleščine. Zanj je to prva samostojna razstava. Umetnostna kriti-čarka Alina Carli ga je predstavila kot vsestranskega umetnika, saj se je ob glasbi začel ukvarjati še z likovno umetnostjo. Odprtje je potekalo na svojevrsten način: repenski umetnik se je namreč predstavil maskiran v Batmana in prebral je nekaj svojih pesmi ob klavirski spremljavi Tommasa Scarcie. Vse skupaj je izpadlo precej zabavno. V slikah, ki so na ogled v NŠK, Andrej Kralj raziskuje odnos med abstraktnim in figuralnim tako, da ohranja v osnovi vedno abstrakten motiv, ki ga nato nadgrajuje do trenutka, ko postane figuralen. Ironija in kolori-zem pa sta glavni značilnosti njegovega ustvarjanja. (nš) Včeraj danes Danes, NEDELJA, 27. februarja 2011 GABRIJEL Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.48 - Dolžina dneva 11.00 - Luna vzide ob 3.39 in zatone ob 12.33 Jutri, PONEDELJEK, 28. februarja 2011 ROMAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj C, zračni tlak 1020 mb pada, veter 42 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, burja s sunki do 100 km na uro, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje skoraj razgibano, temperatura morja 8 stopinj C. OKLICI: Riccardo Cossi in Lara Barbaz-za, Luca Vidmar in Silvia Vianello, Marjan Milič in Anja Štrekelj, Valter Terzago in Sara Marocchi, Giuliano Dandri in Valentina Covi, Francesco Marangoni in Anna Chiara Maghetti, Marcello Moratto in Ariella Gambino, Adriano Barbaresi in Mariangela Morsanuto, Lorenzo Novello in Raffaella Favento, Saša Ivanovic in Martina Stojanovic, Ivan Dagnino in Barbara Milos, Esteban Olias Soler in Sara Ciani, Massimo Braini in Paola Calani. [13 Lekarne Nedelja, 27. februarja 2011 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 (040 639042), Ul. Piccardi 16 (040 633050), Milje - Lungomare Venezia 3 (040 274998) Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. &mt'Anna Impresa Trasporti Funeßri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. delNstrio 129 Ul. del Ghirlandaio 28 brezplačno notranje parkirišče Usluge na domu Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. Sv. Justa 1, Milje - Lungomare Venezia 3. Nabrežina (040 200121) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Sv. Justa 1 (040 308982). Od ponedeljka, 28. februarja, do sobote, 5. marca 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (040 364928), Sv. Ivan - Trg Gioberti 8 (040 54393), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Sv. Ivan - Trg Giober-ti 8, Ul. Baiamonti 50, Milje - Ul. Maz-zini 1/A. Sesljan (040 208731) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (040 812325). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. H Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040-573141. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 -samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandor-ligo-dolina.it. Ü3 Obvestila TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) - Naselje Sv. Mavra od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. ODBORNIŠTVO ZA KULTURO OBČINE DOLINA prireja v sodelovanju z združenjem AUSER začetniški tečaj računalništva z uporabo lastnega računalnika (sistem Windows), enkrat tedensko ob četrtkih od 17. do 19. ure na šoli Gregorčič v Dolini za skupnih 20 ur (od polovice marca do konca maja 2011). Za predvpis in informacije pokličite vsak dan od 9. do 13. ure tel. št. 040-8329231 (Urad za kulturo) ali pa od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 11.30, 040-3478208 (tajništvo Auser). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 degustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trie-ste@onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. ŠKOFIJSKA KOMISIJA ZA PASTO-RALO ZAKONCEV IN DRUŽINE pripravlja tudi letos sklop srečanj z g. Markom Čižmanom. Odvijala se bodo pri Šolskih sestrah pri sv. Ivanu. Prvo srečanje bo danes, 27. februarja, s pričetkom ob 15.00. Kot je že bilo v preteklosti, jih zaključimo ob 17.00 s sv. mašo. DRUŠTVO SLOVENSKI IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 28. februarja, v Peterlinovo dvorano, Do-nizettijeva 3, na predavanje mag. Neve Makuc na temo Pogled tržaških in furlanskih zgodovinopiscev na Slovane - pred pojavom nacionalizmov. Začetek ob 20.30. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lo- kalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.san-dorligo-dolina.it. JUS MAVHINJE vljudno vabi člane na redni občni zbor, ki bo v torek, 1. marca, ob 20. uri na sedežu Jusa. SKD VALENTIN VODNIK sklicuje v torek, 1. marca, v društvenih prostorih občni zbor, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 1. marca, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje »Prisluhniti bolniku« v torek, 1. marca, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo dr. Gianluca Borotto, zdravnik paliativne medicine, ki deluje v nabrežinski bolnici Pineta del Carso. DOLINČANKE se bomo srečale v sredo, 2. marca, ob 20.30 v prostorih SKD V. Vodnik, da organiziramo praznovanje mednarodnega dneva žena, ki bo v Dolini v nedeljo, 13. marca. Vabljene na srečanje vse vaš-čanke, ki želijo aktivno sodelovati pri pripravah. GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17.00 v prvem in ob 18.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tu-mova dvorana). Dnevni red: 1. Sprememba statuta; 2. Razno. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste in prijatelje na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 2. marca, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, 20. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme v veleslalomu »Pokal Trampuž Transport«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 6. marca, v kraju Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 3. marca. Tel. št.: 348-8012454 Sabina. DRUŠTVO ZA UMETNOST KONS vabi v četrtek, 3. marca, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v Gregorčičevo dvorano (Ul. Sv. Frančiška 20) na redni občni zbor. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki bo vsak četrtek od 16. do 18. ure v društvenih prostorih v Briščikih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, ki bo 3. marca. MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabijo na kavo s knjigo v sredo, 3. marca, ob 10. uri v Tržaško knjigarno. Ob pogovoru o branju in knjigah bo Aljoša Žerjal pokazal izbor svojih najlepših posnetkov. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da v petek, 4. marca, vadba odpade. Antici-pirana je na četrtek, 3. marca, z istim urnikom (18.00-20.00) v društveni dvorani gledališča F. Prešeren. Obenem obveščamo, da pilates odpade tudi na pustni torek oz. dan žena, 8. marca. ŠD MLADINA smučarski odsek obvešča člane, ki bi se radi udeležili »Pokala Trampuž Transport«, 3. tekme veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 6. marca, v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do četrtka, 3. marca, odgovorni društva ali na tel. št.: 040213518, 348-7730389 (Ennio) ter 040-220718, 338-6376575 (Sonja). DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na filmski večer, na katerem bosta Pino Rudež in Sergio Zoch predvajala svoja filma o Kubi in Panoni-ji. Večer bo v petek, 4. marca, ob 20.uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). FOTOVIDEO TS80 organizira 11. Video natečaj Ota Hrovatin. Rok za oddajo filmov 4. marca. Zaključni večer v Narodnem domu, Ul. Filzi 14, 18. marca. Prijavnice dobite v Tržaški knjigarni, Ul. S. Francesco 20, ali na spletni strani www.trst80.com. Informacije na tel.: 329-4128363 (Marko Civardi). TELOVADBA ZA GOSPE V ZRELIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da v petek, 4. marca, telovadba odpade. UČENCI IN UČITELJI OŠ Fran Mil-činski obveščamo vaščane, da bomo koledovali po Lonjerju v petek, 4. marca, v dopoldanskih urah. FOTOVIDEO TS80 organizira v sklopu 44. Kraškega pusta na Opčinah v soboto 5. marca, »2. Fotografski extempore«. Prijave v Prosvetnem domu na Opčinah isti dan od 12.30 do 13.30. Informacije: tel. št. 3294128363 ali na spletni strani www.kraskipust.org in www.trst80.com. Vabljeni vsi ljubitelji fotografije. KD FRAN VENTURINI PUSTOVANJE 2011 v centru A. Ukmar-Miro pri Domju: sobota, 5. marca, »Srednješolski ples«, od 20. do 23. ure glasba z DJ-1. V nedeljo, 6. marca, od 15. do 20. ure ter v torek, 8. marca, od 16. do 20. ure »Otroško pustno rajanje« z ansamblom Remix. OB PRILIKI DNEVA ŽENA krožek Auser za kraško območje vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 5. marca, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Do-polavoro ferroviario v Nabrežini. ZDRUŽENJE STARŠEV OŠ A. SIRK IN OV J.KOŠUTA vabi otroke in starše na veliko pustno rajanje v nedeljo, 6. marca, ob 16. uri v Ljudskem domu v Križu. Zabavala Vas bo priznana otroška animatorka Mojca s plesno skupino Spini. Poskrbljeno za hrano in pijačo! ŠKD CEROVLJE MAVHINJE vabi otroke na pustno rajanje v nedeljo, 6. marca, ob 16.30 v dvorano športnega središča v Vižovljah. Za animacijo bo poskrbel slovenski animator Sten Vilar. KRUT začenja v sredo, 9. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. KRUT - Želiš spoznati eterična olja in načine kako jih uporabljaš? Pridruži se nam na začetnem tečaju v petek, 11. marca, ob 17.30. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SKD VESNA, VZPI-ANPI EVALD AN-TONČIČ STOJAN vabijo na praznovanje »Dneva žena«: družabnost, ples in smeh z Vesno Hrovatin in znanimi zamejskimi lepotci. V nedeljo, 13. marca, ob 18.30 v gostilni Bita - Ljudski dom v Križu. Rezervacije in informacije Sara tel. 3407235369. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. V sredo, 16. marca, ob 17. uri: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZAHVALA V Nado Ščuka Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njegov spomin. Svojci Nabrežina, 27. februarja 2011 Pogrebno podjetje Alabarda ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin našega dragega Pinota Pernarcicha Svojci 8 Nedelja, 27. februarja 2011 ŠPORT / Društvo slovenskih izobražencev vabi jutri v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, - na predavanje - mag. Neve Makuc Pogled tržaških in furlanskih zgodovinopiscev na Slovane pred pojavom nacionalizmov. Začetek ob 20.30 Naš dolgoletni odbornik Dario Škabar se bo jutri srečal z Abrahamom. Še na mnoga leta v naši sredi mu želimo vsi pri KD Kraški dom U Kino AMBASCIATORI - 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »Manuale d'amore«. ARISTON - 16.30, 18.15, 20.00, 21.30 »Ladri di cadaveri - Burke & Hare«. CINECITY - 11.00, 14.45, 17.15, 19.40, 21.15, 22.00 »Manuale d'amore 3«; 10.45, 12.40, 14.35, 16.30, 18.25, 20.20, 22.10 »127 ore«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 20.00, 22.10 »Unknown - Sen-za identita«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.40, 20.00, 22.05 »Il Grinta«; 17.35, 19.50, 22.05 »Il cigno nero - Black Swan«; 10.50, 13.05, 15.20, 16.50, 19.05 »Amori & altri rimedi«; 13.05, 17.30, 22.05 »Sanctum 3D«; 11.00, 16.25, 20.00 »Femmine contro maschi«; 11.00, 12.50, 15.00 »I fantastici viag-gi di Gulliver 3D«. FELLINI - 15.30 »I fantastici viaggi di Gulliver«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »127 ore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Il cigno nero«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.10, 19.50, 22.00 »Burlesque«; 18.15 »Gianni e le donne«. KOPER - KOLOSEJ - 16.00, 21.30 »Dekle z zmajskim tatujem«; 21.10 »Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo«; 19.00 »Dekle, ki se je igralo z ognjem«; 19.30, 21.50 »Črni labod«; 17.40 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 13.40, 15.40 »Zlatolaska 3D«; 15.10, 17.10 »Gremo mi po svoje«; 19.10 »Ledena past«. KOPER - PLANET TUŠ 11.05, 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 12.10, 14.20, 16.30 »Zlatolaska«; 13.05, 18.00, 20.00 »Gul-liverjeva potovanja 3D«; 10.50, 13.30, 15.50, 18.10, 20.30 »Jutranje veselje«; 18.40, 21.15 »Moja neprava žena«; 13.50, 16.10, 18.30, 20.50 »Debela mama 3«; 11.00 »Kung fu Panda 1«; 12.00 »Avtomobili 1«; 16.25, 19.00, 21.20 »Neznanec«. KRD Dom Briščiki vabi DANES, 27. februarja, ob 17.30 v kulturni dom v Briščike na ogled komedije KROJAČ ZA DAME Nastopajo igralci gledališke skupine Brce iz Cabrovice pri Komnu NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30 »I fantastici viaggi di Gulliver«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »II Grinta«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Unknow - Senza identita«; Dvorana 3:11.00, 14.30 »L'orso Yohgi«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Amore & altri rimedi«; Dvorana 4: 11.00, 14.30 »Rapunzel«; 18.15 »Sono il numero quattro«; 16.20, 20.15, 22.15 »Shel-ter - Identita paranormali«. SUPER- 15.30 »L'orso Yoghi«; 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Femmine contro maschi«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.20, 22.15 »Il Manuale d'amore«; Dvorana 2: 15.50. 18.00, 20.10, 22.15 »Il Grinta«; Dvorana 3: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Il cigno nero«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30 »Amore e altri rimedi«; Dvorana 5: 17.40, 19.50 »Il discorso del Re«; 15.30, 22.00 »Femmine contro maschi«. 0 Prireditve ZADRUGA KULTURNI DOM PROSEK - KONTOVEL v sodelovanju z LAr-monia vabi na ogled igre v tržaškem narečju »Delitto al castello« danes, 27. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. KLUB PRIJATELJSTVA IN SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA vabita v ponedeljek, 28. februarja, ob 16. uri na srečanje ob dnevu slovenske kulture v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, kjer bo potekal kulturni program s priložnostnim govorom in glasbenimi točkami. Sledilo bo veselo prijateljsko druženje. Vljudno vabljeni. SKD PRIMOREC vabi na potopisno predavanje Marca Milkovica »20.000 km po Indiji (v slogu Indiane Jonesa)« v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Sledila bo predstavitev pobude »Trebče...v svet!«. Prisrčno vabljeni! SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na srečanje s pesnikom Miroslavom Košuto, letošnjim Prešernovim nagrajencem, ob njegovem življenjskem jubileju. Pogovor z njim bo vodila prof. Marija Pirjevec, dijaki slovenskih višjih srednjih šol pa bodo podali izbor pesmi iz zadnjih Košutovih zbirk. Srečanje bo oplemenitil nastop kitarista Janoša Jurinčiča, gojenca tržaške Glasbene matice. Vljudno vabljeni na večer, ki bo v petek, 4. marca, ob 16.30 v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi). SZ BOR, ŠPORTNA S0LA TRST in SKD ŠKAMPERLE , .. vabijo na Otroško .pustne^ rajanje V nedeljo, 6. in torek, 8.marca 2011 od 15.30 do 19.00 na stadionu Prvega maja. VSTOP PROST za otroke v spremstvu staršev!! loterija ANIMACIJA PLES z ANSAMBLOM POPUSTI M Izleti Slavistično društvo Trst - Gorica - videm Vabi na srečanje s pesnikom ' Miroslavom Košuto letošnjim Prešernovim nagrajencem, ob njegovem življenjskem jubileju Pogovor z njim bo vodila prof. Marija Pirjevec, dijaki slovenskih višjih srednjih šol pa bodo podali izbor pesmi iz zadnjih Košutovih zbirk. Srečanje bo oplemenitila glasbena točka kitarista Janoša Jurinača. Vljudno Vabljeni na Večer, ki bo v petek, 4. marca 2011, ob 16.30, 0 Narodnem domu t/ Trstu (UL Fitzi) SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja v nedeljo, 6. marca, avtobusni izlet na Črni vrh v Benečiji z ogledom letanja blumarjev ob priliki vsakoletnega srečanja s pobratenim društvom Integral. Odhod ob 7.40 s Trga Oberdan in ob 8.00 s trga v Se-sljanu. Za vpisovanje in informacije klicati na tel. št. 040-220155 (Livio). OBČINA REPENTABOR organizira v dneh od 4. do 8. aprila 2011 štiridnevno bivanje v Rogaški slatini za bivajoče v občini starejše od 65. let. Za vpisovanje in pojasnila se lahko obrnete na občinsko tajništvo do 28. februarja. KRUT vabi v soboto, 12. marca, na spomladanski izlet v Spilimbergo z vodenim ogledom mestnega jedra, obiskom tamkajšnje edinstvene Šole mozaika in ogledom sejma »Cvetje in vrtnarstvo« v Pordenonu. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z društvom Debela griža, vabi vse ljubitelje narave in kulturno-zgodo-vinske dediščine v nedeljo, 13. marca, v Volčji grad na pohod po učni poti Pot kamna. Zbirališče na trgu v Nabrežini ob 9.30, odhod z osebnimi avtomobili ob 9.40. Pohod traja pribl. 2 uri, primeren je za vse, sledi kraško okrepčilo. Za info 040200924 (Zulejka). VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Vse, ki jih privlači čar severnih dežel obveščamo, da je prijava možna še ta teden. Vabljeni, da se čim prej zglasijo za dodatna pojasnila in vpis na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. 0 Mali oglasi IZKUŠEN v vseh manjših hišnih popravilih išče delo. Tel. št. 3319654333. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. ŽELIM SPOZNATI OSEBO, ki pozna tehniko hitrega računanja Anzan ali magnetne motorje Perendev. Klicati na tel. št. 339-2987380 ob uri kosila. PRODAM motokultivator (freza) ca-sorzo 6 hp, letnik 2003 v zelo dobrem stanju. Tel. št. 348-2491675. AKACIJEVE KOLE prodajamo. Tel. št.: 040-420604 (ob večernih urah). IZGUBILA SE JE PSIČKA pasme king charles, bela z rjavimi madeži, na železniški progi, ki iz Nabrežine pelje v Šempolaj. Sliši na ime Maxi. Pošteni najditelj naj se javi na tel. št. 348-9007199 (Sergio). IŠČEM rabljeno prikolico s pogonskima kolesoma (kardan) uporabljivo s kopačico casorzo CU7. Tel. 040-327327. PRODAM gorilnik (bruciatore) na kurilno olje. Tel. št. 338-5098764. LJUBITELJU ŽIVALI podarim dva meseca stare psičke, majhne rasti. Tel. 347-9579810. PODARIM VELIKO KOTNO OMARO dnevne sobe iz sedemdesetih let, temno rjave barve. Razstavitev in prevoz v breme prevzemnika. Tel. št. 380-4501614. KOSILKO BCS prodam po dogovoru; tel. 0481-882421. PRODAM samostojno hišo v Piranu, v starem predelu mesta, 110 kv.m., s teraso in majhnim vrtom. Cena: 312.000 evrov. Tel. 338-1809880. PRODAM motor yamaha FZ1 fazer (1000), letnik 2008, prevoženih 21.000 km, v odličnem stanju, po ugodni ceni. Tel. št. 339-2001738. HI Osmice ALMA IN STANKO GRUDEN sta odprla osmico v Samatorci. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-229349. FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmi-co v Vižovljah. Tel. 040-291498. Vljudno vabljeni! OSMICO sta odprla Igor in Roberta, Gabrovec 27. OSMICO je odprl Kristjan Debelis v Škednju, Ul. Soncini 112. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. Toplo vabljeni! V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmi-co Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. Najlepša zahvala SPD MAČKOLJE za pripravo moje razstave in prof. Jasni MERKU za njeno pomoč in sodelovanje. •m&OR Loterija 26. februarja 2011 Bari 4 30 25 5 46 Cagliari 57 46 6 51 17 Firence 14 63 29 65 23 Genova 69 33 80 38 61 Milan 30 24 56 78 74 Neapelj 61 42 84 72 64 Palermo 82 50 4 89 32 Rim 42 75 57 47 33 Turin 31 23 43 84 44 Benetke 31 20 70 7 58 Nazionale 57 67 36 17 27 Super Enalotto Št. 25 16 18 20 26 32 35 jolly 8 Nagradni sklad 3.845.673,51 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 23.001.289,81 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 20 dobitnikov s 5 točkami 28.842,56 € 1.823 dobitnikov s 4 točkami 316,42 € 62.791 dobitnikov s 3 točkami 18,37€ Superstar 11 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 8 dobitnikov s 4 točkami 31.642,00 € 341 dobitnikov s 3 točkami 1.837,00 € 5.269 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 34.357 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 76.200 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € jtiKgWMMlIi} www.primorski.eu * S Poslovni oglasi BITA-LJUDSKI DOM KRIŽ V soboto, 5. marca, od 19.00 dalje VEČERJA IN PUSTNI PLES s skupino Plima. Rezervacije 040-2209058 8. MAREC - MAŠKARE IN MIMOZE v Društveni gostilni Ga-brovec. Večerja z glasbo v živo. Rezervacije 320-0312607 DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK - v torek, 8.3. DAN ŽENA: večerja z glasbo v živo. Rezervacije 040-225039 V TOREK, 8. MARCA praznujemo v Gostilni Sardoč v Prečniku DAN ŽENA IN PUST z glasbo v živo. Za rezervacije 040-200871 PRODAM 100 METROV BUKOVIH DRV. Informacije nudim na tel. 00386-51369807 V OBRTNIŠKI CONI ZGONIK PRODAM: halo 300 kv.m in prostor za urade ali razstavni prostor 200 kv.m. Tel. 335-285063 ZA REZERVACIJO PRODAJAMO zaklano govedo (tudi četrt) pasme rdeče lisasto in prašiče (tudi polovico) pasme Large White Duroc naravno gojeni na odprtem v parku Globojner po predpisih bio (conformity certificate z dne 20/10/2009). Rezervacije sprejemamo telefonsko in/ali po faxu: 040/226161 - Gozdna Zadruga v Padričah IZKUŠENA ZANESLJIVA GOSPA nudi pomoč ostarelim 24 na 24. Tel.00386-31553830 OPRAVLJAMO ODVOZ odsluženih predmetov iz vaših stanovanj, kleti, garaž. Izdelava ograj, portonov. GSM 00386-41455156 in 0038640204545 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. Nedelja, 27. februarja 2011 1 Q o w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu SOVODNJE - V petek popoldne poskus tatvine v Klancu Pred begom je tatovom uspelo le odpreti okno Stanovalci so se vrnili domov, preden so tatovi vstopili v hišo - Sile javnega reda vabijo k čim večji previdnosti Brez večjih težav jim je uspelo odpreti okno, v hišo pa niso vstopili, saj so jih »pri delu« po vsej verjetnosti zmotili stanovalci, ki so se vrnili domov. Tatovi, ki v zadnjih časih kot po tekočem traku vlamljajo v stanovanja in lokale v Gorici in okolici, so se v prejšnjih dneh mudili tudi v Sovodnjah. Njihovo pozornost je tokrat pritegnila dvo-stanovanjska hiša v Klancu, »podvig« pa jim k sreči ni uspel, saj so pobegnili praznih rok. Do poskusa tatvine je prišlo v petek pozno popoldne. Mož in žena sta se okrog 17.30 z otrokoma odpravila po nakupih. Ko se je družina z avtomobilom oddaljila, so neznanci stopili v akcijo. Da bi jih nihče ne opazil, so tatovi za vlom izbrali okno na zadnji strani hiše, ki ga s prednjega dvorišča ni videti. Z izvijačem (ali drugim orodjem) so odprli okno v pritličju, ne da bi pri tem povzročili večje škode ali hrupa. Spretno so spustili kaveljčke in ga na stežaj odprli, pred vstopom v hišo pa jim je očitno nekaj prekrižalo načrte. »Po vsej verjetnosti so slišali kakega soseda ali pa naš avto. Domov smo se vrnili okrog 19. ure. Ko sva mož in jaz z otrokoma vstopila v stanovanje, ni bilo v njem k sreči nikogar,« je povedala lastnica, ki je prva opazila, da nekaj ni v redu: »Okno med dnevno sobo in straniščem je bilo odprto, vaze, ki smo jih položili na okensko polico, pa so bile na tleh. Takoj smo poklicali policijo.« Na kraj so nekaj minut kasneje prihiteli policisti oddelka Digos, ki so potrdili, da je šlo za vlom. Nato je prišla tudi patrulja letečega oddelka goriške kvesture. Policisti so podrobno pregledali okno, prstnih odtisov ali drugih sledov pa tatovi niso pustili za sabo. Možno je, da so neznanci so-vodenjsko družino že pred poskusom vloma opazovali, saj so dobro poznali hišo in značilnosti oken. Petkov poskus vloma v Sovodnjah je le eden izmed številnih, do katerih je v zadnjih mesecih prišlo v Gorici in okoliških občinah. V prejšnjih tednih so na primer obiskali razna stanovanja v Mošu, Pierisu, Krminu in Gorici, izpraznili so avtomat goriškega bara Eliott, v Štandrežu pa so ukradli avto in vlomili oz. poskusili vlomiti v številne hiše. Sile javnega reda vabijo občane, predvsem tiste, ki živijo v vaseh ali v bolj odmaknjenih krajih, naj bodo zelo previdni in pozorni. Kdorkoli opazi sumljive premike ali neznance naj brez pomislekov pokliče policijo ali karabinjerje. (Ale) Po Štandrežu so tatovi »obiskali« tudi Sovodnje bumbaca GORICA - Med ločniškim mostom in Madonino Cesta bo jutri zaprta Zapora od 7.30 do zaključka del - Celodnevna ukinitev nekaterih avtobusnih postaj Cesta med ločniškim mostom in Madonino bumbaca Cesta, ki povezuje ločniški most z Majnicami in Ulico Madonnina Del Fante, bo jutri zaprta za promet. Delavci podjetja, ki mu je občina Gorica zaupala poseg, bodo že v zgodnjih jutranjih urah začeli z asfaltiranjem ceste, ki teče ob viaduktu Ragazzi del 99, dela pa naj bi se zaključila že v teku dneva. Odredba goriških mestnih redarjev predvideva zaprtje povezovalne ceste od 7.30 do zaključka del, zato bo moralo pokrajinsko prevozno podjetje APT začasno ukiniti nekatere avtobusne postaje. Avtobusi prog E01, E03, E04, E22, E25 in mestne proge št. 4 ne bodo peljali mimo postaje v Ulici Aquileia, dveh postaj na Majnicah ter dveh postaj v Ulici Brigata Campobasso. APrimorski ~ dnevnik Časovno omejeno parkiranje Goriški mestni redarji bodo poostrili nadzor nad parkirišči, kjer je mogoče brezplačno parkirati za omejen čas (med 30 in 90 minut). Na goriško občino so se namreč obrnili številni trgovci, ki opozarjajo, da se marsikateri av-tomobilist ne zmeni za časovno omejitev in več ur zaseda prostore, ki bi jih morale uporabljati njihove stranke. Poostren nadzor bodo izvajali v ulicah Co-lombini, Bellini, Randaccio, Tominz, Vit-torio Veneto, Faiti, Margotti, Mameli, IX Agosto, Torriani, Don Bosco, Brigata Pavia, San Giorgio, San Michele, Trieste in Duca DAosta, na Korzu Italia, ma Trgu sant'Antonio, na območju tržnice na debelo ter pred železniško postajo. SEL tudi v Ronkah Levica, ekologije in svoboda (SEL) ima svoj krožek tudi v Ronkah. Ustanovili so ga pred nekaj dnevi, kdor bi se jim rad pridružil, pa se lahko postavi v stik s koordinatorjem krožka Riccardom Avia-nijem (331-9866513) ali pa pošlje sporočilo na naslov elektronske pošte SEL.ronchi.legionari@gmail.com. SKGZ v Gabrjah V dvorani Antonije Pavletič na sedežu društva Skala v Gabrjah bo v četrtek, 3. marca, ob 20.30 seja pokrajinskega sveta Slovenske kulturno gospodarske zveze. Po poročilu pokrajinskega predsednika Livia Semoliča bosta o posledicah infrastrukturnih posegov v občinah Sovodnje in Doberdob poročala župana Alenka Florenin in Paolo Vizintin. Seja je odprta tudi za širšo javnost. KPI in vzhodna meja Kakšno je bilo stališče italijanske komunistične partije do vprašanja vzhodne meje? Kakšni so bili odnosi med italijanskimi in jugoslovanskimi komunisti med drugo svetovno vojno in v prvem desetletju po njej? Tem vprašanjem je posvečena knjiga »Frontiera ros-sa«, ki jo je napisal zgodovinar Patrick Karlsen in ki jo bodo jutri ob 17.30 predstavili v foyerju Verdijevega gledališča v Gorici. O knjigi bodo spregovorili Rodolfo Ziberna, predsednik združenj ANVGD in Lega nazionale, ki prirejata dogodek, zgodovinar Fulvio Salim-beni, poslanec Alessandro Maran in zgodovinar Stelio Spadaro. Slovenija v EU in Nato V Goriškem muzeju na gradu Krom-berk bo v torek ob 20. uri dr. Damir Črnčec predaval o vojaško- varnostnem vidiku slovenskih izkušenj po petih, šestih letih članstva v Evropski uniji in zvezi Nato. (nn) PODGORA - Na delovni akciji osemnajst prostovoljcev Kapelica spet dostopna Z urejanjem pešpoti na Kalvariji bodo nadaljevali prihodnjo soboto, 5. marca Rajonski svet za Podgoro je včeraj priredil delovno akcijo na Kalvariji. Skupina prostovoljcev se je že v jutranjih urah zbrala, da bi uredila pot, ki s trga pred cerkvijo sv. Justa vodi do kapelice, ki je posvečena Materi božji. Na pobudo krajevne skupnosti se je odzvalo osemnajst prostovoljcev (ob domačinih so bili nekateri predstavniki združenja Nuovo la- voro), »delavce« pa je obiskal tudi župnik Josip Caha. »Kapelica je bila zaradi posledic plazov in padavin ter padca nekaterih dreves v bistvu nedostopna,« je povedal predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj in poudaril, da bodo z urejanjem poti nadaljevali prihodnjo soboto. Prostovoljci se bodo kot včeraj zbrali ob 8.30 pred cerkvijo v Podgori. Kulturni center Lojze Bratuž Združenje cerkvenih pevskih zborov fjflitncerlna sezona 2OÍOI2O/Í fig VOKANA EKSTAZA1 I^Perpetuum jazzile_| Tomaž Kozlevčar, umetniški vodja Kulturni center Lojze Bratuž četrtek, 3. marca 2011, ob 20.30 - RAZPRODANO ponovitev koncerta sreda,13. aprila 2011, ob 20.30 predprodaja vstopnic na tel. 0039 0481 531445, info@kclbratuz.org MALA PREŠERNOVA PROSLAVA '11 Otroška predstava »MEDENICA« s Stenom Vilarjem in Damjano Golavšek Ponedeljek, 28. februarja 2011, ob 17.30 v Kulturnem domu v Gorici (Ul. I.Brass 20). Vab/jeni! VS ^ i ^ f \ V ^ t m f % V ^ i SGGZ Slovensko gorliko gospodarsko združenje Vabita vse gospodarstvenike na DOSTOP MSP - JEV DO FINANCIRANJA V SEDANJEM MAKROEKONOMSKEM OKOLJU v torek, 1. marca, ob 18.00 v prostorih Zadružne Banke Doberdob Sovodnje Sovodnje, ul. Prvega maja št. 75 <&BCC V CRHXTOCOOfBiniVO w 7 in« II Ju d MRKA Doberdó e Savogna Doberdob in Sovodnje 10 Nedelja, 27. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / GORICA - Univerzitetni konzorcij GORICA - Jože Cej 70-letnik Odpirajo slovensko Arhitekt, in furlansko okence Delovalo bo od 1. marca - Ziberna z De Anno tudi o projektu Evropske univerze Goriški univerzitetni konzorcij bo v kratkem dobil tudi slovensko in furlansko okence. Novico je deželnemu odborniku Eliu De Anni posredoval predsednik ustanove za razvoj goriške univerzitetne ponudbe Rodolfo Ziberna, ki je predstavnika uprave Fur-lanije-Julijske krajine povabil na srečanje v nov sedež konzorcija v Ulici Morelli v Gorici. Ziberna je odborniku, ki je odgovoren za resorje kulture, športa, mednarodnih odnosov in jezikovnih identitet, spregovoril o navezovanju stikov med konzorcijem in Univerzo v Novi Gorici. V tem okviru je napovedal, da bo v torek, prvega marca, začelo delovati slovensko-furlansko okence, preko katerega želijo utrditi vezi z novogori-ško in videmsko univerzo. Ziberna je gostu orisal tudi idejo Evropske univerze, v zvezi s katero sta si pred časom že izmenjavala mnenja z rektorjem Univerze v Novi Gorici Danilom Zavrta-nikom. Učni programi Evropske univerze bi ponujali vrhunsko izobrazbo na nekaterih področjih, ki so značilna za čezmejni prostor. Jezik poučevanja bi bila angleščina, didaktične dejavnosti pa bi potekale na raznih lokacijah na meji. Za njeno delovanje bi skušali pridobiti evropske vire financiranja, namenjena pa bi bila študentom iz vseh evropskih držav. De Anna je ocenil, da je Gorica po zaslugi svoje lokacije in zgodovine idealno prizorišče evropskih pobud. »Pred sto leti so se v goriških družinah redno pogovarjali v italijanščini, fur-lanščini, slovenščini in nemščini. Pogovorni jezik se je pač spreminjal glede na posameznega družinskega člana oz. sogovornika. To je bogastvo, ki zagotavlja neko posebnost Gorice v glo-baliziranem svetu,« je ocenil odbornik De Anna, kateremu je Rodolfo Ziber-na predstavil tudi druge pobude univerzitetnega konzorcija. Študentom Videmske, Tržaške in Novogoriške univerze želijo namreč v prihodnje ponuditi čim več priložnosti za športno udejstvovanje ter za udeležbo na kulturnih dogodkih, ki potekajo v Gorici. ŠTEVERJAN - Včeraj popoldne Silovito trčenje na cesti za Ščedno Kraj nesreče na cesti za Ščedno Na cesti za Ščedno je včeraj okrog 15.30 prišlo do prometne nesreče, katere vzrok naj bi bila po razpoložljivih podatkih prehitra vožnja. Avtomobil tipa Fiat Grande Punto, ki ga je upravljal mlad moški, je čelno trčil v vozilo tipa Seat Ibiza, s katerim se je peljala ženska. Do trčenja je prišlo kmalu po križišču v Grojni, kjer se začenja cesta za Ščedno. Mlad moški je bil namenjen ravno proti Ščedne-mu, na odseku ceste, ki je speljana ob Grojnici, pa je trčil v avtomobil, ki je bumbaca privozil iz nasprotne smeri. V trku se je poškodovala zlasti ženska, ki je utrpela močan udarec v prsni koš in rebra. Na kraj so prihiteli karabinjerji, gasilci in osebje službe 118, ki je nudilo pomoč poškodovani ženski, nato pa jo je prepeljalo na zdravljenje v goriško bolnišnico. Ženska, katere istovetnosti niso posredovali, baje ni v smrtni nevarnosti. Potem ko so po-nesrečenko odpeljali v bolnišnico, so gasilci očistili cesto, po kateri se je izlilo motorno olje. odbojkar in strasten gobar Jože Cej bumbaca »Ali poznaš Jožeta Ceja?« Ko mi postavijo takšno vprašanje, ponosno odgovorim: »Seveda; je priznan in cenjen arhitekt, skupaj sva igrala odbojko. Bil je moj prvi trener in vzgojitelj v Dijaškem domu, ko sem bil še kratkohlačnik. In vsakič, ko se srečava, ga vabim, naj se za rekreacijo pridruži skupini bivših odbojkarjev, saj potrebujemo dobre podajače.« Na današnji dan goriški arhitekt Jože Cej praznuje sedemdeseti rojstni dan. Njegovo ime se v našem prostoru povezuje z arhitekturo in s športom, čeprav je jubilant vsestranska osebnost. Po opravljenem učiteljišču v Gorici in umetnostnem liceju v Benetkah je diplomiral na beneški Fakulteti za arhitekturo. Nato je vzporedno s prvimi koraki uveljavljanja v na arhitekturnem področju poučeval na goriških šolah. Njegovo delo se tesno veže na različne obnove naših kulturnih domov, na primer doma Andrej Budal v Štandrežu, na ustanovitev zadruge Ivan Cankar, zaupani so mu bili načrti za spomenike NOB na Vrhu, v Dolu in Podgori, za telovadnico v Sovodnjah, športni center v Pevmi in še bi lahko naštevali. S svojim poglobljenim strokovnim znanjem tudi stalno sodeluje pri raznih javnih razpravah in posvetih o urbanistiki. Še posebno mu je pri srcu poglabljanje v odnose med Gorico in Novo Gorico, v katerem zadnje čase zaznavna znake zaprtosti, ki nedvomno niso v skladu z današnjimi evropskimi vizijami in ne z interesi obeh mest. Jože Cej je pustil pečat tudi v športu. Bil je odličen odbojkar: pri Boru v Trstu, pri Domu in Audaxu v Gorici. Bil je eden izmed ustanoviteljev športnega združenja Dom, nato pa njegov predsednik od leta 1986 do leta 1990. Bil je eden izmed najboljših odbojkarskih trenerjev, zato je bil tu- di delegat trenerjev pri deželni zvezi FIPAV. Treniral je pri Domu, Sovodnjah, Agorestu, Valu in Corridoniju. Bil je tudi svetnik in odbornik pri goriški pokrajini (izvoljen na listi Socialistične stranke); bil je član izvršnega in tudi pokrajinskega odbora SKGZ. Svoj talent je pokazal tudi na likovnem področju ki ga je pritegnilo že kot študenta. Javnosti se je prvič predstavil leta 1955; pred desetimi leti - ob 60-letnici - pa je imel samostojno razstavo v Kulturnem domu v Gorici. Zanimivo je, da se je na nekaterih likovnih delih podpisoval z vzdevkom »Jok«, kar je njegovo taborniško ime pri Rodu modrega vala. V kratkem zapisu o Jožetu Ceju je morda tudi kaj izostalo, a prepričan sem, da mi jubilant tega ne bo zameril. Ko pišem te vrstice, se mi v spomin vračajo besede prijatelja Bogdana, ki mi jih je nekoč zabrusil: »Ma, kliči ga Pepi, saj drugače ne vem, o kom govorimo!« In tu, dragi slavljenec, naj preidem na bolj osebni del članka, kot mi to narekujejo še razni Aleši, Karloti in drugi tvoji prijatelji. Tu naj izstopa tvoja vedra narava, polna humorja in veselja. Pepi je namreč nadvse družaben, domiseln, pravi veseljak. Mogoče se še spominjaš svojih nastopov na Pajk's showu? Da ne govorimo o nepozabni prvoaprilski šali v Kulturnem domu, ko je svojo prisotnost napovedal pariški kabaretist Zizi Laurenti«, in o nastopih na štandreškem reliju »Argoš«. Pri odbojki pa si bil naša gonilna sila. Na začetku sedemdesetih smo dosegali zavidljive rezultate. Domovci smo bili »pojem« odbojke v Gorici in telovadnica v dolini Korna je privabljala številne gledalce. Pa tudi kot teniški igralec si se dobro izkazal. Ko pa sem te zadnja leta vabil, da spet zaigramo kakšno odbojkarsko tekmo, si mi odgovoril: »Moram na gobe.« Pepi je namreč strasten gobar, ko nanese pogovor na to temo, ga je težko prekiniti. To najbolje ve njegova žena Marija, ki komajda zmore skuhati vse gobe, ki jih prinese domov. Med gobarsko sezono mu ni težko tudi vsak dan prevoziti po sto in več kilometrov, da pride domov sprazniti košare in potem odhiteti po še tisto, kar je ostalo na »parceli«. Med gobarsko sezono, seveda pa ne samo takrat, je še posebno dobro biti njegov prijatelj. Igor Komel GORICA - Okrogla miza združenja Apertamente Do gospodarskega razvoja z ovrednotenjem krajevnih specifik Znanje, čustva, povezovanje in koriščenje danih posebnosti določenega teritorija so temelji uspeha gospodarske dejavnosti, ki med svojimi vodili uvršča tudi načela upoštevanja in izboljšanja krajevnih specifik. Tako bi lahko strnili včerajšnje zanimivo srečanje v organizaciji združenja Apertamente, na katerem sta predsednik časopisne hiše Delo Jurij Giacomelli in predsednik skupine KB1909 Boris Peric razpravljala o pomenu krajevnih vrednot v gospodarstvu in Evropi kot možnosti razvoja. V času globalizacije gospodarskih tokov in procesov obstajajo svetli primeri, ki ohranjajo trdno povezanost do teritorija in uspevajo na svetovnih tržiščih. Tak je lahko primer družbe Eurotech iz Amara v Karniji in skupine KB1909 v Gorici. Peric je pojasnil vlogo skupine, ki danes išče posel izven krajevnih meja, najsi bo to v Italiji ali tujini, odločujočo in vodilno vlogo pa ohranja in celo povečuje tu pri nas. Več je naših ljudi, ki so se uveljavili v Z leve Degrassi, Peric, Giacomelli in Waltritsch bumbaca velikih podjetjih okrog po svetu, izziv za tukajšnjo gospodarsko sredino pa je postati vabljiv tudi za take profile. Skupini KB1909 je to uspelo in več vodilnih kadrov je zapustilo delo v Milanu, Londonu ali Rimu in se vrnilo v Gorico ali Trst. Žal v Gorici ni veliko razvojnih možnosti, mesto je preveč mirno in plitvo, nima industrijske tradicije, trgovina je pretežno zatajila, tako da je treba poslovne možnosti iskati drugod. Na srečanju, ki sta ga uvedla in vodila člana združenja Aperta-mente Michele Degrassi in Aleš Waltritsch, je Giacomelli govoril o padcu meja in novem skupnem prostoru. Generacija današnjih štiri-desetletnikov si želi Evropo kot močno središče, vidi v skupnem prostoru izziv in možnost uspeha in napredka, še vedno pa premalo pozna in sodeluje s sosedi. Odprtih vprašanj kot tudi možnosti je veliko, za boljši jutri pa so nedvomno potrebni informacije, tehnologija, znanje, trma in seveda obilo dobre volje. NOVA GORICA - »Aeros Winter Race« Zmajarjem ponagajali sunki močne burje Danes se bo zaključilo prvo tovrstno tekmovanje v tem delu Evrope Na območju Vipavske doline se bo danes z drugim in zadnjim tekmovalnim dnem ali brez njega zaključilo prvo letošnje zmajarsko tekmovanja v tem delu Evrope oziroma na severni polobli, imenovano Aeros Winter Race. Tekmovanja, ki ga v Sloveniji organizira društvo Let Škofja Loka, se udeležuje okrog 60 tekmovalcev iz 11 držav, v primerjavi z lanskim letom, ko so imeli organizatorji več sreče z vremenom, pa jim jo je letos zagodla burja. Kot je povedal Ivan Brovč, vodja tekmovanja, ki se je začelo v sredo, 23. februarja, jih burja letos spremlja vsak dan. Tekmovalci so se prvič podali v nebo v četrtek z vzletišča na Lijaku pri Novi Gorici, ki je poleg Kovka na Ajdovskem in Kobale na Tolminskem eno od treh predvidenih vzletišč, a so bili zaradi vetra prisiljeni tekmovanje prekiniti med njegovim potekom, v petek pa so imeli zelo dobre pogoje, tako da so brezhibno izvedli en tekmovalni dan, tekmovalci pa so se povzpeli do višine 2.500 metrov. Včeraj je tekmovanje spet preprečila burja, ki je po Brovčevih besedah problematična predvsem zaradi tega, ker piha v sunkih, kar je lahko za zmajarje zelo neprijetno in nevarno, še posebej za tiste, ki burje in njenih sunkov niso vajeni. Vseeno je izrazil prepričanje, da se bo tekmovanje Aeros Winter Race (ime nosi po enem vodil- nih proizvajalcev jadralnih zmajev), ki je bilo lani prvič organizirano v Vipavski dolini, sem vračalo tudi v prihodnjih letih in postalo tradicionalno otvoritveno tekmovanje, saj tukajšnje območje načeloma omogoča letenje in tekmovanja z jadralnimi zmaji že v februarju in marcu, ko vremenske razmere drugod tega še ne dopuščajo. V zvezi s potekom samega tekmovanja je pojasnil, da se, ko so vsi zmajarji v zraku, odpre štartno okno in potem morajo tekmovalci v čimkrajšem času obleteti določene obratne točke ter priti do cilja, podobno kot pri regatah jadrnic. Omenil je še, da smo Slovenci tudi v tem športu v samem svetovnem vrhu, kar je potrdil tudi Mariborčan Primož Gričar, petkov zmagovalec, ki je na lanskem tekmovanju v Vipavski dolini zasedel skupno drugo mesto, trenutno pa je tudi vodilni na svetovni lestvici, saj je lani zbral največ točk. Tudi če se bo danes tekmovanje nadaljevalo, niti najboljšim ne bo uspelo zbrati najmanjšega število točk (op.p. 1500) za regularnost tekmovanja, kakor to določa mednarodna aeronavtična zveza, tako da bodo v Budanjah na Ajdovskem, kjer je baza tekmovanja, najverjetneje pripravili le razglasitev za sponzorje. Naslednja tekma v okviru jadralnih zmajarskih tekmovanj, ki jih sponzorira ukrajinski Aeros, bo v Bassanu v Italiji. (nn) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 27. februarja 2011 1 1 GORICA - Jutri predstavitev knjige Gazeta in zametki goriškega časnikarstva Molokdo ve, da je v Gorici med letoma 1774 in 1776 izhajal informativni tednik Gazzetta goriziana, predhodnik današnjih časopisov. Prinašal je lokalne vesti, ko oz. ker pa jih ni bilo dovolj, je zaobjel tudi dogajanje v krajevnemu založniku obvladljivi tujini. Spajal je torej goriški mikro- in evropski makrokozmos. To manj znano poglavje iz goriškega osemnajstega stoletja je danes osvetljeno v monografiji zgodovinarja knjig in knjižnic, Rudja Goriana. Goriški avtor jo bo krstno predstavil v ponedeljek, 28. februarja, ob 17.30 v konferenčni dvorani palače Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici; ob njem bosta še predsednica inštituta za versko in družbeno zgodovino, docentka na Tržaški univerzi Liliana Ferrari, ter bibliofil in zbiratelj Marino De Grassi. Knjiga z naslovom »Editoria e infor-mazione a Gorizia nel Settecento: la 'Gazzetta goriziana"« (Založništvo in informiranje v Gorici v osemnajstem stoletju: Gazzetta gori-ziana), ki je pred kratkim izšla v Trstu, je velikega interesa za Gorico, pa tudi za širši prostor. Dokaj neobičajno je namreč, da je razmeroma mala Goriška premogla lokalen informativni list, kar je bilo tedaj običajno za večje politične in kulturne centre. Izhajal je po zaslugi ambicioznega goriškega tiskarja Valeria de Valerja, ki je bil posebej predan eru-ditu in politiku, grofu Rodolfu Coroniniju Cronbergu - kar jasno izhaja iz poročanja -, in je vplival na javno mnenje. Bralcem je ponujal kar široko vsebinsko paleto, vključno s kulturo, znanostjo in sprostitvijo. Gazzetta goriziana sodi danes med najbolj dragocene redkosti s področja goriškega založništva, ki jih hranijo krajevne knjižnice, in je dokument izrednega pomena. Skozi lokalne vesti ponuja nenavadno sliko goriškega vsakdana, preferenc bralcev ter potreb teritorija in odvisnosti od oblasti, predvsem pa priča o vitalni založniški sceni, kar bo prišlo do izraza v kasnejšem času - tudi po zaslugi slovenskih založnikov in tiskarn - in je še zaznavno v današnjem času. Gorian ima zaslugo, da v svoji knjigi ne rekonstruira le zgodbe o omenjenem tedniku, ampak povzema tudi zgodovino začetkov časnikarstva v Gorici in Trstu. Poleg tega so na zaključnih straneh objavljene podobe tedanjih periodi-kov, ki so krožili po Goriški, pa še tematski izbor vesti iz goriške Gazzette. (ide) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. ~M Gledališče Predavanje o Tasmaniji V Ustvarjalnem središču Abram na Pedrovem nad Branikom bo danes ob 15. uri predavanje z naslovom Tasmanija, dežela »tam spodaj«. Otok z edinstvenim naravnim bogastvom, ki ga prebivalci s pridom uporabljajo za svoje preživetje, bo predstavil Milko Novič, pionir vzgoje sivke na Krasu. Po predavanju bo na voljo za vprašanja v zvezi s sivko, njegovimi prihajajočimi delavnicami in Društvom gojiteljev di-šavnic Krasa, ki ga vodi. Na prireditvi bo mogoče kupiti tudi različne izdelke, vključno s sivkinim oljem. (nn) Peš med vinogradi Prostor pred gasilskim domom v Vrhpolju pri Vipavi bo danes izhodišče in cilj tradicionalnega pohoda med vrhpoljskimi vinogradi. Vsi zainteresirani lahko začetek pohoda prilagodijo svojim navadam, organizatorji pa bodo na izhodišču od 7. ure naprej. Slikovita pot poteka okoli vasi Vrhpolje, med vinogradi, po poljskih poteh, mimo znamenitega gradu Zemono, Starega gradu nad Vipavo in po kanjonu hudournika Bele, od koder se mimo sv. Ahacija spusti nazaj v vas. Pohod, ki traja od 3 do 5 ur, bo ob vsakem vremenu. Pot je dobro markirana, startnine ni, udeležencem pa se priporoča pohod-niška oprema. Poskrbljeno bo tudi za čaj in kuhano vino, vsak po-hodnik pa bo lahko z nakupom kartončka sodeloval v nagradnem žrebanju. Na cilju bo vsem na voljo topla malica, sledilo pa bo družabno srečanje z degustacijo vina, možnostjo ogleda kiparskih del in nakupa domačih kulinaričnih dobrot ter odprtega in ustekleničenega vina. (nn) gledališče iz Verone; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v torek, 1. marca, ob 20.45 »Il Catalogo«, nastopata Ennio Fantastichini in Isabella Ferrari; informacije po tel. 0481-790470. U Kino DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ prireja v Sedejevem domu v Števerjanu danes, 27. februarja, ob 18. uri v okviru niza Večerov amaterskih gledališč v Števerjanu gostovanje gledališke skupine SDD Jaka Štoka s Proseka z znano Brechtovo »Malomeščansko svatbo«. Ob spremljavi harmonike bodo mladi izvajalci v režiji Gregorja Geča predstavili komedijo iz klasične evropske zakladnice; informacije na spletni strani www.sedej.org. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v sredo, 2. marca, gledališka predstava »Non c'e piu il futuro di una volta«; nastopata Zuzzurro&Gaspare; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 27. februarja, ob 16. uri »La storia di Pierino e il lupo« v sklopu niza »SpazioGiovani«; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v sredo, 9. marca, ob 21. uri Gol-donijev »Il bugiardo«, nastopa stalno DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.10 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Manuale d'amore 3«. Dvorana 2: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il Grinta« (digitalna projekcija). Dvorana 3: 16.00 »Sono il numero quat-tro«; 18.00 - 20.10 - 22.15 »Unknown - Senza identita«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 »Anima-mente«; 19.50 - 22.10 »Manuale d'amore 3«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il Grinta« (digitalna projekcija). Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.30 - 19.50 - 22.00 »Vallanzasca - Gli angeli del male«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.20 -19.50 - 22.15 »Manuale d'amore 3«. Dvorana 2: 15.50 - 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il Grinta«. Dvorana 3: 15.30 - 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il cigno nero«. Dvorana 4: 16.30 - 18.30 - 20.30 »Amo- re e altri rimedi«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 »Il discorso del re«; 22.00 »Femmine contro maschi«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 - 22.15 »Manuale d'amore 3«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Il Grinta«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Il ci- gno nero«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Amo- re e altri rimedi«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.45 - 20.00 - 22.00 »Tamara Drewe«. Čestitke Danes slavi okroglo obletnico arh. JOŽE CEJ. Športno združenje Dom Gorica izreka jubilantu, oziroma enemu izmed ustanoviteljev društva, trenerju in bivšemu predsedniku od leta 1986 do leta 1990 iskrene čestitke in še veliko športnih let. Bivše odbojkarice in bivši od-bojkarji Doma, Vala, Agoresta... s »3 x zdravo« iskreno čestitajo trenerju JOŽETU CEJU ob 70. življenjskem jubileju. Čestitkam se pridružijo številni goriški prijatelji in »Turrijeva klapa«. SAŠA, vstopil si na vlak življenja in tako osrečil mamo Eriko in očka Micheleja. Srečni družini želimo mirne noči, Saši pa najlepše dni. Ekipa civilne zaščite iz Doberdoba. fí Razstave Koncerti M Izleti V GALERIJI A. KOSIČ (Raštel 5-7/Trav-niku 62) v Gorici (vhod skozi trgovino obutev Kosič) je na ogled slikarska razstava Brede Sturm. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je na ogled razstava »Dipingere in piccolo«; še danes, 27. februarja, med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro; informacije po tel. 0481-533485, info@coronini.it. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Ul. Carducci 2 v Gorici je ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja na ogled razstava »Far di se stesso fiamma«; še danes, 27. februarja, med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro (vstop prost). V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled skupinska razstava slik z naslovom »Acqua e terra. Voda in zemlja« v organizaciji kulturnega krožka »G. Mazzini« iz Tržiča. Razstavljajo Alda Antoni, Gilberto Bez-zi, Fernanda Braz, Adamarina Can-dussi, Claudio Comarin, Mariangela Davi, Annamaria Fabbroni, Chiara Fa-cis, Edes Frattalone, Giorgio Gallottini, Carla Gava, Emilja Mask, Pietro Missio, Elvira Mauri, M. Grazia Per-solja, Armando Pizzignach, Mirijana Richter, Luisa Schleindler, Ada Sessa, Mariadolores Simone, Fiorella Spon-ton, Nico Soranno, Valdiero Vecchiet, Anita Zuberti; do 12. marca, od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15. in 19. uro. V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KINEMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici je na ogled razstava člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko ca-mere obscure; do 31. marca po urniku kinodvorane. 8-DNEVNO POTOVANJE Z NOVIM GLASOM v Berlin in Vzhodno Nemčijo bo od 14. do 21. junija; informacije in prijave po tel. 0481-533177 ali 040-365473, e-mail: mohorjeva@gmail.com. KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). NOVONASTALI »FANS CLUB JAKA LAKOVIČ« prireja avtobusni izlet v Barcelono na ogled tekme tamkajšnje ekipe, pri kateri igra Jaka Lakovič. Start bo iz Doberdoba v četrtek, 12. maja, ob 22. uri, v nedeljo si bodo izletniki ogledali prvenstveno tekmo košarkarske španske lige ACB med domačo Barcelono in Unicajo iz Ma-lage. Povratna vožnja se bo začela takoj po koncu tekme in zaključila v Doberdobu v ponedeljek zjutraj. Kdor bo želel, si bo lahko v živo ogledal tudi sobotno nogometno tekmo med Barcelono in ekipo Deportivo La Coru-na. Prostih je še približno 15 mest; prijave sprejemajo po tel. 3466420702 (Dario). PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja šestdnevni društveni izlet po Italiji in Črni gori od 9. do 14. aprila. Program: Štandrež - Loreto Monte Sant'Angelo (prvi dan), Monte Sant'Angelo - San Giovanni Rotondo - Alberobello (drugi dan), Alberobel-lo - Matera - Bari (tretji dan), Bar -Kotor - Lovčen - Cetinje - Bečiči (četrti dan), Dubrovnik - Medugorje -Čitluk (peti dan), Mostar - Štandrež (šesti dan); podrobnejše informacije po tel. 0481-20678 (Božo), tel. 3479748704 (Vanja). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike za enodnevni izlet v soboto, 12. marca, da bo avtobus odpotoval ob 7.45 iz Štivana s postanki ob 7.50 v Jamljah pred spomenikom, ob 8. uri v Doberdobu pri cerkvi in ob 8.15 v Ronkah pri piceriji Al Gambe-ro; informacije po tel. 380-4203829 (Miloš). Ü3 Obvestila V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ v Gorici so vstopnice za koncert vokalne skupine Perpetuum jazzile, ki bo 3. marca, razprodane. Ponovitev koncerta bo v sredo, 13. aprila, ob 20.30. Nakup vstopnic je možen zjutraj na tajništvu od 8.30 do 12.30 ali pri blagajni gledališča od 17. do 19. ure; informacije po tel. 0481-531445 ali po e-mailu info@kclbratuz.org. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. 51 Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE: Slovenski Dijaški dom Simon Gregorčič v Gorici prireja ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo: v sredo, 2. marca, ob 18. uri v sodelovanju z Družinsko posvetovalnico v Gorici bosta v Kulturnem domu v Gorici na temo »Adolescenca: dvomi in vprašanja o vzgojni vlogi staršev in učiteljev« predavala Zdenka Zalokar Divjak in Matteo Lancini. Občinska knjižnica Sovodnje v sodelovanju z Založništvom tržaškega tiska - vabi na predstavitev knjige - M1KROFON1JE Gost večera bo avtor, Miran Košuta Knjižnica v Sovodnjah v ponedeljek, 28. februarja, ob 18.00 S podporo Fondazione Cassa di Risparmio ' ' ' S Poslovni oglasi 0 Prireditve NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 28. februarja gostili Mirana Košuto. V TRŽIŠKI OBČINSKI KNJIŽNICI bo v četrtek, 3. marca, ob 18. uri predstavitev slovensko-italijanskega slovarja elektronike Carla Muccija in Marjete Humar. Večer bosta vodila Rudica Požar in Fabio Scropetta. KD DANICA vabi na praznovanje dneva žena v sredo, 16. marca, ob 20. uri v dvorani KŠC Danica na Vrhu. Poleg večerje in glasbe z muzikantom Frankom bodo večer popestrile članice KD Oton Zupančič iz Štandreža z igro »Tri gracije«; vpisovanje do 12. marca po tel. 339-7484533 (Dolores). [d Osmice KMEČKA ZVEZA prireja tečaje, ki jih predvideva zakonodaja v zvezi z varnostjo na delu in sicer tečaj za odgovornega varnosti na delu, tečaj prve pomoči in proti požaru. Tečaj morajo obvezno opraviti vsi tisti, ki zaposlujejo delovno silo neglede na obliko zaposlitve, tudi s posebnimi pogodbami kot npr. ob trgatvi (voucher); vpisovanje in informacije na sedežu Kmečke Zveze v Gorici na Korzu Verdi 51 med 8. in 13. uro (tel. 0481-82570). KRUT obvešča, da bo goriški urad začasno zaprt. Na razpolago je tržaški urad (tel. 040-360072). KRUT začenja v sredo, 9. marca, spomladanski ciklus tradicionalne skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu; informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072. SKRD JEZERO iz Doberdoba vabi vse ženske na družabni večer ob dnevu žena v četrtek, 10. marca, na sedežu društva. Poskrbljena bo večerja in kulturni program; vpisovanje po tel. 338-2127942 (Katja). GLASBENA MATICA vabi na izredni občni zbor, ki bo v sredo, 2. marca, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Gorici, Korzo Verdi 51 (Tumova dvorana). Na dnevnem redu sprememba statuta in razno. PUST NA TRGU DE AMICIS V GORICI bo potekal v soboto, 5. marca, od 14.30 do 17. ure in se zaključil v sredo, 9. marca, s pustnim pogrebom ob 15. uri. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO prireja v soboto, 5. marca, ob 20.30 pu-stovanje z glasbo v piceriji-gostilni Al Museo v Ul. Ascoli v Gorici; informacije in rezervacije na sedežu združenja ali po tel. 328-9633069 (Gian-franco). V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) v nedeljo, 6. marca, ob 11. uri pustni laboratorij za otroke; zaželjena je najava. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja pustno rajanje v torek, 8. marca, v popoldanskih urah v prostorih društva na Palkišču. BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) bo do 6. marca imel odprto osmi-co Marko Ferfolja »Belota«; tel. 3296483970. Prispevki Nečaki pokojnega Srečka Miklusa darujejo namesto cvetja na grob 320 evrov Društvu slovenskih upokojencev za Goriško. V spomin na Maria Menisa darujeta Irene in Bruno Vito 50 evrov za AIL (As-sociazione italiana contro le leucemie -Italijansko združenje proti levkemijam). Namesto cvetja na grob prijatelja Leopolda Grilja daruje Mario Vižintin 25 evrov za VZPI Vrh. Pogrebi JUTRI V TRŽIČU: 10.50, Vincenzo Ghiz-zo iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.50, Evelina Mau-rutto vd. Miniussi iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev. JUTRI V KRMINU: 15.00, Rosalia Ama-bile - sestra Arturina v samostanu Rosa mistica in na pokopališču. JUTRI V KOPRIVNEM: 11.00, Lucia Mores vd. Cocetta (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 12 Nedelja, 27. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / KARNIVAL - Predstavili bogat spored 14. Sovodenjskega pusta Sprevod, pustni plesi in prvič še rajanje za otroke Pričakujejo devet vozov in deset skupin - Obiskovalci bodo imeli na razpolago dve parkirišči KARNIVAL Trije lepotci pridno vadijo že mesec dni Ker bo letos pustni torek sovpadal z 8. marcem, so se pri društvu Karnival odločili, da poskrbijo tudi za »Sexy show«. Po začetnem oklevanju se je za zamisel ogrel tudi predsednik Karnivala Luka Pisk, takoj pa se je pojavil problem, kdo bo pravzaprav nastopil. »Poklicali smo pustne prijatelje v Šempeter, če bi dobili koga za nastop, tako da bi imeli nekaj plesalcev z obeh strani meje. Pri njih se ni ponudil nihče, mi pa nismo imeli nobenih težav z iskanjem kandidatov, saj je bilo prijav kar nekaj,« pojasnjuje Pisk in poudarja, da so na koncu izbrali tri sovodenjske lepotce, ki so že pred enim mesecem začeli z vadbo plesnih točk. »Pod vodstvom koreo-grafinje Jelke Bogatec vadijo že mesec dni, začetno trikrat na teden, zdaj pa kar štirikrat tedensko po tri ure. Rezultat tolikšne vadbe bosta dve plesni točki; prvo bodo odplesali ob 21.30, drugo pa ob 23.30. V eni plesni točki bodo imeli vsi enako pustno obleko, v drugi pa vsak svojo,« pojasnjuje Pisk. Lepotci so si izbrali tudi umetniško ime, tako da lahko zapišemo, da bodo v torek, 8. marca, v Sovodnjah nastopili gusar Barbane-ra, John Wayne in kapitan Ahab. Predstavitev Karnivalovih pustnih prireditev v Sovodnjah Na sovodenjskem županstvu so včeraj predstavili niz pustnih prireditev društva Karnival, ki je letos plesom in sprevodu dodal še otroško pustno rajanje pod ogrevanim šotorom. Po uvodnem pozdravu domače občinske odbornice Vesne Primožič je predsednik Karnivala Luka Pisk spregovoril o letošnjem, že 14. Sovodenjskem pustu. »Svojo prisotnost je napovedalo devet vozov in deset skupin; poleg tega bosta sprevod spremljali godba na pihala Viktor Parma iz Trebč in skupina mažoretk iz Logatca,« je razložil Pisk, ki je poudaril, da je sovodenjsko pustovanje iz leta v leto odmevnejše. Prvi sprevod so priredili leta 1998 s petimi vozovi in petimi skupinami, v zadnjih letih pa imajo okrog 1.200 sodelujočih pustarjev ter med deset in štirinajst tisoč gledalcev. Pisk se je za pomoč zahvalil vsem, ki sodelujejo pri organizaciji povorke; posebno zahvalo je namenil ZSKD in njenima goriškima tajnicama Metki Štrosar in Marisi Pelesson, ki sta vedno na razpolago za reševanje birokratskih zadev. Pisk je opozoril, da se je sovodenjsko pustovanje razvilo s pomočjo in nasve- bumbaca ti Kraškega pusta, v zadnjih letih pa je za njegovo nadaljnjo rast pomembno sodelovanje s pustarji iz Šempetra, ki svoj sprevod prirejajo v soboto, 5. marca. Na včerajšnji predstavitvi sta tako občino Šempeter-Vrtojba predstavljala podžupan Dario Forna-zarič in predstavnik društva KŠTM Dejan Koglot. Ena izmed novosti letošnjega sovodenjskega pusta je novo parkirišče, ki ga bodo uredili ob vhodu v vas. »Vanj bo mogoče priti po cestici, ki se začenja v bližini kapelice. Poleg tega bodo imeli avtomobilisti tudi letos na voljo parkirišče ob pokopališču,« je povedal Pisk in pojasnil, da se bo sovodenjski pust pričel v petek, 4. marca, s plesom s skupino Spring in DJ-em Stanetom, dan kasneje, 5. marca, bo nastopila skupina The Maff, tradicionalni vrhunec s povorko po Sovodnjah pa bo v nedeljo, 6. marca, ob 14. uri; sprevodu bo sledil ples po ritmih skupine Happy Day. Letošnja novost bo v torek, 8. marca, ko bo od 14. ure dalje otroško pustno rajanje, med katerim bo otroke zabaval čarodej Alex; isti dan bosta ob 20.30 še ples z DJ-em Stanetom in pustni »Sexy show«. POSOŠKI PUST Danes sprevod v Gorici Osmi posoški pust se začenja danes v Gorici, kjer bo 24. pustni sprevod v priredbi organizacije »Gorizia. Povorka se bo pričela ob 14. uri na Verdijevem korzu, nato bodo pustarji korakali po ulicah Crispi, De Gasperi, trgu pred občinsko palačo, Ulici Sauro, Ulici XXIV Maggio ter po korzih Italia in Verdi. Zaključek bo pred ljudskim vrtom, kjer bo stal oder z žirijo, okrog 17.30 pa se bo na Travniku začela »kroštolada«, ki jo bodo prvič organizirali upravitelji tamkajšnjih lokalov. Sprevod se bo pričel z godbo iz Fiu-micella, za njo pa bodo korakali skupina otrok iz vrtca na Trgu Julia, skupina malčkov iz vrtca uršulink, voz iz kraja Sciacco pri Po-volettu, skupina iz Medje vasi, skupina iz Ga-brij, voz iz Šempetra, skupina iz Šlovrenca, voz iz kraja Sedegliano in skupina iz Re-manzacca. Sovodenjci bodo sodelovali z vozom, iz Selc pa bo prišla skupina, za katero bo korakala skupina iz Ronk. Nato bodo na vrsti voz iz Štarancana, skupina iz Červinja-na, voz iz kraja Grions, skupina iz Gradeža, voz iz Villanove, skupina iz Tržiča, voz iz Pra-prota, skupina iz Romansa, voz iz Štmavra, skupina Združenja osnovne šole in vrtca iz Romjana ter voz iz Gorice. Imeni zmagovalnega voza in skupine bomo objavili kmalu po zaključku sprevoda na naši spletni strani. Pustni sprevod bo osrednji dogodek letošnjega niza praznovanj Goriški pust, ki se bo zaključil 9. marca s pogrebom pustnega kralja Bepa Zaneta. Poleg tega bo v soboto, 5. marca, ob 14.30 pustovanje na Trgu De Amicis, istega dne pa bodo pustna praznovanja priredili tudi v telovadnici UGG (za starejše občane) in v župnijski dvorani pri Madonini. 6. marca bo v telovadnici UGG pustno rajanje za otroke, v sredo, 8. marca, ob 15. uri pa bodo s pustnim praznikom razveselili najmlajše tudi v goriškem Kulturnem domu. DOBERDOB - Hvalevredna odločitev skupine Černa mižerja Solidarni pustarji Denar, ki so ga zbrali med povorkami, so namenili združenju Via di Natale iz Aviana Doberdobski pustarji pustne skupine Černa mižjerja 2009 so se prejšnji torek sestali na izredni seji. Pogovorili so se, kako na najboljši način izkoristiti prihranke, ki so jih zbrali z udeležbo na raznih povorkah in tudi s prostovoljni prispevki nekaterih podjetnikov v vasi. Pustarji so so odločili, da vse svoje prihranke, vredne 503 evre, poklonijo v dobrodelne namene, in sicer združenju »Via di Natale« v Avianu. Prispevek so izročili direktorici oddelka Carmen Gallina, ki jim je bila izredno hvaležna. Predstavnica pustne skupine Lucia Ferfolja poudarja, da so se med raznimi povorkami imeli zelo lepo, seveda pa je zelo zadovoljna in ponosna, da so se odrekli zbranemu denarju in ga namenili, komur ga res potrebuje. GORICA - V Feiglovi knjižnici Jutri bo Muc iskal čarovnico V Feiglovi knjižnici so otroci med zadnjo Pravljično urico spoznali različne žuželke, pisane metulje, drobne pikapolonice in še mnoge druge, ki imajo svoj svet med travnimi bilkami na vrtu. Pravljičarka Martina Šolc jim je pripovedovala dve pravljici iz zbirke Drobižki, Metuljček Matiček in Pinka Polonka. S pomočjo prstnih lutk, prepričljive mimike in spremembe glasov je Martina prevzela mlade poslušalce, ki so ji navdušeno in aktivno sledili. Drobižki je zabavna zbirka francoskega avtorja Antona Krigsa, ki je postala mednarodna uspešnica. V slovenščino je knjižice izvrstno prevedla Polonca Kovač, ki je ohranila tako stil in hu-mornost izvirnika. Ekspresivne ilustracije kvadratnih knjižic pomagajo otrokom razvijati občutek za umetnost in barve, za- Martina Šolc to so se tudi Feiglovi otroci preizkusili v barvanju papirnatih lutk na lesenih pal-čkah. Nastale so prav lušne pikapolonice. Tudi jutrišnje srečanje bo pripravila Martina Šolc, ki bo potegnila iz lonca čarovnico, najbolj privlačno pravljično bitje, naslov pravljice pa je Muc išče čarovnico. Naročniki pozor! Vsi, ki ste poravnali naročnino za leto 2011, lahko z dodatnimi 30 evri prebirate tudi elektronsko izdajo celotnega dnevnika, kjer koli ste! Podrobnosti na naši spletni strani www.primorski.eu na povezavi »v kioskih« Nedelja, 27. februarja 2011 APrimorski r dnevnik nedeljske teme OB DOGAJANJIH V SEVERNI AFRIKI IN ŠIRŠE ISLAMSKEM SVETU Svetovni izziv Bojan Brezigar Jean-Jacques Servan-Schreiber je resda mlajši generaciji manj poznano ime. Za tiste, ki se že nekaj desetletij ukvarjamo z mednarodno politiko, pa je Servan-Schreiber zagotovo eden izmed velikih vi-zionarjev sprememb sodobnega časa, čeprav njegova ključna dejavnost sega v 70. in 80. leta prejšnjega stoletja. Ta politik in novinar, novinar dnevnika Le Monde, ustanovitelj ugledne francoske revije L'Express, voditelj francoske radikalne stranke, član francoskega parlamenta, osebni svetovalec desničarskega francoskega predsednika Giscard D'Estainga in njegovega levičarskega naslednika Mitterranda, je leta 1980 zaslovel s knjigo, svetovno uspešnico Le défi mondial (Svetovni izziv), s katero je, takoj po prvem valu hude naftne krize, analiziral politično-energetska dogajanja od konca svetovne vojne in tudi nakazal smeri naslednjih gibanj, ki so se v glavnem v celoti uresničile, vse do atrakcije, ki jo danes za svet predstavljata Kitajska in Indija. Dejstvo, da je to pisal pred več kot tridesetimi leti, ga zagotovo uvršča v ozko skupino ljudi, ki so razumeli takratni čas in so pravilno predvideli epohalne spremembe, ki so mu sledile. Povsem odveč je povedati, da v času, ko je pisal Servan-Schreiber, ni bilo mobilnih telefonov, ni bilo digitalne televizije, ni bilo interneta in računalništvo je bilo v takih povojih, da je bilo za obdelavo podatkov, ki jo danes v nekaj sekundah opravi računalnik, ki ga imamo v žepu, potreben računalniški sistem, ki je bil nameščen v veliki dvorani in je iste podatke obdeloval dan ali dva. Dejstvo, da se danes nahajamo kjer dejansko smo, je tudi posledica nesposobnosti svetovnih voditeljev, da bi prisluhnili takim ljudem, ki so že pred tridesetimi leti trdili, da napredka ne moremo imeti samo zase, sicer bodo bogati čedalje bogatejši in revni čedalje revnejši, ampak ga moramo deliti z drugimi. Skratka, ogreval se je za pozitivno globalizacijo, pojem, ki ga v današnjem svetu ne poznamo. Ta dolg uvod sem napisal zaradi razmišljanj, ki jih želim tu razviti v zvezi z dogajanjem zadnjih dveh mesecev v Severni Afriki. Pa tudi zato, ker sem po več kot tridesetih letih ponovno vzel v roke knjigo Ser-vana-Schreiberja in jo z užitkom vnovič pre- bral. In zakaj sem vzel prav to knjigo, bo kdo upravičeno vprašal. Enostavno zato, ker sem se spomnil, da je francoski novinar v njej med drugim tudi natančno opisal genezo vzpona na oblast Muamarja Gadafija. Prav ta geneza je bistvenega pomena za razumevanje nekaterih dogajanj, ki so sledila in za še enkratno potrditev, da je bila tudi v tem primeru zahodna (beri ameriška) politika s svojo diplomacijo nespretna, da ni bila sposobna predvideti razvoja dogodkov in je zaradi interesov naftnih mogotcev dejansko vseskozi popuščala libijskemu diktatorju in je tako soodgovorna za spiralo nasilja, ki v teh dneh dosega svoj vrh. Zgodba se začenja nekje sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta dva arabska častnika, ki sta obiskovala oficirsko šolo britanske vojske, na svoj prost dan v elitnem londonskem klubu Ambassadeurs opazovala dva človeka, ki sta kvartala za velike denarje. Kvartopirca sta bila znan grški ladjar in svetovalec libijskega kralja Idrisa; slednji je v slabi uri izgubil več kot pol milijona dolarjev. Eden od dveh arabskih častnikov, omanski šejk Ahmed al-Abah se za dogodek ni posebno zanimal, drugi pa je z veliko pozornostjo sledil dogajanju ob zeleni mizi in na koncu dejal: »Sedaj vidim, kam gre vse zlato, ki nam ga pokradejo.« Ta častnik, takrat je bil kape-tan, je bil Muamar Gadafi. Po koncu oficirske šole se je vrnil v Libijo in v večernih urah v svojem šotoru prebiral nekaj knjig. Ne veliko, ampak dobro izbrane. To so bile koran, knjiga o revoluciji takratnega egiptovskega predsednika Na-serja, akterja revolucije v Egiptu, govore Abrahama Lincolna v času državljanske vojne in spomine lorda Montgomeryja, slovitega angleškega poveljnika, ki je v drugi svetovni vojni izgnal Nemce in Italijane iz Severne Afrike. Tu je Gadafi izpilil svojo retoriko in svojo strategijo. Dogodek, ki ga je dokončno spodbudil k državnemu udaru pa je bil sprejem, ki ga je kralj Idris priredil priredil ameriškim gostom, naftnemu mogotcu Armandu Hammerju, predsedniku družbe Occidental Petroleum, in njegovim sodelavcem ob otvoritvi novega naftovoda. Gadafiju so takrat poverili poveljevanje častne straže. Sprejem je bil veličasten: limuzine cadillac in rolls royce, šampanjec, drage cigare, izmenjava dragocenih daril in vrsta lepotic, stevardes, ki so jih posebej za to priložnost pripeljali iz Italije (glej, glej ...), in kralj Idris, ki je poljubljal roke damam svojih ameriških gostov. Gadafiju je prekipelo, zbral je skupino zvestih častnikov in ob prvi priložnosti, kake tri tedne kasneje (bilo je konec leta 1969), ko je bil kralj Idris na obisku v Turčiji, je vojska pod Gadafijevim poveljstvom zasedla električno centralo, ključna ministrstva in strateške objekte. Pod nadzorom so bili tudi generali, ki niso bili soudeleženi v državnem udaru, za primer, da bi se kdo uprl, pa se ni nihče. In tako je Gadafi je ob zori oklical konec kraljevine, ustanovil Svet revolucije in prevzel oblast. To pa je bil lažji del celotne operacije. Takoj nato je namreč Gadafi od Američanov zahteval, naj nemudoma umaknejo svojo vojaško bazo iz Libije. V Was-hingtonu so bili presenečeni, nato pa so na zahtevo pristali. Pri tem so imeli odločilno besedo naftni lobiji, ki so si utvarjali, da bodo na ta način ohranili svoje pogodbe za (poceni) izkoriščanje naftnih ležišč. Ker se je Gadafi omejil le na zahtevo po umiku vojske, so pač domnevali, da so njihovi interesi rešeni. Američani, ki bi takrat verjetno s precejšnjo lahkoto vojaško obvladali situacijo in ki so bili takega početja že vajeni, saj so v 50. letih v Iranu odstranili z oblasti Mosadeka, ki je nespretno podržavil naftna ležišča, in na prestol umestili šaha Rezo Pahlavija, so se zanesli na petrolejske mogotce, ki so imeli od Gadafija ali njegovih sodelavcev vsaj polovične obljube, in so v kratkem času odstranili vojaško bazo iz Libije. Kmalu nato je enaka usoda doletela Angleže. Tedaj pa je imel Gadafi proste roke za drugo fazo svoje strategije. Ni podržavil naftnih vrelcev in naftovodov, ampak je želel enostavno iztržiti več. Izbral je prav Hammerja in od njega zahteval višjo ceno nafte; Hammer je bil sicer magnat, vendar pa najšibkejši izmed Američanov, ki so imeli svoje naftne interese v Libiji. Na pomoč ostalih se ni mogel zanašati in pristal je na višjo ceno. S tem pa je Gadafiju odprl pot, in mu omogočil, da je povišek iztržil tudi od ostalih. Vse to kaže na veliko spretnost libijskega voditelja. Vsa ta leta je hodil po robu, Zahodu je vseskozi ponujal korenček in palico. Odkrito je podpiral terorizem, ampak vsi so z njim sklepali posle. Moč nafte, pač. Bil je vseskozi muhast, bil je me-galoman, živel je na svojstven način, vendar se je obkrožil z ljudmi, ki so vedeli za ekonomijo in finance in na koncu se je vselej odlično izmazal. Vse doslej, do izbruha nemirov, ki so marsikaterega opazovalca presenetili, saj je bil življenjski standard v Libiji znatno višji, od standarda v drugih državah, denimo v Tuniziji in v Egiptu. Demonstracije v Tuniziji in Egiptu so res izhajale iz stiske, v kateri so se znašli ljudje po zadnjih podražitvah hrane. Niti v enem niti v drugem primeru ni šlo za dejansko revolucijo. Način, kako se je stanje končalo, namreč kaže prej na »vodeno re- volucijo« kot na resnični preobrat oblasti. Navsezadnje, če dobro pogledamo, bomo ugotovili, da je v Tuniziji še vedno na oblasti elita, ki je bila na oblasti prej, le predsednik Ben Ali, njegovi sorodniki in njegovi najbližji sodelavci so zbežali v tujino. V Egiptu je stanje še slabše: šlo je za državni udar, oblast je prevzela vojska in danes prav nihče ne ve, kdaj in pod katerimi pogoji bodo potekale naslednje volitve. Egiptovsko vojsko pa so, kot je znano, pripravljali ameriški »svetovalci«. Ampak zadeva se ne konča tu. Ni treba biti vedeževalec za napoved, da se bodo nemiri širili. Vre v Jemnu, v Iraku in v Ba-hreinu, prvi znaki uporov so v Siriji, v Jordaniji in v Alžiriji, ter celo v Iranu. Skratka, val uporništva zajema vso Severno Afriko ter ves Bližnji in Srednji vzhod. Nevarnost destabilizacije je velika in je dvojna. Prvič, ekonomska, če nemiri zajamejo tudi Savd-sko Arabijo in Kuvajt, kajti to bi pomenilo skokovito naraščanje cene nafte, drugič pa vojaška, kajti ni nesmiselno govoriti o možnosti, da bi kateri od arabskih ali širše muslimanskih voditeljev (pomislimo na primer na Iran) sebe reševal s tem, da bi s prstom pokazal na zunanjega sovražnika, ki je v tisti regiji Izrael. Glede na to, da Izraelu vlada Netanjahu, ki je že itak prepričan, da je treba Iran vojaško napasti, bi lahko tudi majhna iskra sprožila požar. Je ta scenarij nerealen? Globoko upam, da je, čeprav se bojim, da je preraščanje nemirov v širše konflikte neizbežno. Tu obstaja velika neznanka. Pri revolucijah, tako smo se učili pri zgodovini in navsezadnje smo to opazovali tudi v zadnjih štirih desetletjih, čeprav k sreči revolucij ni bilo veliko, obstaja običajno »druga stran«, torej organizirano ljudstvo z voditelji, ki se pripravljajo na prevzem oblasti takoj po zmagi. Tukaj pa ima človek vtis, da je demonstrantov ogromno, da tisoči ljudi tvegajo življenje, ampak gre za protest, na čelu katerega ni vodstva, ni »elite«, ki bi prevzela oblast, kar je seveda zelo nevarno, saj se taka nenadzorovana gibanja lahko izrodijo v medsebojno obračunavanje, v delitve na frakcije in na desetletja trajajoče vojne. Lahko si predstavljamo, kakšna katastrofa bi to bila za ljudi in kakšna katastrofa za ves svet, ki je odvisen od energentov, ki prihajajo prav s tega dela planeta. Je pa pri vsem tem tudi pozitivna nota, ki je ne smemo prezreti. Tokrat namreč Zahod ni sovražnik. Na ulicah in trgih ne zažigajo ameriške in izraelske zastave in ne gre več za sveto vojno. Ne utvarjajmo si, da tega v prihodnjih tednih in mesecih ne bo, vendar so te demonstracije demitizirale desetletja umetno ustvarjeno načelo, da je svet razdeljen na muslimane, ki so dobri, in na ostale, ki so njihovi sovražniki. Danes temu ni več tako. In to je, če dobro pomislimo, epohalna sprememba. Če me sedaj nekdo vpraša, kaj se bo zgodilo z Gadafijem, naj povem (ta zapis pišem v petek, 25. februarja zvečer), da ne vidim veliko možnosti, da bi libijski diktator ohranil oblast. Ko se sprožijo mehanizmi javnega odpora, jih ni mogoče ustaviti. V tem primeru je to še bolj verjetno, kajti islamska vera nima do vrednote življenja enakega odnosa kot krščanstvo; zato je že od nekdaj borbenost muslimanov zelo velika. Pa še nekaj je: kadar se v ljudskem uporu na obzorju pojavi možnost zmage, gredo ljudje do konca: življenje tvegajo v obeh primerih, saj bi se Gadafi, če bi ohranil vodstvo države, krvavo maščeval vsem, ki so se mu uprli. Za konec pa se trenutek povrnimo k Servanu-Schreiberu in njegovi knjigi Svetovni izziv. Knjiga ima seveda predvsem zgodovinski pomen, njen naslov pa je še kako aktualen, kajti sedaj gre očitno za velik svetovni izziv, veliko večji od onega, ki ga je predstavljal padec berlinskega zidu in posledično razkroj Sovjetske zveze. Končalo se je neko obdobje in počasi prehajamo v novo zgodovinsko fazo. To se je v zgodovini večkrat zgodilo, verjetno pa je prvič, da ta dogajanja postavijo na kocko ves svetovni sistem zagotavljanja energentov. To seveda ni od muh in tu je tisti svetovni izziv, pred katerimi se nahajamo. Mi, ki nafto kupujemo, ampak tudi oni, ki nafto prodajajo. priloga primorskega dnevnika poročna priloga prilogo pripravila ^media za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 Pri p rave na dan najlepših sanj Poroka je ena najpomembnejših odločitev vsakega para. Sklenitev trdne, trajne in neskončne vezi med partnerjema je lahko enostavna, lahko pa tudi precej zapletena, odvisno od vaših želja, pričakovanj in namenov. Mnoge že iz otroških let vedo, kakšna bo njihova poroka: razkošna, asketska, v družbi številnih prijateljic in prijateljev, v zaprtem krogu, na gradu, na obali, na ladji ... A da bo res tako, so potrebne temeljite priprave in natančna organizacija dogodka: določitev datuma in kraja, oblikovanje seznama povabljencev, izbor obleke in poročnih prstanov, oblikovanje programa, oblikovanje povabil svatom ... Zato strokovnjaki za načrtovanje porok svetujejo oblikovanje in natančno upoštevanje organizatorja opravil. Po nekaterih priporočilih specializiranih organizatorjev porok je datum poroke smiselno določiti tudi leto prej. A ne glede na to koliko časa pred dejansko poroko določite datum slavnostnega dogodka, velja, da je nujna natančna organizacija. Če vam tovrstne zadeve ne dišijo preveč, lahko za organizacijo dogodka najamete katero od specializiranih agencij. Najprej se s partnerjem pogovorita o predstavah obreda, ki bo vajino življenjsko pot združil. Ko bodo pričakovanja usklajena, lahko pričneta z načrtovanjem in temeljitimi pripravami tega pomembnega dogodka, ki traja običajno nekaj ur, a človeka združi za več desetletij. Posebna beležka poročnih priprav Posebej za namen načrtovanja poroke si omislita poseben zvezek, v katerega zapisujeta vse pomembne elemente, na katere v kopici predporočnih opravil ne smeta pozabiti, če naj poroka izgleda tako, kot sta si jo zamislila. Pomembno je, da dovolj zgodaj napišete seznam vseh povabljencev. Organizatorji porok vam bodo povedali, da je najbolje imeti dva seznama: na prvem so tisti, ki si jih želite imeti na poroki brezpogojno, na drugi pa vsi ostali. Ob oblikovanju seznama in s tem števila povabljencev imejte v mislih tudi denar, ki ga imate na voljo za izpeljavo dogodka. Poleg obleke, prostora, v kateri bo potekala poo-bredna zabava, pogostitve in drugih predvidenih dejavnosti imejte v mislih, da bo nekaterim svatom, ki živijo v bolj oddaljenih krajih, treba zagotoviti tudi prenočišče. Zabava s prijatelji, s katerimi ste preživeli mladost, zna namreč trajati do jutra. Glede na želje in oblikovano podobo o tem, kako naj izgleda poročni dan, izberite datum in kraj poroke. Neka- PRAVI TRENUTEK ZA POROKO Za cerkveni ali civilni obred, za novoporocenca in svate. Pri Godini dobiš poročne obleke in obleke za svecane priložnosti s popusti od 20% do 50%. Dolga obleka na eno ramo okrašena s kristali Swarovsky euro 359,00 PONEDELJEK 15. vduttt terim je všeč snežna belina, večina jih prisega na pomladni dan, nekateri so za poletno sonce. Tudi poroka v jesenskih dneh ima svoje čare. Za kraj poroke so možnosti skorajda brezmejne. Odvisno ali si je bodoča nevesta zamislila dan preživeti na gradu, na plaži, na jasi sredi travnika, do katerega pridemo skozi gozd, ali preprosto v mestu, doma ali na tujem. Čaka vas še izbor gostišča in sestava jedilnika ter oblikovanje zabavnega programa, izbora glasbenikov in ani-matorjev, če se tako odločite. Razmislite kakšne zvrsti glasbe si želite vi in vaši svatje na poroki. Nekateri se odločijo za, na primer, kratek koncert klasične glasbe pred ali po večerji, potem pa se s svati odločijo kako se bo odvijal dan ali noč in na kraj praznovanja. Odločitev je vaša, pomembno je le, da pravočasno poskrbite za organizacijo. Ne pozabite na fotografa, snemalca in frizerja, konfete, tematsko izdelana vabila, naprsne šopke ... in seveda, nujno, prstana. Ker vaš poročni dan ni vsakdan, poskrbite za trajne spomine. Ni smiselno, da fotografiranje in snemanje, če se zanj odločite, prepustite naključju. S profesionalnim fotografom se lahko dogovorite o vseh detajlih, ki jih želite zabeležiti na poroko. S fotografom se lahko vnaprej dogovorite tudi za poročno knjigo, nekakšen popis poročnega dogajanja, ki odlično služi tudi kot družinski arhiv, ki ga, poleg vas, ko se boste želeli spomniti tistega lepega dne čez desetletja, lahko prebirajo tudi potomci. S frizerjem se za termin dogovorite takoj, ko se boste odločili za termin poroke. Tako bo tudi frizer vedel, da gre za pomemben dogodek in vas ne bo odpravil kar tako, temveč bo za ta slavnostni dogodek poskrbel za vsak las posebej. Z vašim oblikovalcem pričeske se lahko dogovorite tudi za lasne dodatke. Estetsko dopolnilo lahko nevesto spremeni v princesko ali kraljično, kar se za poročni dan spodobi. Simbol predanosti in zavezanosti Izbor poročnega prstana, simbola večne zveze med moškim in žensko kot možem in ženo, je ena najpomembnejših odločitev vsakega para. Prstan namreč simbolizira trdno, trajno in neskončno vez med partnerjema. Poročni prstan sodi na prstanec leve roke, tako imenovan srčni prst, za katerega so Rimljani verjeli, da je prstanec neposredno povezan s simbolom zvestobe in ljubezni - srcem, žila, ki so jo imenovali »vena amoris« pa poteka neposredno iz tega prsta proti srcu. Leva roka je tudi bliže srcu kot desna roka. Obstajajo tudi druge razlage, a tradicija nošenja poročnega prstana na prstancu leve roke pa se je ohranila. Zgodovina poročnih prstanov sega približno 4800 let nazaj v star Egipt. Takrat so prstan povezovali z nadnaravno, večno zvezo, ki jo veže neskončna ljubezen. Množično so možje pričeli nositi poročne prstane v obdobju druge svetovne vojne, ko je mnogo mladih mož za daljši čas zapustito svoje žene. Nekateri se odločijo za klasične poročne prstane različnih velikosti, drugi se raje odločajo za po naročilu izdelane poročne prstane, v katere vgravirajo različne besede. Zlatarji ponujajo vedno več prstanov različnih cenitve, nasveti za nepremičnine, kupoprodaja TRST Ul. Cicerone 8, Tel. 040 662111 Fax. 040 634301 www.immobiliarepuntocasa.it priloga primorskega dnevnika poročna priloga prilogo pripravila ^media za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št. 800.129.452 oblik, izdelanih iz številnih materialov. Veliko parov se še vedno odloči za rumeno zlato, čeprav to ni več tako priljubljeno. V zadnjem desetletju se zdi, da sta bolj priljubljena belo zlato in platina. Zlatarne ponujajo široki izbor prstanov, obstajajo poročni prstani za vsak žep in vsak okus, od enostavnih tankih poročnih prstanov do diamantnih poročnih prstanov. A vsaka žlahtna kovina ni primerna za vsako barvo kože. Strokovnjaki pravijo, da je zlato zelo dobro videti na temnejši ali zagoreli koži, za svetlejšo polt pa sta primernejša platina in belo zlato. Belo, ki te ljubim Posebno pozornost namenite izboru obleke, ki je sploh za nevesto običajno izjemnega pomena v celotni poročni zgodbi. Pomerjanje in iskanje ustrezne poročne obleke zna biti precej stresno. V poročnih salonih vam bodo svetovalke seveda pomagale z nasveti, a osnovno podobo o tem, kako naj bi izgledali na poročni dan je priporočljivo, da imate vnaprej izdelano. Idejo lahko poiščete na kateri od porok, na kateri ste svatovale ali pa se preprosto odpravite v salon in si ogledate njihovo ponudbo. Določite okviren znesek, ki ste ga pripravljeni odšteti za obleko, ki jo boste nosili na poročni dan. Na izbor obleke povabite osebo, ki ji zaupate. Velja nenapisano pravilo, da pomerite vsaj tri obleke. Vedeti namreč morate, da obleke, ki visijo na obešalniku, izgledajo namreč lahko povsem drugače, ko jih oblečete. Zato bodite v salonih kar pogumne in pomerite čimveč poročnih oblek za katere se vam zdi, da vam ustrezajo, svetujejo poznavalci. Strokovnjaki za poročne obleke vam bodo povedali, da je na primer za neveste s hruškasto postavo odlična izbira romantična obleka, krojeno v h Fotostudio BP 08 Prosek 212 - Trst 328 9430124 tsoris rrincic fotograf tako imenovani A-liniji, ki je še posebej primerna za tiste, ki želijo pokazati vratni izrez in rame, s čemer se pozornost premakne k obrazu. Primerna je tudi za bolj polne postave, saj na videz zoži v pasu in zakrije spodnjo polovico telesa. Za tovrstne postave sicer priporočajo obleko brez naramnic s steznikom, v slogu svečanih plesnih oblek. Za neveste drobnih postav vam bodo priporočali obleko v tako imenovanem slogu empir, kar pomeni, da je pas višji od naravnega pasu in se torej prične tik pod prsmi, kar na videz podaljša životec. Empir je, kot pravijo strokovnjaki, zelo primeren tudi za prikrivanje širokih bokov ter trebuha. Neveste, ki bi želele izgledati višje, se lahko odločijo za obleko v slogu petdesetih, z nabranim krilom tik nad koleni in čevlji z visokimi petami. Tistim z atletsko postavo priporočajo na primer korzet ali ozko krojeno svileno obleko, ki bo postavo naredila bolj ženstveno. Sodobni trendi poročnih oblek se od-mikajo od podobe Pepelke s široko krinolino in narekujejo videzu sodobne neveste kot hollywoodske boginje z obleko, kjer se tkanine, s pravo mero detajlov, gubajo, ugotavljajo strokovnjaki. Popularno je plastenje materialov s tankimi povrhnjimi krili, korzeti so preprosti, okrašeni le z diskretnimi kristalčki ali gubicami. Modne pa so tudi obleke s silhueto morske deklice, ki poudarijo ozek ženski pas, zaobljene boke in bogat hrbtni dekolte. Med materiali poročnih oblek prevladujejo svila, mikado, svileni mikado, taft svilena organca, svileni šifon, različne vrste čipk in tila. Strokovnjaki pravijo, da čipka ni le dodatek, ampak nosi vodilno vlogo. Čipkaste tkanine namreč prekrivajo celotno obleko ter prispevajo k teksturi in volumnu. Ni nujno, da je poročna obleka bela, je pa običajno. Velja pravilo, da mora nevesta v skupini svatov izstopati, ženske na poroki naj upoštevajo, da je belina rezervirana za nevesto, pravijo strokovnjaki za poroke. Tudi izbiro poročnega nakita ne smete prepustiti naključju. Velja pravilo, da ne kombinirate zlata in srebra, nakit naj bo v celoti ali v rumeni, zlati, barvi ali srebrni barvi. Strokovnjaki svetujejo, da se držite osnovnega pravila, da dolgemu vratu pristaja kratka ogrlica in kratkemu dolga. Enako velja za uhane. Ženinova srajca v barvi nevestine obleke Še nedavno nazaj je veljalo, da se na dan poroke vse vrti okrog neveste. Tudi tu so se stvari spremenile in tudi ženini stopajo v ospredje z izpopolnjeno zunanjo podobo. Strokovnjaki za poroke pravijo, da Izkoristi AKCIJO ( poročna' pôtovànjàt201 1 ^ agencije Hotelplan Group: za rezervacije do 30. aprila in odhode do 31. oktobra 2011 popusti do 700 € novoporočencem in kupon za popust prvim 20 osebam, ki prispevajo za poročno potovanje. Pokliči za sestanek, tudi ob uri kosila! Smo v ulici S. Lazzaro 6, tel. 040 367636 ali 040 367886 GRADBENO PODJETJE IN GRADBENE OBNOVE FRANDOU GROUP s.r.1. G» «M® mmcmm Nabrežina Kamnolomi, 23/H - 34011 - Devin Nabrežina (TS) tel/fax 040 200083 - mob. 335 284754 www.frandoligroup.it - info@frandoligroup.it NASA PRODAJALNA Geom. Giuliano Biondini Corso del Popolo, 54 - 34074 TRŽIČ (G0) tel. & fax 048146 336 - mob. 3495939706 trieste@haus.rubner.com - www.haus.rubner.com so moške poročne obleke ponovno bolj temne, kroji oblek so vedno bolj oprijeti, običajno je še vedno prisoten telovnik s svečano kravato. V kolekcijah prevladujejo črna, odtenki sive barve, temno modra in temni odtenki rjave barve, tkanine pa so bolj sijoče. Ženinova obleka naj bo prilagojena slogu nevestinih oblačil, svetujejo poznavalci. Ženini naj upoštevajo najmanj to, da je njihova srajca v barvi nevestine obleke. Obdarovanje mladoporočencev Svatje so velikokrat v dilemi s čim obdarovati mladoporočenca. Če na primer vedo, da si mladoporočenca opremljata dom, je dilema lahko nekoliko manjša, a ne nujno. Vprašanje namreč v kakšnem slogu bo stanovanje opremljeno, mogoče bi mladoporočencema darila, četudi dana iz srca, stilsko ne bila všeč. Tako razmišlja mnogo tistih, ki so pred dilemo s čim obdarovati bodoči zakonski par. Imajo prav. Dilema je lahko še večja, če skupni dom že imata. Resda z denarjem v kuverti ni nič narobe, nekoliko nerodno je le to, da se denar zapravi, brez spomina ali posebnega doživetja. A če dobro premislimo, je idej za darila pravzaprav veliko. Izbor primernega darila pa je odvisen od osebnosti in morebitnih konjičkov para. Ni nujno, da se par obdaruje z vrhunskimi kozarci ali jedilnim servisom, odlična ideja so, seveda ob upoštevanju osebnosti, doživljajska darila, kot na primer vikend paket v centru dobrega počutja, polet z balonom, letalska karta za želeno destinacijo. > Trst, Ul. Battisti, 2 - Tel. 040-76060131 ^o. * POTOVALNI URAD _ _ H- Aurora viaggi 'a . ul. Milano, 20 - tel 040631300 fax 040365587 - www.auroraviaggi.com 16 Nedelja, 27. februarja 2011 NEDELJSKE TEME Za simbolom, ki ga je Vesna Benedetič ustvarila z najbolj prepoznavnimi elementi lokacije in festivala (cerkev na trgu, kostanji in luna), bodo tudi tokrat stali z velikim prizadevanjem in razdajanjem svojega prostega časa mnogi člani društva, ki je lani praznovalo dvajsetletnico. Okroglo obletnico so počastili z izletom v Gradec. / V PRIREDBI ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE Vabilo na 9. zamejski festival amaterskih gledaliških skupin Rossana Paliaga mMimm OD 15. JUNIJA DO 3. JULIJA Pravilnik 1. ČLEN - Festival zamejskih amaterskih dramskih skupin organizira ŠKD »Cerovlje-Mavhinje« in se praviloma vrši v Mavhinjah. 2. ČLEN - Društvo lahko povabi k sodelovanju še druge ustanove, organizacije ali društva oz. jim dovoli pokroviteljstvo nad Festivalom. 3. ČLEN - Festival se praviloma vrši vsaki dve leti in je tekmovalnega značaja. 4. ČLEN - Festival hrani svoj simbol na sedežu ŠKD »Cerovlje-Mavhinje« in je zaščiten. 5. ČLEN - Na Festivalu lahko nastopajo dramske skupine, ki delujejo v okviru slovenske manjšine v Italiji in drugih slovenskih manjšin oz. skupnosti v svetu. 6. ČLEN - Društveni odbor si pridržuje pravico, da določa kriterij za maksimalno število nastopajočih skupin. 7. ČLEN - Društveni odbor lahko k Festivalu privabi tudi gostujoče dramske skupine izven konkurence. 8. ČLEN - Prijavljene igre lahko nastopajo v sledečih kategorijah: otroška, (igralci do vključno letnika 1997), mladinska (igralci do vključno letnika 1989) in odrasla. 9. ČLEN - Nagrade za vsako kategorijo (otroško, mladinsko in odraslo)so sledeče: prvo, drugo in tretje mesto. 10. ČLEN - Nagrade v imenu društva podeljuje izključno strokovna komisija, ki jo določa društveni odbor. Komisija lahko po svoji uvidevnosti in presoji podeli tudi posamezna priznanja in posebne nagrade. 11. ČLEN - Predvidena je tudi nagrada občinstva. 12. ČLEN - V komisiji ne smejo biti člani, ki kakorkoli sodeljujejo pri kaki nastopajoči skupini. 13. ČLEN - Nastopajoči igralci ne smejo biti profesionalci. 14. ČLEN - Nagrade prejmejo lahko samo amaterji. 15. ČLEN - Društveni odbor določi datum zapadlosti vpisa in ima pravico izključiti skupino z nepopolno ali zapadlo prijavnico. 16. ČLEN - Kdorkoli snema potek Festivala in/ali to tudi predvaja mora imeti pismeno soglasje društva. Napočil je trenutek, ki so ga vse amaterske dramske skupine nestrpno pričakovale. Športno kulturno društvo Cero-vlje-Mavhinje uradno vabi vse prosvetne delavce s tega področja na 9. izvedbo priljubljenega zamejskega festivala, ki se bo odvijal od 15. junija do 3. julija. Datum otvoritvenega večera bo potrjen naknadno, saj bo odvisen od števila prijavljenih skupin, zaključek s slavnostnim nagrajevanjem pa se po tradiciji odvija prvo nedeljo v juliju. Organizatorji so v tej fazi previdni pri najavljanju prvega termina, verjetno pa bo njihova skrb odveč, saj je festival nezamudljiv praznik in edinstvena priložnost za ovrednotenje truda, ki so ga slovenske dramske skupine v zadnjem dveletju vložile v realizacijo raznovrstnih predstav. Ne glede na starost, cilje, sposobnosti, ambicije, usmeritve in dosežke, bodo protagonisti letošnjega festivala, kot običajno, enakopravno sestavili pisani mozaik ustvarjalnega vrenja na našem deželnem teritoriju in na drugih manjšinskih področjih. Na Festivalu nastopajo namreč dramske skupine, ki delujejo v okviru slovenske manjšine v Italiji ali v katerikoli drugi državi. Idealno naj bi program združil slovenske gledališke navdušence iz Tržaške, Goriške in Benečije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske. Festival je vizitka o zamejski ustvarjalnosti, ki je po mnenju organizatorjev vredna večje pozornosti s strani primorskega občinstva, zato je v načrtu širitev obsega promocije za pridobitev večjega števila obiskovalcev iz bližnje Slovenije. Zaradi obsežnosti in tehnične zahtevnosti dogodka so člani društva začeli s pripravljalnim delom pred nekaj meseci in so odobrili tudi nekaj manjših novosti v pravilniku, ki zadevajo v glavnem nagrajevanje. Ukinili so namreč vse nagrade za posebne dosežke (na primer za najboljšo moško ali žensko vlogo) in ohranili le prvo, drugo in tretjo nagrado za najboljše predstave v celoti v vsaki posamezni starostni kategoriji. Prijavljene predstave bodo kot vedno porazdeljene v tri kategorije: otroška (igralci do vključno letnika 1997), mladinska (igralci do vključno letnika 1989) in odrasla. Izstopajoči, specifični dosežki pa ne bodo ostali brez zasluženega poudarka, saj bo komisija imela možnost podeliti tudi posebna priznanja. Pravilniku so organizatorji dodali še dve pomembni priporočili za boljši potek festivala in boljši odziv s strani publike in sicer omejitev igre na enourno trajanje ter zelo koristen nasvet, da bi se posamezne skupine v mesecu pred Festivalom izognile nastopanju s prijavljeno igro v okolici Mavhinj. Glede prvega priporočila pojasnjujejo, da omejeno trajanje ne pomeni, da je igra zaradi tega enostavnejša, a je zagotovo bolj primerna za festival amaterskih skupin. Kot je že običajno, bodo predstave uprizorjene v popoldanskih in večernih urah na dveh odrih in sicer na mavhinjskem trgu in v bližnjem šotoru. Verjetno bo program predvideval tudi prost dan za oddih, morebitne nadomestitve ali spremembe v koledarju, ki jih bodo sproti narekovale bolj ali manj naklonjene vremenske razmere. Člani festivalske delovne ekipe bodo skušali zajamčiti čim boljše ozvočenje in osvetljavo v meri, ki jo bo omogočila razpoložljivost dovoljš-nih finančnih sredstev. Publika mav-hinjskih poletnih večerov bo imela na voljo priložnostno brošuro s koledarjem dogodkov, podatki o posameznih predstavah, informacijami in razmišljanji o prejšnji izvedbi festivala. Spremna pobuda bo tudi letos razstava izdelkov domačih obrtnikov in umetnikov, ki bo postavljena v prostorih bivše osnovne šole. V času festivala bo potekal tudi posvet o problematikah amaterskega gledališča. Za simbolom, ki ga je Vesna Be-nedetič ustvarila z najbolj prepoznavnimi elementi lokacije in festivala (cerkev na trgu, kostanji in luna), bodo tudi tokrat stali z velikim prizadevanjem in razdajanjem svojega prostega časa mnogi člani društva, ki je lani praznovalo dvajsetletnico. Okroglo obletnico so počastili z izletom v Gradec, saj se je dejavnost pričela ravno z izletom, ki so ga ustanovitelji izvedli leta 1990 v Misurini. Zaradi bližine mejnega prehoda je društvo od prvih let delovanja usmerilo svoja prizadevanja tudi v dobre sosedske odnose s Slovenijo, najprej s pomladanskim Pohodom prijateljstva Mavhinje-Gorjansko, ki se je odvijal od leta 1994 do leta 2002 in katerega se je udeležilo do 1000 pohodnikov s pomembnimi inštitucionalnimi predstavniki vred. Med dolgoletnimi tradicijami je tudi jesenski Pohod na Grmado in okolico, ki bo letos doživel 18. izvedbo. Poleg obujanja starih tradicij in novih družabno-kulturnih pobud, so odborniki takoj pokazali zanimanje za amatersko dramsko dejavnost. Zamisel za festival je nastala leta 1994 ob 50-letnici požiga štirih vasi (Cerovlje, Mavhinje, Vižovlje in Medja Vas), ko je društvo ustanovilo dramsko skupino, ki je pripravila svoj prvi nastop pod mentorstvom Maje Lapornik z realizacijo predstave »Uporni plameni« in je v naslednjih letih delala z velikim zagonom. Festival je od leta 1995 osrednja kulturna pobuda društva in bo letos prinesel posebno zadoščenje s krstnim nastopom komaj ustanovljene otroške dramske skupine. Zaupanje v mlade sile zaznamuje tudi izbiro mentorjev, ki bosta štiriročno pripravila skupino, to sta Alen Kermac in Mairim Cheber. Skupine, ki bi se želele udeležiti letošnjega mavhinjskega festivala, se bodo lahko prijavile v mesecu marcu (rok bo zapadel 30. marca 2011). Prijavnice so na voljo na sedežu društva Cerovlje-Mavhinje, na pokrajinskih sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev v Trstu, Gorici, Čedadu in Reziji, na Zvezi slovenske katoliške pro-svete v Gorici in na sedežu Slovenske prosvete v Trstu. Društvo bo poskrbelo vpisne pole tudi v elektronski obliki; zainteresirani lahko pišejo na naslov HYPERLINK "mailto:cerovlje-mavhinje@libero.it" cerovljemavhi-nje@libero.it. Prijavnice morajo vsebovati vso dokumentacijo o skupini (izjava avtorja teksta ali priredbe, avtorja glasbe oz. uglasbenih besedil, ki ni vpisan v SIAE, barvna fotografija nastopajoče skupine). Dopolnjeno dokumentacijo in vpisnino bodo morali predstavniki društev obvezno oddati na sedežu društva v Mavhinjah, kjer jih bodo člani odbora sprejeli vsako sredo od 21. do 22.ure. Ob istem času bo na voljo za dodatne informacije tudi telefonska številka 040 2916056. / NEDELJSKE TEME Nedelja, 27. februarja 2011 17 Na slikah: pod naslovom udeleženci razprave na rimski konferenci; desno Unescov plakat ob dnevu maternega jezika. V RIMU KONFERENCA O AKTUALNI TEMI Kako zagotoviti priseljencem pravico do maternega jezika Bojan Brezigar V ponedeljek je italijanska komisija Organizacije Združenih narodov za znanost in kulturo UNESCO ob Mednarodnem dnevu Maternega jezika, ki ga je UNESCO za 21. februar oklical leta 1999 in na katerega se po vsem svetu vsako leto vrstijo številne pobude za uveljavljanje maternih jezikov, priredila simpozij o zelo zanimivi temi Materni jezik in priseljevanje. Na njem je predsednik italijanske komisije Giovanni Puglisi uvodoma opozoril na pomen ma-ternih jezikov in je dejal, da je na osnovi študije, ki jo je izdelal UNESD-CO, polovica od 6.000 jezikov, kolikor jih govorijo v svetu, ogrožena. Omenil je poslanico, ki jo je ob tem dnevu objavila generalna direktorica Unesca veleposlanica Irina Bo-kova, mi je opozorila, da materni jeziki niso pomembni samo kot sredstvo izražanja kulture, ampak so tudi dejavniki razvoja in rasti. Znano je namreč, v kolikšni meri lahko poučevanje v maternem jeziku prispeva k učinkovitosti pouka in kako pomembno sredstvo za odpravljanje diskriminacije in emargini-ranosti je lahko materni jezik. Več-jezičnost odpira nove perspektive znanju in trajnemu razvoju ter boljšemu odnosu do okolja in do sprememb sodobnega časa ter tudi ne-slutene priložnosti dialogu, ki je pogoj za medsebojno razumevanja in sodelovanje. Nenazadnje pa je znanje maternega jezika najboljše sredstvo za učenje drugih jezikov. Puglisi je nato poudaril da ni mogoče govoriti o »italijanstvu«, če se ne ozremo okoli sebe in pogledamo, kakšne so in kako se razvijajo druge kulture. »Večjezičnost daje svetu okoli nas novi ritem, ustvar- ja nove besede in potiska rečenice v ozadje,« je dejal predsednik italijanske komisije Unesca, ki je ob koncu še opozoril, kako zgrešeno je pojmovati odnos z islamskim svetom kot nekakšen spor civilizacij. Nekaj podatkov o tem, kakšno je stanje v Italiji, je nato posredoval profesor lingvistike na univerzi v Cassinu Giuseppe Antonelli. V Italiji živi 7 o9dstotkov tujih državljanov, v italijanskih šolah pa je kar22 odstotkov tujih državljanov; od teh jih je več kot polovica rojenih v Ita- liji. Zanimivo je, da priseljenci v tretji generaciji težijo k odpravljanju svojega maternega jezika, vendar jih to dejstvo ovira pri šolanju, saj se dogaja, da italijanščine ne obvladajo v zadostni meri, prav tako pa ne obvladajo maternega jezika. Tako prihaja do pojava, ki ga Antonelli imenuje »dvojezičnost v odštevanju«, ki vodi do emarginacije, medtem ko bi bila pravilna pot uveljavljanje dvo-jezičnosti, ki bi uvajala italijanščino potem ko bi otrokom zagotovila dobro znanje maternega jezika. Dan maternega jezika letos o komunikacijskih in informacijskih tehnologijah Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) je 21. februar leta 1999 razglasila za mednarodni dan mater-nega jezika. Tema letošnjega dne se je navezala na rabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij za zaščito in promocijo jezikov in jezikovne raznolikosti. Unesco si sicer prizadeva tudi za promocijo večjezičnosti na svetovnem spletu. Nove tehnologije po mnenju Bo-kove zagotavljajo nove načine za sledenje razvoju ter za učenje jezikov. Bokova meni, da so lahko informacijske in komunikacijske tehnologije posebej koristne pri promociji ma-ternih jezikov. »Moč napredka moramo izkoristiti, da zaščitimo različne poglede na svet in promoviramo vse vire znanja in načine izražanja. To so niti, ki tkejo preprogo človeštva,« je še poudarila. Kot je za STA povedala predsednica Društva slovenskih književnih prevajalcev Dušanka Zabukovec, je tehnologija kljub neštetim koristim, ki jih prinaša, zlasti na področju humanistike pogosto dvorezen meč. Sporazumevanje je po njenih besedah vzporedno z vedno hitrejšim razvojem tehnologije skrčilo svet in olajšalo povezave med narodi in posamezniki. Hitrejše povezave pa hkrati pomenijo, da mora biti jezik tak, da ne zavira, temveč spodbuja hitrost sporazumevanja. V tem pogledu je nekdanje umetne jezike, kakršen je bil esperanto, počasi in vztrajno začela izrivati angleščina. »Če je torej resnični mednarodni jezik za večino narodov prevod, bo potrebnega veliko truda, da se ta njegova vloga ne bo utopila v neznosni lahkosti sprejemanja angleščine, ki naj bi nadomestila jezike tako zelo raznolikih narodov in narodnosti,« meni Zabukovčeva. Večjezičnost in povezovanje med jeziki, kakršnega spodbuja Evropa s svojo osnovno idejo združevanja in sodelovanja, je po njenem mnenju zato zelo dobrodošla možnost za ohranitev jezikov z majhnim številom govorcev, kot je slovenščina. Zabukovčeva je svoje misli sklenila: »Prevajalci v tem pogledu nismo le prenašalci zgodb iz enega jezika v drugega, temveč z izbiro tujih besedil za prevod v svoj jezik (in obratno) iskalci stikov in povezav, ki lahko zagotovijo, da se bodo jeziki ohranili in razvijali v vsej svoji speci-fiki in raznolikosti.« V zadnjem desetletju v EU ni bila narejena nobena resna raziskava o tem, kako se v neangleško govorečih državah spreminja razmerje med branjem v ma-ternem jeziku in branjem v angleščini. Eurobarometer je sicer na začetku tisočletja previdno ugotavljal, da v različnih članicah EU od štiri do 30 odstotkov ljudi bere knjige v tujem jeziku, nekaj objav v strokovni publicistiki pa je Morelli: Italija je od nekdaj sprejemala narode in kulture »Zgodovina kaže, da je Italija od nekdaj sprejemala in integrirala narode in kulture. To je zgodovina jezikovnih manjšin v naši državi; zelo značilna je, ker zadeva skupnosti, ki so se integrirale v družbeno in kulturno tkivo države, a so obenem skozi stoletja ohranile svoj jezik in svojo kulturo.« Tako je na rimskem zasedanju, ki ga je italijanska komisija za UNESCO priredila od dnevu maternega jezika, dejal predstavnik notranjega ministrstva in predsednik zveze italijanskih manjšinskih organizacij Confemili Domenico Morelli. Sožitje,ki je znotraj meja italijanske države dozorelo med manjšinami in večinami je po njegovem mnenju model, ki bi lahko bil koristen tudi pri oblikovanju sožitja in integracije priseljencev, torej pri remi, kateri je bilo namenjeno letošnje srečanje. Pri samem poučevanju italijanščine, ki je bistvenega pomena za integracijo priseljencev, bi bilo treba po Morellijevem mnenju v večji meri upoštevati kulturne in jezikovne značilnosti različnih okolij, iz katerih izhajajo skupine priseljencev. V Italiji je to vprašanje danes še pomembnejše, saj stalno beležimo dejstvo, da je Italija privlačna za veliko število ljudi, ki pripadajo različnim kulturam in govorijo različne jezike, ljudi, ki v tej državi iščejo boljše življenjske pogoje, ki pa jih ne moremo omejiti zgolj na finančno stanje, ampak jim je treba dodati tudi ustrezne kulturne vrtednote. Sicer pa je Morelli večji del svojega posega namenil vprašanju manjšin, začenši s poudarkom, da je bil zakon 482, ki ga je italijanski parlament sprejel leta 1999 poleg priznanja obstoja 12 jezikovnih manjšin tudi pomemben dejavnik enotnosti države ob uveljavljanju raznolikosti njenih jezikovnih in kulturnih značilnosti. »Izkoristimo torej sporočilnost, ki jo vsebuje 2. člen tega zakona, ki s skupnim določilom povezuje in ščiti 12 manjšinskih jezikov, albanščino, katalonščino, nemščino, grščino, slovenščino, hrvaščino, francoščino, frnko-provansalščino, furlanščino, ladinščino, okcitanščino in sardinščino, v upanju, da bo tej zaščiti v prihodnje sledila tudi zaščita jezikov tujcev, torej tistih skupin, ki niso vezane na specifično ozemlje, pa naj gre za kurdšči-no in arabščino ali za romski in hebrejski jezik, ko bo ta zaščita potrebna za boljše sožitje na skupnem prostoru,« je dejal Morelli, ki je nato poudaril, da sedanji čas terja večjo odprtost različnim jezikom in kulturam, ki jih ljudje želijo uveljavljati v družinah, pri verskih obredih, v krajevnih skupnostih ali na mednarodni ravni. »Tudi s tega vidika ohranja zakon 482 vso svojo vlogo kot določilo, na katerega se bo mogoče sklicevati ob uveljavljanju čedalje večje jezikovne pluralnosti, ki je vedno bila in je še eden temeljev skupne evropske kulture,« je še dejal Morelli. ob tem jasno nakazalo, da je ta drugi jezik nedvomno angleščina, ki je v nekaterih državah na evropskem severu tako močno prisoten. Tamkajšnji knjižni založniki razumejo knjige v angleščini kot resno konkurenco domači produkciji, je za STA povedal profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti in glavni urednik Mladinske knjige Miha Kovač. Močan dodaten signal, da se branje v angleščini v Evropi povečuje, smo po Kovačevih besedah dobili, ko so se na nekatere nacionalne lestvice knjižnih uspešnic začele uvrščati knjige v angleščini. Vsi ti procesi so dobili dodaten pospešek s pojavom elektronskih bralnikov, predvsem Amazonovega Kindla, ki praktično kjerkoli v EU omogoča nakup ameriških ali angleških e-knjig dobesedno v minuti, z nekaj kliki na bralni napravi. V tem trenutku nihče, razen uprave Amazona, ne ve, koliko kindlov je v uporabi v EU. Po ocenah v strokovnih krogih gre številka v stotisoče, zelo verjetno preko milijona. »Reči so šle tako daleč, da sem imel pred kratkim na konferenci v Milanu priložnost poslušati italijanskega založnika, ki je tožil, da e-knjige v angleščini začenjajo pomeniti konkurenco knjižni produkciji v italijanščini, pri čemer je za Italijo doslej veljalo, da tam tradicionalno ni dvojezičnih bralcev, oziroma, da so dvojezični bralci le tržaški Slovenci in pripadniki nemške manjšine,« je povedal Kovač. In kaj to pomeni za Slovenijo? Po Kovačevih besedah nič novega, saj imamo pri nas dolgo tradicijo večjezikov-nega branja, le da smo srbohrvaščino, ki je na začetku prejšnjega stoletja zamenjala nemščino, po letu 1989 zamenjali z angleščino. Kar konec koncev ni slaba izbira, meni Kovač. Težavi sta po Kovačevem mnenju le dve: pritisk angleščine je izjemno močan, hkrati pa pri nas večina ljudi misli, da pomeni uvajanje e-knjig zgolj tehnološki problem, v resnici pa gre za kompleksen preplet pravnih, tehnoloških, kulturnih in poslovnih vprašanj z dolgoročnimi posledicami. Nenazadnje bi nagel razvoj e-knjige utegnil zrušiti tradicionalne knjigarne in knjižnice, kar bi pomembno omejilo kanale za širjenje knjižnih besedil v slovenščini. Zato je skrajni čas, da o teh rečeh odpremo resno debato, je pozval Kovač. Publicist in strokovnjak za področja tehnologije, medijev in informacijske družbe Lenart J. Kučic meni, da se je strah pred prevlado angleščine na svetovnem spletu izkazal za neutemeljenega. »Danes vidimo, da velika večina uporabnikov spletnih družabnih omrežij uporablja materni jezik. Globalni mediji, ki objavljajo vsebine v angleškem jeziku, so sicer pridobili veliko novih občinstev, vendar ostajajo prispevki v nacionalnem jeziku glavni vir novic za večino prebivalcev. Prav tako velja svetovni splet za eno najbolj dragocenih orodij, s katerim izseljenci ohranjajo stik z matičnimi domovinami - sorodniki, jezikom in kulturo,"« je Kučic pojasnil za STA. Mednarodni dan materinega jezika obeležujemo že 13 let v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. (STA) 18 Nedelja, 27. februarja 2011 NEDELJSKE TEME Kmečka zveza od nekdaj utemeljeno zagovarja stališče, da ne more biti zaščite narave, ohranjanja kulturne krajinske dediščine ter gospodarskega in družbenega napredka brez razvoja in vzpodbujanja dejavnosti tam živečega prebivalstva, pri čemer nosi glavno vlogo kmetijstvo. / RESOLUCIJA GLAVNEGA SVETA KMEČKE ZVEZE Rezervat doline Glinščice mora upoštevati razvojne potrebe kmetijstva! Kmečka zveza V pripravi je načrt za ohranjanje in razvoj Deželnega rezervata Glinščica, ki ga z deželnim oblastilom upravlja Občina Dolina. V zvezi z načrtom, čigar izdelavo je omenjena občinska uprava dala v zakup specializiranemu podjetju, smatra Kmečka zveza za umestno, da izrazi svoje mnenje in sprejme tozadevno resolucijo. Uvodoma pa želi zveza še enkrat izreči svoje stališče glede naravnih parkov in rezervatov, ki ni, kot je že večkrat poudarila, odklonilno, toda le pod pogojem, da so tako eni kot drugi no-sitelji aktivne zaščite in ne skupek prepovedi in omejitev uporabe teritorija. Stališče strokovne kmečke organizacije je osnovano na dveh neovrgljivih dejstvih. Prvo je to, da je Kras nastal in dobil današnji videz s tradicionalnimi dejavnostmi, ki so bile in so funkcionalne obstoju in razvoju na njem bivajoče skupnosti. Drugo dejstvo, ki izhaja iz prvega, pa nam nakazuje nujnost nadaljevanja omenjenih dejavnosti, posebej kmetijstva, če želimo ohraniti na tem enkratnem koščku zemlje neokrnjeno naravo in zagotoviti na njej živeči skupnosti možnost obstoja. Le tako bomo na Krasu ohranili oba bistvena elementa, ki označujeta teritorij: naravo in ljudi. V tem prepričanju in dosledno s svojimi doslej večkrat iznešenimi stališči se je Kmečka zveza udeležila treh dosedanjih srečanj, na katerih je za to zadolženo podjetje predstavilo svoje kriterije za upravljanje Deželnega rezervata Glinščice. Že na prvem sre- čanju, kot sicer na ostalih dveh, je Kmečka zveza izpostavila, da ne more biti zaščite narave, ohranjanja kulturne krajinske dediščine ter gospodarskega in družbenega napredka brez razvoja in vzpodbujanja dejavnosti tam živečega prebivalstva, pri čemer nosi glavno vlogo kmetijstvo. Iz prikaza zasnovanega načrta je prišla do izraza, še posebej na drugem srečanju, ki je bilo 16. t.m. v spremnem centru v Boljuncu, natančno in podrobno prikazana zaščita narave, ki je pojmovana kot zamrznitev obstoječega stanja. Pri tem so točno nakazani posegi, ki dajejo zaskrbljujoče statično sliko. Pri prikazu razvoja pa se v svojem izvajanju podjetje omejuje le na splošno naštevanje družbeno gospodarskih dejavnosti, ki bi bile potrebne ali možne. Ne spremlja pa jih razvojni načrt, ki bi lahko omogočil zainteresiranemu teritoriju gospodarski in družbeni razvoj, ki je edini zanesljiv porok za ohranitev in zasčito družbeno naravovarstvenih značilnosti. Po mnenju Kmečke zveze je treba v zvezi z Načrtom za ohranjanje in razvoj rezervata Glinščice udejaniti sledeče ukrepe: 1) preučiti možnost določenih sprememb meja naravnega rezervata, ki so funkcionalne zaščiti in razvoju rezervata; 2) pripraviti ustrezno dokumentacijo o raznih značilnostih tega teritorija; 3) preučiti in upoštevati njegove po-deželjske in naravne danosti; 4) določiti, tudi na osnovi dosednajih večletnih izkušenj, najpomembnejše kmetijske, živinorejske in gozdne pridelovalne usmeritve, ki naj upoštevajo poleg pedoloških in podnebnih značilnosti tudi gospodarske aspekte; 5) pri določanju teh usmeritev naj se namenja primarna pozornost njihovi učinkovitosti pri varstvu okolja ob istočasnem zagotavljanju možnosti družbenega in gospodarskega razvoja tam živečega prebivalstva, sicer mu preti izločitev iz njegovega večstoletnega habitata; 6) izdelava finančnega načrta za vse predvidene dejavnosti za katerega bo Dežela zagotovila kritje; 7) ustanovitev Konzulte predstavnikov združenj in gospodarskih kategorij v smislu člena 32. deželnega zakona št. 42/96. Na osnovi navedenega je glavni svet Kmečke zveze na svojem sestanku dne 24. februarja 2011 sprejel sledečo resolucijo: Kmečka zveza zahteva, da se v zvezi z ohranjenjem in razvojem rezervata Glinščice izdela v sodelovanju s kmečkimi stanovskimi organizacijami, ki predstavjajo lastnike in posestnike zajetih kmetijskih površin, načrt, ki bo omogočal in pospeševal družbeno gospodarski razvoj, predvsem pa tradicionalne dejavnosti, na teritoriju omenjenega rezervata, kot protiutež za breme, ki ga nosi krajevna skupnost. AKTUALNO - Nadzor podjetja TZP Konzerviranje rastlinskih pridelkov Tržaško zdravstveno podjetje (TZP) bo posvetilo večjo pozornost nadzoru nad konzerviranimi rastlinskimi pridelki kot so paradižniki, bučke, jajčevci (me-lancane) oljke in podobni. Tako je napovedala na srečanju s predstavniki Kmečke zveze in drugih področnih organizacij ravnateljica oddelka za varnost hrane pri krajevnem zdravstvenem podjetju dr. Tiziana Del Pio. Pobuda za pregled in analizo konzerviranja navedenih pridelkov je prišla iz vi-demske univerze. Ta ustanova želi v okviru EU programa preučiti postopke, ki jih uporabljajo na Tržaškem proizvajalci raznih vrst rastlinskih konzerv. Pobuda bo istočasno nudila možnost podrobnega spremljanja celotnega proizvodnega procesa, tudi v luči dejstva, kot ugotavljajo inšpektorji omenjenega oddelka, da se je konzerviranje rastlinskih pridelkov v zadnjem času močno povečalo in razvilo. To velja zlasti za kmetijska posestva, ki prodajajo svoje proizvode na osmicah ali kmečkih turizmih. Predstavniki Kmečke zveze so poudarili, da so njeni člani seznanjeni z obveznostmi, ki jih zahtevajo higijenski predpisi pri konzerviranju rastlinskih pridelkov. S tem v zvezi je KZ napovedala, da bo v kratkem priredila v sodelovanju z TZP tematsko srečanje, na katerem bodo ponovno izpostavljeni pravilni postopki in dobre prakse, ki jih morajo proizvajalci omenjenih konzerv spoštovati pri izvajanju higienske samokontrole HACCP. Pri konzerviranju rastlinskih pridelkov obstaja namreč velika nevarnost pojava neželenih bakterij, med katerimi je posebno nevaren Clostridium botulinum, ki izloča toksin botulin. Zato je pri pripravi teh proizvodov potrebna posebna pozornost. Le s pravilnim ravnanjem ob upoštevanju strokovnih navodil lahko zagotovimo zdravstveno neoporečen končen proizvod. Svetovalna služba KZ v sodelovanju z ZKB NASVETI STROKOVNJAKA Kmetijska opravila v mesecu marcu Zaradi dolgotrajnih nizkih temperatur in deževnega vremena imamo še veliko zaostalega dela. Marsikdo mora začeti z obrezovanjem, pognojiti in zemljo obdelati. Z nekaterimi drugimi opravili pa se ne smemo še prenagliti, saj v marcu so lahko temperature še vedno nizke. VINOGRAD - V vinogradu obrezujemo. Obrezani les lahko zmeljemo in pustimo v vinogradu, da obogatimo zemljo z organsko snovjo. To lahko storimo le v primeru, da trte niso okužene z glivičnimi boleznimi, ki povzročajo kap vinske trte, hiranje in druge. V primeru, da je lansko leto naše trte napadla črna pegavost, po obrezovanju iz vinograda takoj odstranimo okuženo rozgo in jo sežgemo. Če smo že na začetku jeseni zaznamovali trte, ki jih je napadla kap vinske trte, jih lahko sedaj odstranimo ali obrežemo do zdravega dela rastline, še bolje je, da trti odžagamo deblo nad cepilno točko, tako da se trta ponovno obraste. Bolne trte moramo obrezovati posebej in škarje sproti razkužiti, da ne bi prenašali bolezni na zdrave rastline. Les odstranimo in uničimo, rano pa premažemo s cepilno smolo. Prav tako ukrepamo v primeru hiranja vinske trte. Mimogrede preverimo obstojnost kolov in žic ter jih po potrebi zamenjamo. Po končanem obrezovanju, trte povežemo. Po potrebi zamenjamo stare in slabe vezi. Med vezanjem moramo paziti, da se les ne zlomi. Zato to opravilo najraje opravimo ob bolj vlažnih dneh, ko je les elastičen. Ne smemo pa mladik vezati prepozno. Ko se rastlinski sokovi že pretakajo po rastlini, se mladice rade lomijo. Vinograd pognojimo. Sadimo nove trte. Cepljenke naj imajo močne korenine, ki jih pred sajenjem primerno skrajšamo. KLET - V kleti začnemo s pripravljanjem steklenic ter ostale opreme za stekle-ničenje. S pokušnjo vina in z raznimi testi moramo pred stekleničenjem ugotoviti, ali je vino zrelo za to opravilo. OLJČNI NASAD - Zemljo pripravimo za nove nasade oljk. Zemljo zrigolamo ali globoko preorjemo, če to ni mogoče izkopljemo primerno velike sadilne jame. Poskrbimo za sadike. Ker je povpraševanje po oljčnih sadikah, posebno belice, kar velika, jih moramo čimprej naročiti. Ko pripravljamo sadilni načrt, ne smemo pozabiti na sorto pendolino, ki je dobra opraševalka, posebno če bomo poleg belice sadili tudi to-skanske sorte. Spomladi se posebno na starejših in bolj zanemarjenih oljkah lahko pojavi oljčna kozavost, posebno če je vreme vlažno. Bolezen zatiramo z bakrovimi pripravki. Tudi v oljčnem nasadu pognojimo. Le proti kocu meseca začnemo z obrezovanjem oljk. SADNI VRT - Tudi v sadnem vrtu obrezujemo. Pognojimo drevje in obdelamo, če tega še nismo storili. Po navadi gnojimo pred obdelovanjem, da gnojila prodrejo globlje v zemljo. Veliko kmetovalcev v tem času gnoji z mešanimi gnojili. Pozneje, ob brstenju in pred cvetenjem bomo dognojili z dušikom. Sadimo sadno drevje. Ko se brsti napenjajo, je čas za škropljenje pečkarjev proti škrlupu in raku z bakrovimi pripravki. V času napenjanja brstov je tudi čas, da škropimo breskve proti bre-skovi kodravosti. To škropljenje je zelo pomembno. Z istimi pripravki škropimo tudi proti luknjičavosti koščičarjev. V primeru dolgotrajnega dežja pred cvetenjem se lahko širi monilija. V tem primeru škropimo s specifičnimi pripravki na podlagi biterta-nola, vinklozolina, thiophanate ali drugimi. Takoj po cvetenju, ob vlažnem vremenu, škropljenje ponovimo. Proti moniliji veliko pripomore tudi, da z vej odstranimo suhe sadeže, ki jim pravimo mumije, kjer prezimi povzročitelj bolezni. ZELENJADNI VRT - V tem času pripravimo zemljo za setev. Pred obdelovanjem gnojimo z umetnimi gnojili, zelo zaželjeno je organsko gnojenje, zato priporočajo, da vsaj na razdaljo 3, 4 let vrt pognojimo tudi z dobro zrelim hlevskim gnojem, predvsem tam, kjer bomo sadili krompir, paradižnik, zelje in druge zelenjadnice, ki zahtevajo veliko gnoja. Pred setvijo moramo zemljo še poravnati in jo zdrobiti. Če se po pripravi zemlje bojimo, da bo dež pokvaril gredice, jih do setve ali saditve pokrijemo s plastično folijo. Sedaj sejemo grah, sadimo pa česen in čebulo. Sadimo tudi nove jagode, medtem ko stare površine, kjer gojimo jagode, očistimo suhih listov in starih rastlin, okopljemo ter pognojimo. V toplo gredo sedaj sejemo paradižnik, papriko, jajče-vec, zeleno, baziliko, bučke, kumare. Pripravimo zemljo za sajenje krompirja. Nabavimo si semenski krompir in semena drugih zelenjadnic. Istočasno pregledamo, katera semena imamo doma in ali jim ni potekal rok kaljivosti. Proti koncu meseca lahko na prosto že sejemo korenček, solato rezivko, radič, petršilj, listno zeleno, špinačo in blitvo. Komaj sejano površino pokrijemo z žakljevi-no ali s pajčevinastim vlaknom, da se površina nekoliko ogreje in da jo branimo pred morebitnimi nalivi. Zmerno in redno sejano površino zalivamo. OKRASNI VRT - Pregledamo vaze za okrasne lončnice, ki jih bomo presadili in ostale potrebščine ali semena, katere bomo spomladi potrebovali. Po potrebi kupimo nove vaze in namensko zemljo. Stare vaze pa pred ponovno uporabo dobro očistimo in razkužimo. Začnemo saditi poletne čebulnice. Vrtnice in ostale trajnice obrezujemo, gnojimo in sadimo nove. Magda Šturman w Nedelja, 27. februarja 2011 1 Q Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik NOGOMET - Krize Juventusa ni videti konca Bologna po tridesetih letih znova slavila v Turinu Zadetka Di Vaia v drugem polčasu - Delnerijeve menjave povsem neučinkovite Juventus - Bologna 0:2 (0:0) STRELEC: Di Vaio v 4.dp in v 21.dp JUVENTUS (4-4-2): Storari; Grygera (24.dp Pepe), Bar-zagli, Bonucci, Chiellini; Krasic, Melo, Marchisio, Martinez (l.dp Del Piero); Iaquinta (l.dp Toni), Matri. Trener: Del-neri. BOLOGNA (4-3-1-2): Viviano; Esposito (31. Mutarel-li), Potanova, Britos (31.dp Cherubin), Rubin; Perez, Mu-dingayi, Casarini; Della Rocca; Di Vaio, Meggiorini (43.dp Busce'). Trener: Malesani. Nadaljuje se kriza Juventusa. Po Lecceju je izkoristila slab trenutek Delnerijevega moštva še Bologna, ki je ravno tako premagala črnobele z 2:0 in po kar treh desetletjih znova slavila v Turinu. Glavni akter zmage Emilijcev je Marco Di Vaio, ki je v drugem polčasu dvakrat zarezal v Juventu-sovo obrambo, ki je pred domačim občinstvom celo najslabša v prvenstvu. V prvem polčasu je bila tekma dokaj izenačena, pravih priložnosti pa ni bilo, saj je Juventus imel velike težave v napadu, medtem ko je Bologna dobro opravljala svojo nalogo: braniti se proti na papirju boljšemu tekmecu. Trener domačih je bil nezadovoljen z videnim, tako da je že med odmorom izkoristil kar dve od treh menjav na razpolago in poslal na igrišče Tonija in Del Piera. Najslabše pa je šele moralo priti. Di Vaio je s svojo hitrostjo prelisičil obrambo in Chiellini je zaman poskušal rešiti situacijo. Domači so se podali v napad, a brez pravih idej. Ob tem so prepuščali ogromno svobode nasprotnikom in sredi polčasa je Di Vaio pre-igral tri branilce in še drugič zadel. Domači nogometaši so poskušali doseči vsaj častni gol, a v tem trenutku črnobelim ne gre res nič od rok, tako da se je lahko Bologna veselila zgodovinske zmage in zdaj je za Malesanija obstanek postal le formalnost. (I.F.) Vrstni red: Milan 55, Napoli 52, Inter 50, Lazio 48, Udi-nese 44, Roma 42, Juventus 41, Palermo 40, Cagliari, Bologna in Genoa 35, Fiorentina 33, Chievo in Sampdoria 31, Parma in Lecce 27, Catania 26, Brescia 23, Cesena 22, Bari 15. Danes: ob 12.30 Catania - Genoa, ob 15.00 Palermo -Udinese, Roma - Parma, Bari - Fiorentina, Brescia - Lecce, Cagliari - Lazio, Cesena - Chievo, ob 20.45 Sampdoria - Inter; jutri ob 20.45 Milan - Napoli DANES PALERMO-UDINESE - Ob 15.00 Tekma za Ligo prvakov? Zamparini je pesimist ••• Josip Iličic med prvo tekmo proti Udineseju, oktobra lani v Vidmu ansa VIDEM - Kaj imata skupnega Palermo in Udinese, ki se bosta danes popoldan pomerila med sabo na sicilskem stadionu Barbera? Marsikaj! Kluba vodita furlanska predsednika, Zamparini in Pozzo, oba sta med svoje uslužbence imela sedanjega trenerja videmskega prvoligaša Guidolina, obe moštvi se nepričakovano potegujeta celo za mesto v ligi prvakov, po mnenju strokovnjakov predvajata najlepši nogomet in sta med najmlajšimi v A-ligi. Kar zadeva lige prvakov, je sicer Zampa-rini pesimist in kritičen. »Težko bo in prihodnje leto bo še težje. Trije vodilni klubi, poleg njiju pa še Roma in Napoli, so si pravilnik prikrojili po svoji meri. Vse je odvisno od televizijskih pravic. V ligo prvakov nočejo spustiti nikogar drugega. Brž ko moj Palermo vtika nos v vrh lestvice, nas oškodujejo s sojenjem. Ne pravim, da gre za zaroto, ampak vsi lahko vidite, da je tako,« je prepričan vročekrvni Zamparini. TENIS Djokovič spet boljši od Federerja DUBAJ - Srb Novak Djokovič je zmagovalec teniškega turnirja v Du-baju z nagradnim skladom 1,6 milijona dolarjev. V finalu je prepričljivo premagal Švicarja Rogerja Federerja s 6:3, 6:3. Djokovič je že drugič zapored premagal dolga leta najboljšega te-nisača na svetu. Pred nekaj tedni ga je izločil na odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu, z zmago v finalu Dubaja pa je Djokovič že tretjič v nizu osvojil ta turnir. Djokovič, ki je tako osvojil svoj dvajseti turnir ATP v karieri, se je močno približal drugemu mestu na svetu. NOGOMET - I1 slovenska liga, izidi 20. kroga: Rudar Velenje - Maribor 2:4 (1:1), Domžale - Luka Koper 1:2 (0:1), Nafta Lendava - Primorje 1:2 (0:1), Hit Gorica - Olimpija Ljubljana 1:3 (1:2); danes Triglav - Celje. Vrstni red: Maribor 48, Domžale 37, Luka Koper 33, Rudar in Nafta 25, Olimpija 24, Hit Gorica 23, Triglav 20, Primorje 19, Celje 18. KOŠARKA - Liga NLB, 22. krog: Krka - Zadar 92:64, Budučnost - Union Olimpija 70:71, Cedevita -Zagreb 97:102, Nymburk - Široki Bri-jeg 73:59, Hemofarm - Crvena zvezda 88:66. ROKOMET - Rokometaši koprskega Cimosa so se uvrstili v četrt-finale evropskega pokala challenge, potem ko so izločili švedsko ekipo Eskilstuna Guif. Koprčani so že na prvi tekmi na Švedskem zmagali s 33:32, v včerajšnji povratni tekmi pa na domačem igrišču z 32:24 (16:12). ODBOJKA - 1. slovenska moška liga: ACH Volley - Uko Kropa 3:0; Salonit Anhovo - Calcit Volleyball 3:1 (20, 20, -19, 22); Panvita Galex - Marc-hiol Vodi 2:3 (26, -18, -22, 22, -11) . 1. ženska liga: Sloving Vital - Hit Nova Gorica 2:3 (-22, 21, 19, -24, -13) ODBOJKA Černic izločen iz pokala CEV Matej Černic se s svojim poljskim moštvom Asseco Resovia ni uvrstil v finalno fazo evropskega pokala CEV. Na povratni tekmi v Bellunu jih je Sisley z Trevisa premagal s 3:1 (26:28, 25:21, 25:21, 26:24), boljši pa je bil že na prvi tekmi prejšnjo sredo na Poljskem (3:2). Kot je razvidno že iz rezultata je bila tekma zelo izenačena, Černic (17 točk) pa je bil med boljšimi igralci svojega moštva, za Si-sley pa je dobro igral korektor Fei. Tekmo v Bellunu si je ogledalo tudi lepo število sovodenjskih in drugih navijačev. Sisley bo v finalu pokala CEV igral že petič. A1-liga: M.Roma Volley -Bre Banca Lannutti Cuneo 1:3 (25:21, 16:25, 20:25, 20:25) NOGOMET - Triestina na prvem od dveh zaporednih gostovanj Crotoneju so zmago podarili Vodili s Testinijem, a nato naredili dve usodni obrambni napaki - V zadnjih minutah je domače rešil slovenski vratar Vid Belec Crotone - Triestina 2:1 (1:1) STRELCA: v 35. iz 11m Testini, v 47. Cutolo, v 5.dp avtogol Malago'. CROTONE (4-2-3-1): Belec; Cres-cenzi, Vinetot, Abruzzese, Migliore; Era-mo, Galardo; Cutolo, Russotto (22.dp Mazzotta), De Giorgio (32.dp Calil); Curiale (32.dp Djuric). Trener: Menichini. TRIESTINA (4-4-2): Colombo 6,5; D'Ambrosio 6, D'Aiello 4,5, Malago' 6,5, Longhi 5; Antonelli 6,5 (28.dp Bariti), Det-tori 6 (32.dp Filkor), Gissi 6, Testini 6 (16.dp Godeas 6,5); Marchi 5,5, Taddei 6,5. Trener: Salvioni. SODNIK: Ciampi iz Rima 6; OPOMINI: Gissi, Curiale, Abruzzese, D'Aiel-lo, Testini, De Giorgio. Triestina je dobesedno podarila tri točke Crotoneju, neposrednemu tekmecu v boju za obstanek, ki ima zdaj kar šest točk več od Tržačanov. Salvionijevi varovanci morajo čim prej pozabiti na ta poraz, ki je še toliko bolj pekoč glede na način, kako je do njega prišlo, saj bodo morali že v torek igrati v Sieni. Triestina je vodila po zaslugi Testinija, nato je drago plačala dve zelo hudi obrambni napaki, na koncu pa je zamudila vse številne priložnosti, ki jih je ustvarila. IZBIRE - Domači trener Menichi-ni je zaupal igralcem, ki jih je bolje poznal, tako da v začetni postavi Crotoneja ni bilo zimskih nakupov. Ob tem se je novi-stari trener moštva iz Kalabrije vrnil na zanj značilno postavitev s tremi polšpi-cami za enim napadalcem. V vrstah Triestine je bil edini dvom, ali se bo Sal-vioni opredelil za Testinija ali Miramon-tesa. Nazadnje je prevladal Testini, ki je kril levi vezni pas, medtem ko je v napadu Marchiju pomagal Taddei. O TEKMI - Triestina je v uvodnih minutah igrala boljše od domače ekipe, vendar priložnosti je bilo res malo. Veliko več je bilo prekinitev, tako da je bila tekma na dokaj nizki ravni in na trenutke kar dolgočasna. Sicer v peti minuti je Anto-nelli na desni sprožil akcijo, ki pa je nista uspela pozitivno zaključiti ne Taddei ne Marchi. Po lepi »solo« akciji Taddeia (s peto si je pomagal, da je preigral nasprotnika, a nato streljal Vidu Belecu v roke), pa B-liga 'adova - Piacenza 0:0, Livorno - Ascoli 1:1 Atalanta - Sassuolo 1:0, Crotone - Triestina 2:1, Empoli Cittadella 2:0, Frosinone - Grosseto 0:0, Modena Siena 0:1, Novara - Varese 1:1, Pescara - Albinoleffe 2:0, Portogruaro - Torino 0:1, Vicenza - Reggina 0:1 Atalanta 28 16 7 5 33:18 55 Novara 28 14 10 4 47:23 52 Siena 28 14 10 4 44:24 52 Varese 28 11 12 5 35:21 45 Reggina 28 11 9 8 32:28 42 Pescara 28 11 8 9 31:29 41 Torino 28 11 8 9 33:33 41 Empoli 28 9 12 7 32:26 39 Livorno 28 10 9 9 36:34 39 Vicenza 28 11 5 12 29:32 38 Padova 28 8 12 8 39:33 36 Grosseto 28 9 8 11 28:35 35 AlbinoLeffe 28 9 7 12 34:45 34 Crotone 28 7 12 9 26:31 33 Piacenza 28 7 11 10 38:42 32 Sassuolo 28 8 7 13 29:32 31 Modena 28 6 13 9 29:37 31 Ascoli (-6) 28 8 10 10 28:33 28 Cittadella 28 6 10 12 29:36 28 Portogruaro 28 7 7 14 24:39 28 Triestina 28 5 12 11 23:35 27 Frosinone 28 5 11 12 28:41 26 PRIHODNJI KROG: Torek, 1. marca ob 20.30 Siena - Triestina je gol dosegel Curiale. Vendar sodnik je takoj opazil, da si je domači napadalec pomagal z roko, tako da je nemudoma razveljavil zadetek in opomnil igralca. Le dve minuti kasneje je bila roka odločilna tudi na drugi strani. Podajo Longhija je namreč Abruzzese zaustavil ravno s tem delom telesa in Ciampi je pokazal na belo točko in znova potegnil iz žepa rumeni kartonček. 11-metrovko za Triestino je hladnokrvno izvedel Testini; Belec strela sploh ni poskušal odbiti. Minuto kasneje je priložnost ustvaril Curiale, a Colombo je njegov strel s težavo le ubranil. Polčas se je bližal koncu ko je Belec podal daleč v globino, DAiello je skočil v prazno, kar je omogočilo Cutolu, da se je znašel sam pred Colombom in ga z nekoliko ponesrečenim strelom tudi premagal. Uvod v drugi polčas je bil za Trie-stino travmatičen. Po kotu je Longhi nespretno posegel in žogo usmeril v Mala-goja, ki se ni mogel izogniti nesrečnemu avtogolu. Psihološko so bili Testini in soigralci na tleh, tako da je moral Colombo nekajkrat poseči, da bi preprečil 3:1. A počasi, tudi po zaslugi vstopov Godeasa in Filkorja, je Triestina znova prevzela pobudo in z Longhijem, Godeasom (dvakrat), Taddeiem in Baritijem poskušal iztržiti vsaj točko, a Belec je bil vsakič na mestu. KLJUČNI DOGODEK - Nedvomno je potek tekme povsem spremenil prvi zadetek domače ekipe. Le 20 sekund pred dvojnim sodnikovim žvižgom je Belec brcnil žogo v globino, D'Aiello se je pustil presenetiti in Cutolo je tako izenačil zadnji trenutek. S psihološkega vidika je ravno ta zadetek omogočil domači ekipi, da je nato po odmoru stopila na igrišče ze- Slovenski vratar Crotoneja Vid Belec lo motivirana. PA ŠE TO - Najboljši igralec tekme je bil ravno mladi slovenski vratar Cro-toneja Vid Belec, ki je v drugem polčasu vsaj trikrat odločilno posegel. Očitno se Slovenija razvija v vrhunsko šolo za vratarje. JE ŠLO - Tokrat je Triestina ustvarila celo vrsto priložnosti, ob tem da je Taddei tam spredaj res dodana vrednost. Top: Antonelli je bil zelo živ na desnem pasu, zelo dobro pa se je vključil v igro Go-deas. NI ŠLO - Triestina je drago plačala napake posameznikov, a psihološko je preveč občutila prvi prejeti gol. Pristop v drugem polčasu ni bil pravi. FIop: DAiel-lo in Longhi sta naredila začetniški napaki, za katere na tem nivoju ni opravičil. Iztok Furlanič 20 Nedelja, 27. februarja 2011 ŠPORT / ALPSKO SMUČANJE - Ženski smuk v Areju Andrea Massi: »Tina je imela na nogah rakete« Črnjanka je na 2. mestu za zmagovalko Vonn zaostala le za 13 stotink sekunde ARE - Teden dni pred nastopom na Trbižu, kjer bodo na progi Di Prampero tri tekem v hitrih disciplinah, je Črnjanka Tina Maze vnovič pokazala, da je obdržala formo s svetovnega prvenstva v Garmischu. Še drugič v dveh dnevih je osvojila drugo mesto na tekmi za svetovni pokal alpskih smučark v Aa-reju na Švedsk, tokrat v smuku. Deseta zmaga v karieri ji je sicer ušla za 13 stotink, toda še tretjič v karieri je stopila na zmagovalne stopničke v tej disciplini, v kateri je 2. februarja 2008 dosegla v St. Moritzu edino slovensko zmago. Zmagala je Američanka Lindsey Vonn (1:40,93), tretja pa je bila vodilna v pokalu Nemka Maria Riesch (+0,21). »Bilo je užitek tekmovati, čeprav nisem imela tako dobrega občutka kot na treningih. Malo je se je spremenila proga in je treslo, zato linije niso bile najboljše. Napake so delale tudi ostale tekmovalke. Posebej nevarna so bila vratca na cesti, ki sem jih kar dobro odpeljala in sem lahko zadovoljna. Danes mi je bilo neprimerno lažje nastopati kot včeraj, ker se bistveno bolje počutim, tudi zdravstveno, pa tudi le ena vožnja je bila. Težje je bilo v petek, ko sta bili tudi dve vožnji, toda oba izda sta zelo dobra,« je bila zadovoljna Mazejeva. »Serviser Alberto Ciccio Corbellini je Mazejevi dal rakete na noge, Tina pa jih je super pilotirala. Zaostanek je bil minimalen. Rezerve pa so v dresih. To vprašanje sem sprožil že na uvodu sezone v Soldnu, vendar se 'debata' o tem z opremljevalcem vleče že nekaj mesecev, čeprav imamo to v pogodbi opredeljeno. Dokler je bila daleč od stopničk v smuku to ni bilo tako pomembno, sedaj, ko je povsem blizu, pa štejejo desetinke in sto-tinke. Tina je glede na vse zaplete izpeljala odlično sezono. Tudi v slabem fizičnem stanju zaradi bolezni je dokazala, da se lahko dobro smuča. Sedaj nas čakata še Trbiž in Špind- ŽENSKI SMUK 1. Lindsey Vonn (ZDA) 1:40,93; 2. Tina Maze (Slo) +0,13; 3. Maria Riesch (Nem) +0,21; 4. Dominique Gisin (Švi) +0,69; 5. Stacey Cook (ZDA) +1,06; 6. Viktoria Rebensburg (Nem) +1,18; 7. Marion Rolland (Fra) +1,19; 8. Andrea Fischbacher (Avt) +1,37; 9. Lara Gut (Švi) +1,42; 10. Marianne Abderhalden (Švi) +1,48. Svetovni pokal, skupno: 1. Maria Riesch (Nem) 1416; 2. Lindsey Vonn (ZDA) 1240; 3. Elisabeth Görgl (Avt) 738; 4. Tanja Poutiainen (Fin) 676; 5. Tina Maze (Slo) 675. MOŠKA SUPERKOMBINACIJA 1. Christof Innerhofer (Ita) 2:23,87; 2. Felix Neureuther (Nem) +00,01; 3. Thomas Mermillod Blondin (Fra) +00,33; 4. Ted Ligety (ZDA) +00,50; 5. Ivica Kostelic (Hrv) +00,55. Svetovni pokal, skupno: 1. Ivica Kostelic (Hrv) 1294 točk; 2. Didier Cuche (Švi) 725; 3. Aksel Lund Svindal (Nor) 713; 4. Silvan Zurbriggen (Švi) 703; 5. Romed Baumann (Avt) 601. Zmagovalni oder šampionk: od leve Tina Maze, Lindsey Vonn in Maria Riesch ansa lerov Mlyn. Sezona sploh še ni končana,« je dejal Andrea Massi, vodja ekipe Tine Maze. Tekmo je na žalost zaznamoval tudi hud padec Švicarke Nadje Kamer le nekaj minut za Mazejevo. Nesrečna 24-letnica je pri veliki hitrosti, ko je nekaj čas smučala tik ob zaščitni mreži, vanjo zadela in jo je dobesedno katapultiralo v zrak, padla je na hrbet in se je po dobrih 100 metrih ustavila na drugi strani smučišča. Danes bo v Aareju še su-perveleslalomom. Vrhunsko formo iz SP je obdržal tudi »azzurro« Christof Innerhofer, ki je v Ban-skem v Bolgariji osvojil superkombinacijo. Potek tekme je bil zaradi slabega vremena oziroma sneženja spremenjen. Tekmovalci so se namreč izjemoma najprej pomerili na slalomu, nato pa je na vrsto prišel še supervele-slalom. To je bila tudi zadnja tekma v tej disciplini v letošnji sezoni. Vodilni po slalomu, slalomski svetovni prvak Jean-Baptiste Grange, je kmalu po startu odstopil. 26-letni Italijan Innerhofer, svetovni superveleslalomski podprvak, je tako za stotinko ugnal Nemca Felixa Neureutherja, slalomskega specialista, čast francoske vrste pa je nepričakovano rešil Thomas Mermillod-Blondin. Hrvat Ivica Kostelic si je že pred tekmo zagotovil mali kristalni globus za disciplino in je tokrat zasedel peto mesto. Slovenec Miha Kurner, ki bo danes dopolnil 24 let, je na 16. startu v svetovnem pokalu z 19. mestom prvič v karieri prišel do točk svetovnega pokala. Danes bo v Banskem še slalom. NORDIJSKO SP Morgenstern kraljeval na srednji napravi KOŠARKA - A-liga amaterjev Acegas Aps danes tudi po TV AcegasAps odhaja danes (tudi TV prenos po Sportitalia 2 ob 18.uri) v goste k La Fortezzi iz Recanatija, ki je trenutno na 13. mestu na lestvici s šestnajstimi točkami. Novinec v ligi je doslej igral zelo nihajoče: odmevnim zmagam - med drugim na tujem proti Trevigliu in doma proti Trentu, Moncalieriju in nedavno tudi proti vodilni Perugii - so sledili nerodni porazi, tako da je tačas edini realni cilj obstanek v amaterski A ligi (kar pa odgovarja dejansko nazadovanju, saj bo prihodnje leto nastala nova „razvojna liga«, ki jo bodo sestavljale boljše ekipe obeh skupin amaterske A lige). Ekipa ni na papirju tako slaba, saj uvršča nekaj izkušenih igralcev: to so organizatorja igre Davide Parente (187 cm, 13 točk na tekmo) in Fossa-ti (7,7 točk na tekmo), atipična centra Pierini (201 cm, 11,6 točk na tekmo) in Argentinec Chiaramello (198 cm, 7, 3 točke), bek Mei (185 cm, 12,2 točke na tekmo) ter krili Benini (204 cm, 7,5 točk na tekmo) in Pederzini (198 cm, 12 točk na tekmo). Tekma bo vse prej kot lahka, saj je ekipa z Mark že v Trstu dokazala, da je trd nasprotnik, ki je prdvsem na vročem domačem igrišču zelo nevaren. Tokrat bodo igrali še bolj zagrizeno, saj so jih, po njihovem mnenju, na zadnji tekmi v Ozzanu sodniki močno oškodovali. Zaradi tehničnih napak, ki so si jih prislužili na tej tekmi, so bili med tednom diskvalificirani za en krog trener in dva igralca, poleg tega pa še domače igrišče. Vse pa bo seveda društvo poravnalo s plačilom globe. Za Dalmassonovo ekipo gre za pravi zrelostni izpit: če ga bo izdelala, je vredna višje lige. Doslej so Tržačani na tujem skoraj vedno zatajili, naslednja gostovanja pa bodo nedvomno veliko težja, tako, da imajo jutri skoraj edinstveno priložnost za četrto zmago na tujem. Predvidevanja za zmago: Acega-sAps 50%, La Fortezza Recanati 50% Marko Oblak OSLO - Boj za naslov svetovnega prvaka v smučarskih skokih na srednji skakalnici je osvojil najboljši skakalec to zimo Avstrijec Thomas Morgenstern, ki je le malo pred začetkom SP še drugič v karieri osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu. Beljačan, ki je na srednji napravi na svetovnem prestolu nasledil rojaka Wolfganga Loitzla, ki je slavil pred dvema letoma v Liberecu, je tako prišel do svojega prvega posamičnega naslova v karieri. S tem je 24-letnik kronal izjemno sezono, v kateri je poleg svetovnega pokala osvojil tudi prestižno novoletno turnejo štirih skakalnic. S skokom dneva v finalni seriji (107 m) je prepričljivo ugnal vso konkurenco, skupno pa osvojil še peto zlato kolajno s SP. Tako kot na olimpijskih igrah v Torinu 2006, je tudi tokrat v boju za najvišjo stopničko ugnal rojaka Andreas Koflerja, tretji je bil neuničljivi Poljak Adam Malysz. S tem se je Morgenstern pridružil legendarnim skakalcem, kot so Finec Matti Nykanen, Nemec Jens Weissflog in Norvežan Espen Brede-sen, ki so prav tako v karieri zbrali olimpijski in svetovni posamični naslov, osvojili novoletno turnejo in postali zmagovalci svetovnega pokala. Slovenski skakalci so ostali daleč od boja za kolajne in vidnejše uvrstitve. Že v kvalifikacijah za tekmo je izpadel Jernej Damjan, po prvi seriji tekme pa sta nastope nepričakovano končala Mežnar in Kranjec; sploh slednji je te dni v Oslu na napravi Midtstubakken odlično skakal, tudi v kvalifikacijah je imel drugi dosežek, a na tekmi je ostal zunaj najboljše tri-deseterice. V finale se je tako prebil le debitant Peter Prevc (224,6), ki je zasedel 17. mesto. NORDIJSKO SP Bjoergen spet osvojila zlato kolajno OSLO - V gosti megli, ki prekriva Oslo, je Marit Bjoergen v dvojnem zasledovanju na 15 km osvojila novi naslov svetovne prvakinje na 48. svetovnem prvenstvu. Po zlati kolajni na četrtkovem prostem sprintu je bila Norvežanka znova najhitrejša, odločitev o končni zmagovalki pa je padla že veliko pred koncem tekme. Najboljše s tekme, ki je bila sestavljena iz teka v klasiki in teka v prosti tehniki, so bile v ospredju skozi celotno tekmo. Ob menjavi smuči in tehnike teka so imele pol minute naskoka pred najbližji zasledovalko, Finko Aino Kaiso Saarinen. To razmere se ni spremenilo niti do konca, tako da so bile medalje praktično podeljene že nekaj kilometrov pred ciljem. Tridesetletna Bjoergnova je skupno 11 medaljo na svetovnih prvenstvih, šesto zlato, osvojila že kilometer pred ciljem, ko je silovito pospešila in se otresla Poljakinje Justyne Kowalczyk in rojakinje Therese Johaug. Na zelo dobro 5. mesto se je uvrstila Italijanka Marianna Longa, edina Slovenka Barbara Jezeršek je bila dvajseta, kar je njen najboljši rezultat na članskih svetovnih prvenstvih do zdaj. Naslednja tekma svetovnega prvenstva za ženske bo jutrišnje 10 kilometrov klasično, danes bosta moški tekmi na dvojnem zasledovanju. V tekmi moškim kombinatorcev pa je Eric Frenzel Nemčiji priboril 40. zlato kolajno na SP, sebi pa tudi najboljšo uvrstitev kariere. Vodil je že po skokih, nato pa svojo prednost sicer nekoliko zmanjšal, a imel še vseeno dovolj velik naskok pred drugouvrščenim rojakom Tinom Edelmannom, tretji pa je bil Avstrijec Felix Gottwald. Italijan Lukas Runggaldier je bil 10., bronasti z OI 20101 Alessio Pittin pa šele 17. Slovenec Maqan Jelenko je bil 27. ROKOMET - A1-liga Tržačani niso prepričali, a so zmagali Principe Trieste - Ferrara 32:25 (15:11) PRINCIPE PALL.TRIESTE: Mo-drušan (6 obramb), Zaro (4), Postogna (1); Carpanese 6, Nadoh 7 (1), Lo Duca 5 (1), Visintin 1, Leone, Di Nardo, Sedmak, Pernic 4, Anici 1 (1), Radojkovič 5, Oveglia 3. Trener: Bozzola. ESTENSE FERRARA: Ansaloni (14 obramb), Garuti; Gia. Sacco 3, Alberino, Sgargetta 5, Nardo, Mar. Tosi, Mat. Tosi 1, Fiorini, Succi 9 (4), Anania 1, Ferioli 3, Ca-staldi 3. Trener: Manfredini. IZKLJUČITVE: Pall. Trieste 14 min, Estense 18; RDEČ KARTON: Anania v 24.; 7-METROVKE: Pall. Ts 5 (3), Estense 4 (4). Z novo zmago so Tržačani utrdili drugo mesto na lestvici, a Bozzola gotovo ne more biti zadovoljen z včerajšnjim nastopom svojih fantov, ki so v drugem polčasu popustili in omogočili nasprotnikom, da so jim vse do zadnjih minut (v 53. minuti je bilo še 25:21 za domače) ostali za petami. Padec koncentracije je bil zaznaven posebno v obrambi, kjer so Nadoh in soigralci večkrat prepuščali preveč svobode nasprotnikom. Tržačani so začeli tekmo s pravim pristopom, saj so v obrambi povsem razorožili nasprotnike, ki so imeli velike težave pri zaključevanju. Začetni 6:2 je bil prav posledica številnih prestreženih žog in protinapadov, ki jih je izvedla domača ekipa. Zlasti razpoložen je bil Carpanese, ki je zadeval iz vseh položajev, tako s krila kot v vlogi krožnega napadalca. Nato so se gostje le nekoliko prebudili in postregli tudi z nekaj lepimi akcijami, ki so se zaključile ali z golom ali z dosojeno 7-metrovko. Približali so se na 8:6, v zadnjih minutah polčasa pa si je domača ekipa le zagotovila prednost štirih golov. Tekmo sta razži-vela tudi sodnika, ki sta imela zelo strog kriterij - ki sploh ni bil potreben za nič kaj grobo igro - tako da je bilo število rumenih kartonov, izključitev in tudi 7-metrovk precej nad povprečjem. Po samih dvanajstih minutah je moral Di Nardo že dvakrat na dvominutni oddih, skupno pa sta si ekipi po prvi polovici tekme nabrali skupno 18 kazenskih minut (ob koncu tekme jih bo 32). V drugem polčasu so Tržačani takoj stisnili zobe in povečali prednost (20:14), a jim ni nikoli uspelo streti upora moštva iz Ferrare, ki je proti Tržača-nom igrala s podvojenimi močmi. Succi je bil neizprosen z razdalje in s sedmih metrov, vratar Ansaloni pa se je razigral in odbijal strel za strelom. Vseeno je bila razlika med ekipama precejšnja, tako da so se morali Manfredinijevi varovanci zadovoljiti s častnim porazom. (I.F.) KOLESARSTVO Dirka po FJK: »epicenter« v Števerjanu PORDENONE - Na 33. enodnevni kolesarski dirki po Furlaniji Julijski krajini, ki bo prihodnji četrtek (3. marca), v nasprotju z upanji organizatorjev, ne bo nastopil Španec Alberto Contador, startni seznam pa je kljub temu nadvse ugleden. Na dirki bodo namreč nastopili kolesarji štirih od petih najboljših moštev na svetu, zvezdnika dirke pa bosta zmagovalec zadnje dirke po Italiji Ivan Basso in svetovni prvak Cadel Evans. Zelo zanimiva bo dirka tudi za nas, saj bo cilj v Gorici, pred tem pa bo karavana kar petkrat obkrožila Šte-verjan, medtem ko bo start v Pordenonu. Skupno meri dirka 187 km. Kot je na predstavitvi poudaril deželni odbornik za šport Elio De Anna, bo neposredni prenos po Raisport prispeval tudi k turistični promociji dežele. RUGBY Poraz Italije proti Walesu RIM - Na tretji tekmi pokala šestih narodov je Italija na stadionu Flaminio v Rimu izgubila proti Walesu s tesnim izidom 16:24. Bil je to že 50. poraz Italijanov v dosedanjih 58 nastopih v tem tekmovanju. »Azzurri« so tokrat pokazali napredek, žal pa so po točki, ki jo je v drugem polčasu dosegel parisse (16:21) zamudili kar nekaj priložnosti, da bi povedli, spet pa so bile usodne naivne napake. V naslednjem krogu čaka Italijo »nemogoče« gostovanje v Franciji. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. februarja 2011 21 KOŠARKA - Državna C-liga Jadran Qubik caffe po reakciji odpovedal V Coneglianu se je pet minut pred koncem približal na tri točke (52:49) HOKEJ NA ROLERJIH - A1 -liga »Črna sobota« za Polet ZKB Kwins Conegliano - Jadran Qubik Caffe' 68:51 (15:13, 33:25, 52:41) Jadran: Slavec 2 (2:2, 0:1, 0:4), Ban 17 (-, 7:13, 1:3), Marusič 8 (-, 4:7, -), Franco 6 (-, 0:1, 2:7), Tomasini 8 (-, 4:5, 0:5), Cohen (-, 0:3, -), Malalan 10 (4:7, 3:6, -), Oberdan, Floridan in Bernetič n.v. Trener: Vatovec. Izgubljene žoge 27, pridobljene žoge: 16. Conegliano: prosti meti 8:13, 2 točki: 24:47; 3 točke: 4:13; izgubljene žoge 16, pridobljene žoge: 16. Jadranovci se z gostovanja vračajo s sklonjeno glavo, saj so izgubili priložnost, da bi osvojili novi dve točki. Vatovčevi fantje so začeli odločno, saj so po šestih minutah vodili 11:6. To pa je bilo tudi edino vodstvo gostov, saj so domači igralci razliko izničili v naslednjih dveh minutah. V prvem delu so na potek srečanja delno vplivale tudi odločitve sod- Saša Malalan je dosegel 10 točk; dobro je branil, izgubil pa je kar 6 žog kroma nikov, ki sta dosodila kar nekaj dvomljivih napak tako gostiteljem kot Jadranu (predvsem v napadu). Co-negliano je v tem delu povedel na osem točk (33:25). Po odmoru je Jadran dovolil, da so domači igralci še povečali prednost na 18 točk. Kljub visokemu zaostanku pa se Malalan in ostali niso vdali. Z nekaj uspešnimi meti iz razdalje, predvsem pa z učinkovito obrambo igro so se pet minut pred koncem približali na tri točke (52:49). To pa je bilo tudi vse, kar so včeraj pokazali jadranovci. V nadaljevanju so storili nekaj nerodnih napak, izgubili nekaj žog, tako da je Conegliano v treh minutah ponovno visoko povedel. Jadranovci se včeraj vseskozi niso uspeli zoperstaviti agresivni igri gostiteljev; veliko je bilo tudi izgubljenih žog (27). Ostali izidi: Montebelluna - Marghera 49:57, Codroipo - Limena 75:66, S. Daniele - Padova 70:68. Polet ZKB Kwins - Ferrara 0:10 (0:6) Polet ZKB Kwins: M. Kokorovec, Gallessi, Faj-diga, S. Kokorovec, Berquier, Fabietti, Cavalieri, De Ia-co, Sironich, Ferjanič, Battisti, Poloni. Trener: Ferja-nič. Poletovi »konji« so naleteli na pravo črno soboto in srečanja je bilo dejansko že konec po samih 3 minutah igre. Stopili so na igrišče preveč lahkotno in to so seveda gostje takoj izkoristili in po samih 3 minutah so že vodili s 3:0. To je pokopalo gostitelje, ki so s težavo organizirali igro, medtem ko je Ferrara pritisnila na plin in brez večjih težav tresla mrežo open-skih hokejistov. Ostali izidi: Asiago Vipers - Edera TS 6:13, Cit-tadella - Pirati Civitavechia 4:4, ASD Sportleale Mon-leale - HC Milano 24 6:7, danes Arezzo - Vicenza. Domači šport Danes Nedelja, 27. februarja 2011 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Tamai PROMOCIJSKA LIGA - 15.00 v Trstu, Ul. Petracco: Trieste Calcio - Juventina; 15.00 v Vilešu: Villesse - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Costalunga; 15.00 v Medeji: Medea -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Bazovici: Zarja Gaja - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Aiellu: Aiello -Mladost NARASČAJNIKI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen -Trieste Calcio NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Fincantieri ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Pradamanu: Il Pozzo - Olympia Terpin Spa UNDER 14 ŽENSKE - 15.00 v Trstu, šola Morpurgo: Coselli - Sokol Železnina Terčon UNDER 13 ŽENSKE - 15.30 na Proseku: Kontovel - Virtus KOŠARKA UNDER 17 DRŽAVNI - 11.00 v Žavljah: Venezia Giulia - Jadran ZKB Šah: med ženskami prvi mesti za »Kosovel« Na sedežu openske izpostave je včeraj potekal drugi del pokrajinskega ekipnega šolskega šahovskega prvenstva. Tokrat so se med seboj pomerili srednješolci. V mešani konkurenci je nastopilo 17 ekip, nepre-magani pa so slavili predstavniki tržaškega Danteja pred ekipo šole Stock. Na tretjem in četrtem mestu so pristali dijaki prvih dveh ekip domačega Kosovela, na petem pa šahisti prve ekipe srednje šole Sv. Cirila in Metoda. Dve boljši ekipi Grudna sta si izborili šesto oz. osmo mesto, sedmo pa so zasedli predstavniki Cankarja. V ženski konkurenci (pet ekip) sta prvi dve mesti zasedli openski ekipi Kosovela, tretja je bila šola Caprin, na četrto pa Sv. Cirila in Metoda. (M.O.) KOŠARKA - Deželna C-liga Neuspešni gostovanji Romans - Bor Radenska 83:77 (24:14, 40:27, 62:46) Bor Radenska: Bole 6 (0:2, -, 2:3), Ma-donia 18 (4:5, 4:9, 2:4), Crevatin 2 (- , 1:2, 0:6), Štokelj 13 (5:5, 4:5, 0:1), Burni 27 (2:2, 3:7, 8:12), Medizza, Zanini 9 (5:8, 2:3, 0:1), Pipan, Fumarola 2 (-, 1:5, 0:3), Babich in Pertot nv. Trener: Boban Popovič. SON:25; PON: Bole (37'), Fumarola (38'), Štokelj (39'). Skoki: 27 (6 v napadu, 21 v obrambi). Varovanci trenerja Popoviča so tudi na povratnem srečanju proti Romansu ostali praznih rok. Kot je ob koncu tekme dejal športni vodja plavih Martini, glavni vzrok za poraz je bleda igra Crevatina in soigralcev, predvsem v uvodnih minutah. Na to kaže že sam izid prvih dveh četrtin, v katerih so košarkarji iz Svetega Ivana dosegli le 14 oziroma 13 točk. Napad sploh ni bil organiziran in večkrat so se prenaglili v metu. V drugem delu se je situacija nekoliko spremenila. Gostitelji so upočas- □ Obvestila ŠD MLADINA smučarski odsek obvešča člane, ki bi se radi udeležili »Pokala Trampuž Transport«, 3. tekme veljavne za Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo 6. marca v Forni di Sopra, da se prijavijo najkasneje do četrtka, 3. marca, odgovorni društva ali na tel. št.: 040-213518, 348-7730389 (Ennio) ter 040-220718, 338-6376575 (Sonja). TPK SIRENA sporoča, da bo v petek, 25. marca, na sedežu Pomorskega kluba (Miramarski drevored, 32) 35. redni občni zbor z volitvami, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo tekme v veleslalomu »Pokal Trampuž Transport«, veljavne za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v nedeljo, 6. marca, v kraju Forni di Sopra. Vpisovanje je možno do četrtka, 3. marca. Tel. št.: 348-8012454 Sabina. SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce, da se množično udeležijo 3. tekme za Primorski smučarski pokal. ŠD KRAS prireja Pokal Trampuž Transport v nedeljo, 6. marca 2011 v kraju Forni di Sopra. Vpisovanja do četrtka 3.marca na tel. 335 8180449 (Erika) nili ritem igre, Bor je postavil consko obrambo in z dobro igro v zadnji četrtini (v zadnjih 10 minutah so Štokelj in soigralci dosegli kar 31 točk) bi skoraj iztrgali zmago, čeprav nekoliko nezasluženo, glede na to kar so pokazali v prvem delu. Minuto in pol pred zvokom sirene bi namreč lahko zmanjšali zaostanek na same 4 točke. Sodnik je spregledal napako gostiteljev, trener Boban Popovič je glasno protestiral in zaradi tega sta mu sodnika dosodila tehnično napako, ki je dejansko zapečatila zmago peterke iz Romansa. V napadu se je izkazal predvsem Alan Burni (8:12 za 3T). Roraigrande - Breg 84:77 (23:19, 44:37, 67:58) Breg: Schillani 6 (-, 3:4, -), Bozic 4 (1:2, -, 1:3), Grimaldi 8 (0:1, 1:3, 2:8), Ferfoglia 4 (-, 2:5, 0:2), Samec 17 (3:5, 7:8, 0:1), Gia-comi 27 (8:8, 2:3, 5:10), Moschioni, Richter 11 (2:2, 3:5, 1:7), Visciano, Norbedo nv. Trener: Tomo Krašovec. SON: 21; PON: Bozic (32). Breg je v gosteh doživel drugi zaporedni poraz in pozna se določen upad forme. Brežani minuli teden znova niso trenirali v popolni postavi. Sinoči so bili v napadu brez pravih idej, obramba pa nikoli ni bila na pravem mestu, tako da so bili prisiljeni stalno zasledovati nasprotnika. Najboljši adut gostiteljev Cipolla je tako na igrišču lahko delal kar je hotel in ko ni zadel koše, je postregel s kako lepo asistenco. Na splošno so bili košarkarji Rorai-grandeja zelo razpoloženi v napadu. O tem zgovorno priča tudi statistični podatek, da je njihov center dosegel kar 10 trojk. Dve minuti pred iztekom so se sicer Brežani približali na samih 6 točk zaostanka. Imeli so celo žogo za nov napad, vendar so jo zapravili in zmaga je splavala po vodi. V napadu se je tokrat izkazal predvsem organizator igre Giacomi (kar 27 točk), pod košema pa je zelo požrtvovalno igral Štefan Samec. D LIGA Ogrevanje pred tekmo proti Santosu San Vito - Kontovel 77:79 (19:18, 33:39, 53:53, 67:67) KONTOVEL: Bufon nv, Križman 14 (4:5, 5:6, 0:1), Gantar (-, 0:2, 0:1), Starc 2 (-, 1:2, -), Švab 14 (3:4, 4:6, 1:1), Lisjak 24 (10:17, 7:10, -), Šušteršič 16 (0:2, 8:11, 0:4), D. Zaccaria 4 (-, 2:5, -), Regent 1 (1:4, -, -), Hrovatin 4 (-, 2:2, -), Godnič (-, 0:1, -), trener Brumen. SON: 30. PON: Šušteršič (40), D. Zaccaria (42). V pričakovanju zadnjega kroga, ko bo doma igral proti vodilnemu Santosu, si je Kontovel, ki se je že uvrstil v končnico prvenstva, privoščil v gosteh še San Vito. Tekma za obe ekipi ni bila pomembna, vseeno pa sta moštvi želeli zmagati ter je bilo zato srečanje še kar zanimivo in izenačeno, kot kažejo izidi posameznih četrtin. Tekma se je začela ugodno za naše moštvo, ki je povedlo z 18:10, nato pa je povsem popustilo in gostitelji so z delnim Sedemindvajset točk Alana Burnija (Bor Radenska) v Romansu kroma izidom 11:0 po prvi četrtini vodili s točko prednosti. Trener Brumen je v drugi četrtini poslal na teren igralce, ki so v tem prvenstvu manj igrali. Ti pa so ga poplačali in ob polčasu povedli za šest točk. V nadaljevanju se je bil izenačen boj za vsako žogo do zadnjih sekund regularnega dela, ko je Kontovel pri izenačenem izidu 53:53 imel v posesti žogo, a sodnika sta dosodila Šušteršiču zelo dvomljivo napako v napadu in tako sta ekipi morali igrati podaljšek. V dodatnih petih minutah igre je naša ekipa, kljub temu da je ostala brez Šušteršiča in po dveh minutah Da-njela Zaccarie zaradi petih osebnih napak, povedla za sedem točk (77:70). Gostitelji so reagirali, dosegli sedem točk, Konto-velcem pa je zadostovalo, da so dosegli še en koš in zmaga je bila tu. Naj omenimo, da je v zadnji minuti center Regent ulovil v napadu kar tri odbite žoge in tako odločilno pripomogel, da je njegovo moštvo ohranilo tesno vodstvo in s tem osvojilo novi točki. V petek čaka Kontovelce še zadnja tekma regularnega dela prvenstva, doma proti vodilnemu Santosu. Srečanje bo zelo pomembno, saj bi naše moštvo v primeru zmage vnovčilo dragoceni točki za finalni del prvenstva. (lako) PROMOCIJSKA LIGA 69ers - Sokol 52:64 (12:17, 25:36, 30:49) SOKOL: Piccini 9, Umek 17, N. Sos-si 11, Vitez 7, Košuta 3, Malalan 9, Sedev-čič 8, Guštin, Hrovatin, trener Emili. SON: 12. Tri točke: Malalan 3, Umek 1, Vitez 1. Čeprav je nastopil v zelo okrnjeni postavi (brez Hmeljaka, Rogelje, Jana Sossi-ja, Vidalija in Zavadlala), je Sokol brez večjih težav premagal zadnjeuvrščeni 69ers. Nabrežinsko moštvo je vodilo od vsega začetka in če bi ne nekoliko podcenjevalo nasprotnikov, bi gotovo zmagalo z večjo razliko. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Jana Umka, ki je bil s 17 točkami najboljši strelec ekipe in je imel tudi 9 skokov (7 v obrambi in 2 v napadu), ter Danijela Ma-lalana, ki je vseh 9 točk dosegel s trojkami. Sokol bo v prihodnjem krogu igral že v sredo v Nabrežini ob 21.15 proti Liber-tasu. (lako) DEŽELNO PRVENSTVO UNDER 17 Santos-Bor ZKB 69:40 (17:10, 30:15, 49:30) Bor ZKB: Gruden 3, Coccetti 6, Buzzi, Perco 2, Sternad 21, Bole 3, Kocijančič 5, Gregori. Borovci so proti Santosu stopili na igrišče brez volje in brez nekaterih igralcev. To jih je vodilo direktno v ponoven poraz proti ekipi na njihovi ravni. Tekma je bila slaba že od začetka, z veliko zapravljenimi žogami pod košem. Igro bi tudi tokrat lahko opisali z vsemi pridevniki razen kot skupinska; skoraj vsak, ki je lahko segel po žogo, je metal na koš in tako večal zaostanek za nasprotnikom, ki je pametno in premišljeno našel pot do koša. (Kocka) —J 2. ŽENSKA DIVIZIJA Kontovelke so se oddolžile za poraz iz 1. dela 2 2 Nedelja, 27. februarja 2011 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - V Repnu gladko padel tudi II Pozzo Sloga Tabor ne pozna zastojev Lignano ustavil Sočo - Derbi v skupini za obstanek gladko pripadel Valu s Prizor z derbija v skupini za obstanek med Valom in Slogo bumbaca Sloga Tabor Televita - Il Pozzo/PAV Re-manzacco 3:0 (25:15, 25:19, 25:15) Sloga Tabor Televita: Cettolo 9, Vasilij Kante 17, Nigido 10, Ambrož Pe-terlin 15, Slavec 10, Veljak 3, Privileggi (libero), Fermo, Mirko Kante 0, Matevž Peterlin, Riolino. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor Televita nadaljuje svojo uspešno pot in je včeraj premagala še Pozzo. Slogaši so se s temi igralci srečali že v finalu Deželnega pokala, ko so zmagali s 3:1 po izenačeni tekmi, zato sta bili obe ekipi pred tekmo dokaj napeti. To se je poznalo čisto na začetku, saj so v uvodnih potezah igralci »opazovali« drug drugega in se nekako niso zmogli sprostiti. Šlo pa je res le za uvod, saj so pri rezultatu 6:5 naši odbojkarji vzeli vajeti igre v svoje roke, s serijo odličnih servisov Vasilija Kanteta popolnoma strli nasprotnikov sprejem in prišli do izida 16:5. Pozzo se po takem razpletu ni več uspel »pobrati« in Sloga Tabor je brez težav svojo prednost upravljala do konca seta. V drugem se je trener gostov odločil za zamenjavo v postavitvi in izkušenemu Snideru poveril vlogo korektorja, v kateri se je še bolje odrezal kot na centru. Odlično je zaigral tako v bloku kot napadu in nekoliko zmedel Slogo Tabor, da je bila v prvi polovici seta za točko ali dve v zaostanku. V naši ekipi je za trenutek tudi nekoliko popustil sprejem, ki ni bil več tako natančen, vendar so se naši igralci kmalu zbrali in od izida 13:15 prišli na 19:15. Il Pozzo je še zadnjič poskusil nadoknaditi zaostanek, a mu ni uspelo in v zadnjem nizu je Sloga Tabor Televita spet zaigrala zelo učinkovito, takoj visoko povedla in prednost do konca le še večala. Včeraj so Slogaši zelo ostro servi-rali, dosegli s servisom kar 10 direktnih točk (levji delež sta prispevala Vasilij Kante in Ambrož Peterlin), ostro napadali, veliko je bilo dobrih posegov v obrambi in v odločilnih trenutkih je bil tudi uspešen blok. Skratka, dobra popotnica za tekmo prihodnjega kola, ko bo v Repnu gostoval Lignano, ki je kot Sloga Tabor na vrhu lestvice s polnim izkupičkom točk, obenem pa tudi ekipa, ki se lahko ponaša s tem, da je edina v letošnji sezoni enkrat premagala Slogo Tabor Televita. (INKA) Lignano - Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje 0:3 (25:18, 25:19, 25:19) Soča: I. Černic 7, J. Černic 2, M. Černic 8, M. Devetak 6, E. Juren 1, M. Juren 12, Valentinčič 10, Kragelj (L), I. Devetak, Škorjanc. Trener: Andrej Ber-don. Soča je drugič v drugem delu prvenstva ostala brez točk: tokrat je vse tri točke osvojil Lignano. V vseh treni nizih so bili Sočini odbojkarji enakovredni nasprotnikom, v končnici pa so vedno prevladali domači igralci. »Z igro svojih varovancev sem zelo zadovoljen; viden je napredek. Škoda, da je bilo sojenje škandalozno, saj je edini sodnik ravno v končnicah odločal vedno v prid Lignanu in mu tako omogočil, da je po-vedel,« je bil po tekmi jezen trener Ber-don. SKUPINA ZA OBSTANEK Val Imsa - Sloga 3:0 (25:22, 25:19, 25:20) Sloga: Devetak 0, Dussich 6, Romano 11, Rožac 7, Pečar 3, Žerjal 2, Guštin 0. Trener Peter de Walderstein Val Imsa: Ombrato 12, Lavrenčič 16, Farfoglia 12, Masi 7, Fedriga 2, Cutuli 1, Plesničar (L), Faganel. Trener Robert Makuc. Derbi v Gorici se je zaključil s pričakovano zmago domačega Vala, vendar je bila tekma kljub vsemu kar izenačena. Val je vsekakor boljši od Sloge, ki je za nameček sinoči nastopila krepko okrnjena - brez standardnih Ilica in Bertalija, tako da je imel trener Peter de Walderstein, ki je nadomestil zadržanega Ivana Peterlina, na razpolago le sedem igralcev, katerim je moral tudi nekoliko spremeniti vloge. Tako je celo tekmo odigral mladi Luka Pečar, 2 seta na krilu in enega kot korektor. Glede na take okoliščine smo lahko z nastopom Sloge lahko kar zadovoljni. Nekoliko preveč povprečen sprejem (Val je skozi vso tekmo serviral zelo ostro) je sicer pogojeval igro preko centrov, poleg tega pa je bil sodnik zelo strog in je tako eni kot drugi ekipi žvižgal nadpovprečno veliko napak v podaji, tako da sta bila oba podajača precej pod pritiskom in sta bila velikokrat nesproščena. Kljub sorazmerno izenačenim izidom v posameznih setih, je bil Val Im-sa skozi vso tekmo v vodstvu. Slogi je nekajkrat sicer uspelo razliko nadoknaditi, v odločilnih trenutkih pa so domačini vedno znali uveljaviti svojo premoč. Peter de Walderstein je bil nad potekom tekme kar zadovoljen: »Glede na okoliščine moram reči, da so naši od-bojkarji opravili dober nastop in upam si trditi, da bi si po prikazani igri zaslužili osvojitev enega seta, več seveda ne, saj je Val vsekakor boljši nasprotnik.« »Pričakoval sem lažjo zmago, žal pa se pozna, da zaradi pomanjkanja igralcev med tednom slabo treniramo. Tekma je bila na nizki ravni, oboji smo veliko grešili, Slogi pa se pozna, da je manj izkušena od nas,« pa je povedal trener Vala Robert Makuc. Kontovel - Poggivolley 3:0 (25:16, 28:26, 25:15) Kontovel: N. Vatovaz, Cabrelli, Klobas, Ghezzo, Grgič, Ban, Cassanelli, Bembi, Briščik, Paoli (L), Poiani. Trener: Tania Cerne. Kontovelke so se v povratni tekmi oddolžile za poraz iz prvega dela. Tokrat so zaigrale bolj urejeno in zbrano, tako da so brez težav premagale starejše, a tehnično slabše nasprotnice. Po daljši odsotnosti se je vrnila Anna Paoli, ki je dobro opravila svojo nalogo, pohvalo pa zasluži tudi Petra Grgič. Dvojica Vatovaz-Cabrelli pa se je prvič uspešno preizkusila tudi v hitrih napadih na centru. UNDER 18 MOŠKI Ausa PAV - Sloga 3:0 (25:17, 25:13, 25:16) Sloga: Antoni 4, Cettolo 3, Dussich 8, Fiorelli 1, Pečar 6, Sosič 6. Trener Ivan Peterlin Tekmo tega kola so Slogaši odigrali v petek zvečer, nastopili pa so krepko okrnjeni. Zaradi šolskih izletov in drugih obveznosti je imel trener Peterlin na razpolago le šest igralcev, ki so se enakovredno kosali z domačini le na začetku prvega seta. Naši odbojkarji so bili do 17. točke v vodstvu, ko pa so ob nepravem trenutku zgrešili servis, je bilo tekme praktično konec. Ausa PAV je nanizala serijo zaporednih točk, obrnila rezultat v svojo korist, po tem razpletu pa se naši igralci enostavno niso več uspeli »pobrati«. Začeli so grešiti na vsej črti, bili premalo učinkoviti zlasti v napadu in v preostalih dveh nizih nudili domačinom res skromen odpor. UNDER16 ŽENSKE Fincantieri - Soča 3:0 (25:16, 25:21, 25:16) Soča: F. Malič, M. in S. Devetak, A. in I. Černic, Mosetti, Peressini, Brisco, Celikovič, Berlot. Trener Andrej Berdon. Sočine odbojkarice so proti slabšemu nasprotniku klonile. Ekipi sta si bili sicer v vseh nizih enakovredni, v končnicah pa je vedno prevladala tržiška ekipa. Najbrž sta na rezultat vplivala utrujenost (dan prej so igrale proti Cormon-su pet nizov) in podcenjevanje nasprotnika. UNDER12 MEŠANO Oma A - Kontovel 3:0 (25:8, 25:6, 25:5) Kontovel: Zatti, Bortolin, Monfre-da, Torcello, Zidarič, Hriaz, Puntini, Lar-conelli. Trenerka: Nicole Starc. Zaradi zimovanja so kontovelke nastopile v okrnjeni postavi. Oma je bila v vseh elementih boljša, saj v prvenstvu U12 nastopa že drugo leto. Kontovelke, ki so igrale šele drugo tekmo, pa so se takoj vdale. Pokazale bi lahko kaj več, če bi zaigrale z večjo borbenostjo. ŽENSKA C-LIGA - Pokrajinski derbi Libertas TS tudi tretjič boljši od Sloge Libertas San Giovanni - Sloga 3:0 (25:16, 25:12, 25:23) Sloga: Babudri 2, Crissani 2, Cvelbar 3, Gantar 9, Teresa Spangaro 2, Starec 7, Starec 1, Michela Spangaro (libero) 1, Cernich 0, Colarich 1, Alice Spangaro 6, Valič 1. Trener Martin Maver Tržaški San Giovanni slogašicam letos očitno ne leži, saj so s tem nasprotnikom sinoči izgubile že tretjič v prvenstvu. Tržačanke sicer niso bistveno boljše od naših deklet, ki pa so včeraj zaigrale slabše od tega, kar zmorejo. Popustile so predvsem v sprejemu, kar je seveda zelo pogojevalo nadaljnjo igro. Res je sicer, da so domačinke servirale zelo ostro, vendar so se Slogašice prehitro predale. Prva dva seta so tako domačinke osvojile brez večjega naprezanja in končni izidi povsem verodostojno odražajo potek na igrišču. Tretji set je obetal nekoliko boljši razplet. Povedel je sicer San Giovanni in vodil s 13:8, ko so se Slogašice zbrale, uredile svoje vrste in izenačile pri izidu 17:17, kar jim je vlilo samozavest, nadaljevale so z dobrimi potezami in povedle z 21:18. Žal pa so prav v končnici zgrešile dva sprejema, nato pa še zadnji servis, in vseh upanj, za ugodnejši izid je bilo tako konec. MOŠKA IN ŽENSKA D-LIGA Olympia v Reani spet prepričljivo, Naš prapor presenetil Borovke bi lahko zmagale bolj gladko, Kontovelke praznih rok MOŠKA D-LIGA Skupina za napredovanje Pittarello Reana - Olympia Ferstyle 0:3 (16:25, 19:25, 22:25) Olympia Ferstyle: Pavlovič 7, Hlede 8, Peršolja 2, Terčič 16, Capparelli 5, Komjanc 18, Polesel (L),Vi-zin 0, Sancin 0, Skerk, Brotto. Trener Zoran Jeron-čič. Olympia je dosegla v Furlaniji dragoceno zmago. Reano so na njenih tleh že premagali v rednem delu, ko pa so odigrali eno svojih letos najboljših tekem, medtem ko so na povratni tekmi v Gorici pred nekaj tedni prevladali šele po petih setih. Zato so se sinočnjega gostovanja malce bali, pokazalo pa se je, da je bil strah odveč, saj jim Reana ni nudila močnejšega odpora. Olympia je takoj začela s pravo nogo, povedla s 4:0 in prednost povečala še na 14:8 in 17:12, kar je bilo dovolj, da je zlahka vknjižila uvodni set, v katerem je bilo že vidno, da so Goričani posebno razpoloženi v napadu (na koncu 54%). Raven igre je v drugem setu upadla. Goričani so precej grešili (tudi šest servisov), Reana pa še bolj, tako da je tudi ta set naposled prepričljivo pripadel gostom. Najbolj borben je bil tretji set. Izenačen je bil do 18. točke. Filip Hle-de je nato na servisu dosegel dva asa, Olympia je po- vedla z 21:19, vodstva pa ni več izpustila iz rok. Gostje so z blokom dosegli deset točk, ob šestih asov do zgrešili 12 servisov, vendar so na splošno servirali ostro, kar je še bolj onesposobilo Reano. Skupina za obranek Naš prapor - Futura Cordenons 3:0 (27:25, 25:20, 25:20) Naš prapor: Kuštrin 18, Braione 10, L. Brot-to 18, Juretič 5, Caprara 6, Bajt 6, Simeoni 2, Čer-nic 1, Lukeš 3, Culot (L). Trener: Leghissa. Brici so zasluženo osvojili vse tri točke proti Fu-turi, ki je bila doslej nepremagana. Predvsem Bajt je tokrat zelo dobro vodil ekipo: korektor Brotto je bil s hitrimi žogami zelo prodoren, prav tako krili Kuštrin in Braione. Tako igro je omogočili tudi močan sprejem in prodoren servis. V prvem nizu so Brici zasledovali nasprotnika, po menjavah pa so ga prekosili. V drugem nizu so si prav tako priigrali prednost v končnici, v zadnjem nizu pa je bila igra izenačena do 10 točke, nato pa je Naš prapor predvsem z učinkovitimi servisi prevzel prednost in končno zmago. ŽENSKA D-LIGA Skupina za obstanek Bor Kmečka banka - Altura 3:2 (25:22, 17:25, 25:23, 19:25, 15:13) Bor Kmečka banka: Pučnik 22, Vodopivec 18, Grgič 9, Cella 11, Kneipp 7, Deila Mea 12, Hauschild (L), Zonch 1, Costanitni, Virgilio. Trener Betty Nacinovi. Borove odbojkarice so v mestnem derbiju premagale Alturo, kljub zmagi pa ostaja nekaj grenkega priokusa, saj so povsem po nepotrebnem zapravile točko. Altura je namreč nastopila v močno okrnjeni postavi, kljub odsotnosti dveh ključnih igralk pa je postregla z zelo borbenim nastopom in se je izkazala s številnimi posegi v obrambi. Plave pa so igrale zelo nihajoče, še posebno statične pa so bile v polju. V določenih trenutkih so tudi zgrešile preveč servisov, na mreži pa tokrat niso bile dovolj učinkovite. Domačinke so sicer srečanje začele uspešno, v drugem nizu pa dobesedno zaspale tako, da je Altura povedla 12:3 in nato prednost upravljala do konca. V tretjem setu so plave slavile samo na razliko, čeprav so že vodile 23:18. V končnici pa so popustile v sprejemu in zgrešile nekaj napadov tako, da bi Altura skoraj poskrbela za preobrat. Vodopivčeva in soigralke so spet odpovedale v četrtem nizu in slabo začele tudi tie-break. Ob menjavi igrišča je bilo tako 8:4 za nasprotnice, v nadaljevanju pa so se borovke le zbrale in na koncu z napadom Grgičeve vendarle prišle do druge zmage v skupini za obstanek. (T.G.) Kontovel - Virtus 1:3 (23:25, 26:24, 20:25, 20:25) Kontovel: Bukavec 22, Lisjak 12, Balzano 7, Štoka 8, Zuzič, Rudes 2, Micussi 0, Starc 0, Cas-sanelli 4, Zavadlal, Antognolli 0, Kapun (L). Trener Tania Cerne. Tekma je bila izenačena in Kontovelke bi si zaslužile vsaj točko. V prvih dveh setih so z dobrim servisom oddaljile nasprotnice od mreže, ves čas pa je pešal njihov sprejem, tako da jim ni nikoli uspeli prepričljivo voditi. Prvi set je tako pripadel Virtusu, drugi pa Kon-tovelkak, ki jim je v tem delu tekme z blokom in obrambo uspelo ustaviti nevarno napadal-ko Gripponijevo. Od tretjega seta dalje so Kon-tovelke servirale manj učinkovito, tako da je Virtus lahko uveljavil svojo hitro igro, na centru pa ga je bilo težko ustaviti. Kontovelkam je zmanjkalo tudi nekaj športne sreče, poleg tega je bil sodnik do podajalke Virtusa preveč prizanesljiv, saj ji je »odpustil« marsikatero sporno podajo. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. februarja 2011 23 NOGOMET - 2. amaterska liga Breg nepremagan tudi v Vižovljah Z osvojeno točko proti Sistiani so zelo zadovoljni Breg je dosegel že štirinajsti zaporedni pozitivni rezultat. Zadnjič so izgubili 31. oktobra lani proti Roianeseju (2:1) kroma Sistiana - Breg 0:0 Breg: Cresi, Cigui, Degrassi, Stefani (Sovič), Potleca, Drago, Laghezza, Gar-giuolo, Giuliani (Coppola), Mendella, Cermelj. Trener: Tommasi. Breg je v vnaprej odigrani tekmi proti Sistiani osvojil pomembno točko in tako vknjižil že 14 zaporedni pozitivni izid. Serije petih zaporednih zmag moštva iz devinsko-nabrežinske občine ni uspel prekiniti, kljub temu pa je izid zelo dobrodošel. Proti nasprotniku, ki jih zasleduje z 32 točkami, Breg ni prikazal najboljše predstave: Tommasijeve fante je motila predvsem močna burja. Srečanje se je odvijalo pretežno na sredini igrišča, s tem da so boljšo predstavo prikazali gostitelji, ki je imel tudi več priložnosti. Med temi je Sistiana zadela prečko po napaki Bregove obrambe, Tommasijevi varovanci pa so bili najnevarnejši v peti minuti drugega polčasa s Čermeljem (po podaji Mendella), a je nasprotnikov vratar žogo ubranil. V tem delu tekme je bila Sistiana zelo prodorna, vendar je Breg dobro branil. Zadnje minute so bile zelo napete; gostje so še zadnji poskušali prelisičiti vratarja iz razdalje, vendar neuspešno. »Točka je zelo pomembna. Sistia-na se je namreč izboljšala, tako da smo zelo zadovoljni. Mi smo imeli malo priložnosti, tudi zaradi burje,« je po tekmi povedal trener Tommasi. Ostali izid: Moraro - Piedimonte 0:0. Elitna liga: San Luigi - Virtus Corno 3:2. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Fincantieri 2:0 (1:0) Strelca za Vesno: Vascotto, M. Ma-janovic. Vesna: Dedenaro, Brass, Purič, Žerjal, M. Marjanovic, Hoffer, Candot-ti, Bagatin (Fachin), A. Marjanovic, Vi-viani, Vascotto. Trener: Zucca. Vesna je na domačem pravokot-niku postregla z zelo dobrim nastopom in zasluženo prišla do zmage. Varovanci trenerja Vascotta so igrali zelo borbeno in niso nikoli popustili, zato zaslužijo pohvalo prav vsi. Prvi zadetek so nogometaši Vesne dosegli že po samih treh minutah igre, podvojili pa so, ko je tekla 60. minuta. Zmago pa so zapečatili v 75. minuti, in sicer ko je vratar De-denaro ubranil 11-metrovko. Juventina - Zaule 0:5 (0:2) Juventina: Montagner, Gramazio, Pojan, Cadez, Peric, Iurilli, Mauro, Graba, Franco, Kenda. Trener: Currato. Juventina je na domačem igrišču doživela nov visok poraz. Enajsterica iz Žavelj je bila pretrd oreh za zdesetkano vrsto trenerja Currata, kot zgovorno kaže končni izid. Tudi tokrat so namreč Štandrežci nastopili le v desetih, tako da trener Currato ni imel na razpolago niti ene menjave. Končni izid je bil tako dejansko že znan pred sodnikovim žvižgom. Ostali izid: San Luigi - Sistiana 3:0. DRŽAVNI MLADINCI - Na gostovanju Kras po dolgem času spet zmagal Union Quinto - Kras 0:1 (0:1) STRELEC: Dalesio v 44. minuti. Kras: Zetto, Papapico, Bertocchi, Simeoni (Gobbo), Zeriali, Carli, Dalesio (Minichini), Jankovič, Martini, Visca (Fronzo), Nardini. (Paulich, Arduini). Po treh porazih in treh neodločenih izidih so Krasovi nogometaši spet vknjižili vse tri razpoložljive točke. Ekipo, ki zaseda visoko mesto s 34 točkami, so premagali z borbeno in zbrano igro. Zmagoviti zadetek je Kras dosegel tik pred odmorom, potem ko si je odločilno priložnost priigrala trojica Martini - Jankovič - Dalesio, ki je bil naposled uspešen pri strelu. Union Quinto je v dvajseti minuti prvega polčasa sicer imel tudi priložnost za vodstvo, enajstmetrovko pa je zgrešil. V drugem polčasu je bil nevaren le do polovice igrišče, v napadalni fazi pa je preveč grešil pri podajah in se zato ni približal golu. Kras je napadalno igral vse do konca; priložnosti so imeli še Nardini, Menechini in Martini, vendar so bili neuspešni. Dobro so igrali tudi v obrambi in tako ubranili vse do končnega sodnikovega žvižga prednost in zasluženo zmagali. Zaradi okvare vozila je bil tokrat odsoten trener Marino Kra-gelj. Ostali izidi: Chioggia - Belluno 1905 0:3, Citta' Concordia - Unione Venezia 0:0, Opitergina - Sandona' Jesolo 2:1, Sanvitese - Pordenone 0:2, Tamai -Torviscosa 1:0, Treviso 2009 - Monte-belluna 0:3. Vrstni red: Pordenone 48, Mon-tebelluna 39, Unione Venezia 38, Citta' Concordia 35, Union Quinto 24, Belluno 1905 in Kras 32, SAndona' Jesolo in Opitergina 31, Treviso 2009 28, Sanvitese 21, Tamai 16, Torviscosa 11, Chioggia 9. ALPSKO SMUČANJE - Na Piancavallu Na državni finale v Abetone pet mladih SK Brdina in SK Devin Na državnem finalu Ostržka na smučeh (Pinocchio sugli sci) bo nastopilo med najmlajšimi tudi pet naših smučarjev, in sicer Brdinina tekmovalca Petra Kalc in Alex Ostolidi ter Devinovi tekmovalci Petra Udo-vič, Andrea Craievich in Alessandro Deluisa. Včeraj so na Piancavallu na zahtevni progi Sauc priredili kvalifikacijsko tekmo v veleslalomu; na državni finale se je uvrstilo prvih sedem dečkov vsake starostne kategorije in pet deklic. Med uvrščenimi je zmago osvojila tokrat samo miška (letnik 2001) Petra Udovič (Devin), na drugo mesto sta se včeraj uvrstila med babyji 2003 Petra Kalc (Brdina) in Andrea Craievich (Devin) med miškami 2000. Zadnje razpoložljivo mesto pa sta zasedla Alex Ostolidi (Brdina) med babyji 2003 in Alessandro Deluisa (Devin) med babyji 2002, ki sta bila sedma. Trenerja Aleš Sever (Devin) in David Sosič (Brdina) sta bila z izidi zelo zadovoljna. Deželna smučarska zveza je sicer pred tednom dni odločila, da tekma ne bo na lažji progi Busa, ampak na strmejši Sauc, kar naj bi omogočilo boljšo selekcijo. Danes bodo na kvalifikacijah za nastop na državni finale Ostržka na smučeh nastopili še dečki in naraš-čajniki. Prisotni bodo tekmovalci Brdine in Devina. Izidi: Baby 2003 ženske: 1. Gi-nevra Pase (Aviano) 46,31; 2. Petra Kalc (Brdina) 46,49; 7. Caterina Sini-goi (Devin) 52,70. Baby 2003 moški: 1. Cristian Cusin (Pordenone) 41,89; 7. Alex Ostolidi 44,96; 18. Nedir Peric (oba Brdina) 54,91. Baby 2002 moški: 1. Cristiano Agostinis (Dau-da) 41,48; 7. Alessandro Deluisa (Devin) 47,63. Baby 2002 ženske: 1. Giorgia Mase' (Cai xxx ott) 43,17; 12. Anna Ciuch (Brdina) 50,82. Miške 2001: 1. Petra Udovič (Devin) 44,67; 17. Irene Lopreiato 50,84; 18. Sara Craievich (obe Devin) 51,84; odstopila Giorgia Sinigoi (Devin). Miške 2000: 1. Valentina Piccin (Cimenti) 41,66; 2. Andrea Craievich (Devin) 42,50. Miški 2000: 1. Alessandro To-soni (Sella nevea) 41,02; 9. Enrico Rožič 43,66; 33. Sameul Purič (oba Devin) 51,44. Mladinini tekači danes na Tržaškem prvenstvu Ski Arena Gabriella Paruzzi na Trbižu bo danes kulisa tržaškega prvenstva v teku na smučeh v organizaciji Sci club 70. Med tekmovalci bo nastopilo tudi 16 Mladininih tekačev, med katerimi bo veliko mladih. Zastavonoša kriškega kluba pa bo Mateja Bogatec, ki je ena izmed fa-voritinj za absolutni naslov. Nastopilo bo 40 tekmovalcev petih tržaških klubov: ob Mladini še Sci Cai XXX Ottobre, Sci club 70, Sci CAI Trieste in Gruppo Sci Dopolavoro Ferroviario. Vsi bodo tekmovali v klasični tehniki: najmlajši se bodo preizkusili na kilometer dolgi progi, člani pa 7,5 kilometrov. Častna gostja bo olimpijska zmagovalka Gabriella Paruzzi. ŠPORTEL - Jutri »Vse« o Trofeji ZSŠDI Jutrišnji Športel (TV Ko-per-Capodistria, začetek ob 22.30) bo kolesarsko obarvan. V studiu bo namreč voditelj oddaje Igor Malalan gostil predstavnike organizacijskega štaba 35. Trofeje ZSŠDI, ki bo prihodnjo nedeljo v Lo-njerju. »Dušo« dirke Radivoja Pečarja bodo spremljali Manuel Purger, Damjan Coretti in Gabrijel Černigoj. Kar zadeva prispevke bodo na svoj račun prišli predvsem nogometaši. Spremljali so (ali še bodo) nastopa Krasa in Brega ter derbi med Zarjo Gajo in Primorjem, pa tudi tekmo odbojkarjem Sloge Tabor in hokejistov Poleta Kwins. SPDT - 5. tečaj teka na smučeh Šola v idealnih razmerah Šestnajst odraslih in šest otrok usvojilo osnove klasične tehnike nordijskega smučanja - Na začetku težavno iskanje ravnotežja Udeleženci Tečaja teka na smučeh, ki ga je Smučarski odsek SPDT-ja minuli konec tedna organiziral na Pokljuki, so bili v nedeljo zvečer utrujeni, a zadovoljni. Imeli so namreč za sabo intenzivno tridnevno spoznavanje tehnik nordijskega smučanja na planoti, ki se nahaja na skrajnem vzhodnem robu Julijskih Alp. K uspehu tečaja, ki je tokrat v priredbi organizatorjev potekal že petič zapored in katerega se je udeležilo 16 odraslih in 6 otrok, so vsekakor pripomogle dobre snežne in vremenske razmere. Tečajniki so dospeli na Pokljuko v petek, 18. februarja, opoldne, kjer jih je v Šport Hotelu (Goreljek) pričakala profesorica smučanja Milena Kordež, ki je kaj kmalu pričela potrpežljivo, vztrajno in odločno razlagati skupini odraslih najprej osnove in nato še celotno raznoliko klasično tehniko nordijskega smučanja; skupinico otrok in mladostnikov, ki so se izkazali kot pogumni in obetavni protagonisti dogajanja na snežni odeji, je pa prizadevno spremljala učiteljica Katja Kor-diš. Petkov popoldan je minil za vse v znamenju vaj za privajanje na smuči, usvojitve primernega nagiba telesa, hoje s palicami po smučini, vaj za ravnotežje in drsenje. Seveda tudi padcev, v prvi vrsti s strani ti- stih, ki so ob tej priložnosti prvič stopili na tovrstne smuči, ki so - tako so ugotovili na lastni koži - brez robnikov in ožje od tistih, ki si jih nadenemo za spust pri alpskem smučanju: »posledice« le-tega so bile tako vidne pri začetnem iskanju ravnotežja in neuspelem zaviranju. Sicer se je tečaj sklenil brez omembe vrednih poškodb: nekateri tečajniki so se vrnili domov s kako modrikasto liso na koži, ki je prej niso imeli, drugi so polomili smu- čarsko palico; kdor se je udeležili že prejšnjih tečajev je pa le še izboljšali svoje znanje. Naslednjega dne so se tečajniki po jutranji vadbi spusta po rahlo strmem smučišču, ki je na območju urejeno za mlajše, odpravili na pohod v gozd, v katerega so od časa do časa pronicali sončni žarki in nato vadili dvotaktni diagonalni korak in tistega s soročnim odrivom na planoti pri Spod- njem Goreljku in Barju Šijec. Tečaj se je sklenil v nedeljo, ko je dopoldne prišel na vrsto obisk Planine Javornik, kjer so tečajniki še dodatno pilili tehniko teka, spusta in zavojev na smučeh. Po povratku v hotel in kratkem oddihu so se poslovili od prijateljev in novih znancev, vstopili v avtomobile in se odpeljali proti domu s prepričanjem, da se prihodnje leto, če že ne prej, vrnejo na Pokljuko. Matej Caharija 24 Nedelja, 27. februarja 2011 RADIO IN TV SPORED ZA DANES V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Vesel rojstni dan, Vodinko 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Dok. film: Veter se požvižga, režija in scenarij Filip Robar Dorin; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 10.00 Sv. maša 11.00 Aktualno: Pianeta mare 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Melaverde 13.20 Aktualno: Pianeta mare 13.55 Aktualno: Donnaventura 15.00 Nan.: Suor Therese 16.45 Film: Air America (pust., ZDA, '90, r. R. Spottiswoode, i. M. Gibson, r. R. Downey) 18.55 Dnevnik 19.35 Nan.: Il ritorno di Colombo 21.30 Film: Il comandante Florent -Doppia identita (det., Fr., '04, r. M. Perrot-ta, i. C. Touzet) 23.20 Šport: Controcam-po 1.25 Nočni dnevnik Canale 5 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia 7.00 Dnevnik 9.30 Dnevnik - L.I.S. 9.35 Aktualno: Magica Italia 10.00 Aktualno: Linea verde Orizzonti 10.30 Aktualno: A Sua immagine 10.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.20 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in - LArena 15.50 Variete: Domenica In - Amori 16.15 Variete: Do-menica in... onda 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.30 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Aktualno: Le frontiere dello spirit 10.00 Resničnostni show: Grande Fratello 10.15 Film: Amore per sempre (fant., ZDA, '92, r. S. Miner, i. M. Gibson, J.L. Curtis) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 14.00 Variete: Domenica Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.401.30 Variete: Paperissima Sprint 21.10 Talent show: Amici (v. M. De Filippi) 23.30 Aktualno: Terra! 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 2.05 Film: Una mamma single (dram., ZDA, '03, r. D. McBrearty) v Italia 1 7.00 Aktualno: Superpartes 7.45 Risanke 10.45 Film: Scooby-Doo e il fantasma del-la strega (ris., ZDA, '99) 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Nan.: Sms - Squadra molto speciale 14.15 Film: Le nebbie di Avalon (fant., Češka/Nem., ZDA, '01, r. U. Edel, i. A. Huston) 17.55 Risanka: Scooby Doo 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Mr. Bean 19.15 Film: Timeline (fant., ZDA, '03, r. R. Donner, i. P. Walker, F. O'Connor) 21.25 Film: Trappola in fondo al mare (akc., ZDA, '05, r. J. Stockwell, i. P. Walker, J. Alba) 23.40 Film: Pau- Nan.: Atelier Fontana - le sorelle della moda 23.35 Dnevnik - kratke vesti 23.40 Aktualno: Speciale Tg10.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Ap-plausi 2.25 Glasb.: Sette note - Musica e musiche 2.45 Aktualno: Cosi e la mia vita... Sottovoce 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 1.50 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.35 Aktualno: Art Attack 8.55 Nan.: Karku 9.20 Kviz: Social King 10.10 Variete: Ragazzi c'e Voyager 10.40 Aktualno: A come avventura 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che...aspettano 15.40 Variete: Quelli che... il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.05 Variete: Crazy Parade 19.40 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.00 Nan.: NCIS - Unita anticrimine 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Dnevnik 1.20 Aktualno: Sorgente di vita 2.30 Vremenska napoved ra primordiale (srh., ZDA, '07, r. M. Katle-man, i. D. Purcell) 1.40 Film: Sleepless (kom., It., '08, r. M. DePanfilis, i. V. Cervi, V. Placido) ^ Tele 4 6.00 Aktualno: Fuori orario 7.35 Nan.: La grande vallata 8.30 Film: Toto a Parigi (kom., Franc./It., '58, r. C. Mastrocinque, i. Toto) 10.05 Aktualno: Appuntamento al cinema 10.10 Nan.: Pepper Anderson agente speciale 11.00 Aktualno: Tgr EstOvest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.30 Dnevnik, In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kilimangiaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Presadiretta (v. R. Iacona) 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'almanacco del Gene Gnocco 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Te-lecamere 1.50 Fuori orario - Cose (mai) viste u Rete 4 7.05 Aktualno: Superpartes 8.20 Nan.: Tequila & Bonetti 9.20 Dok.: Magnifica Italia 7.0013.05 Dok.: Cavallo che passione 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.00 Aktualno: Salus Tv 8.15 Aktualno: Musa Tv 8.25 Aktualno: Italia economia e prometeo 8.35 Aktualno: Rotocalco Adnkronos 10.35 Variete: Mukko Pallino 11.30 Šport: Ski magazine 12.00 Dok.: Italia magica 12.25 Variete: Chef a sorpresa 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre domenica 13.40 Variete: Camper Magazine 14.10 Nan.: La saga dei Mc Gregor 17.30 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.45 Šport: Domeni-ca Sport 21.30 Dnevnik in športne vesti 22.30 Film: Delitto al central (dram., '89) 0.00 Talk show: A tambur battente 1.00 Dok.: L'Italia da scoprire La 7 LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Nan.: L'ispettore Tibbs 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Šport: Mo-tociklizem 16.00 Film: Glory - Uomini di gloria (voj., ZDA, '89, r. E. Zwick, i. M. Broderick, D. Washington) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Aktualno: Niente di personale (v. A. Piroso) 0.15 Dnevnik 0.25 Aktualno: InnovatiON 1.05 Aktualno: Bookstore 2.10 Film: Tempesta su Washington (dram., ZDA, '62, r. O. Preminger, i. H. Fonda, C. Laughton) Jr Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav 9.55 Ris. nan.: Ani-malija 10.20 Pustolovščina v gozdu, 2. del 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare (pon.) 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Maribor 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! 14.25 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope 15.00 NLP s Tjašo Že-leznik 15.05 Na naši zemlji z Marjano Grčman 15.10 Profil tedna z Mašo Kljun 15.35 Večno z Lorello Flego 15.40 Športne novice z Anžetom Bašljem 15.50 Športni gost 16.05 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 16.15 Mega face s Tadejem Korenom Šmidom 16.25 Svetovno s Karmen Švegl 16.35 Naglas! 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 NLP - razvedrilna odd. 18.10 Prvi in drugi 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Zrcalo tedna, športne vesti 20.00 EMA 2011 21.55 Družinske zgodbe 22.50 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.30 Mini serija: Zveza 0.55 Dnevnik (pon.) 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.50 Infokanal (T Slovenija 2 7.20 Globus (pon.) 7.50 Kviz: Male sive celice (pon.) 8.55 Bansko: SP v alpskem smučanju, slalom (m), prenos 1. vožnje 9.50 Koncert nagrajencev: 12. Državno tekmovanje citrarjev v komornih skupinah, 2. del 10.25 Are: SP v alpskem smučanju, super-veleslalom (Ž), prenos 11.45 Skozi čas 11.55 Oslo: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek 30 km (m in ž), zasledovalno, prenos 12.55 Bansko: SP v alpskem smučanju, slalom (m), vključitev v prenos 2. vožnje 13.45 Turbolenca 14.40 Oslo: SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki, ekipno, prenos 16.45 50 let pokala Vitranc, reportaža 17.30 Dok. film: Srce letališča (pon.) 18.15 Športna oddaja: Planet šport (pon.) 18.40 Kiel: rokomet, tekma lige prvakov, Kiel - Celje Pivovarna Laško, prenos 20.15 Žrebanje lota 20.25 Ars 360 20.40 Lit. nad.: Junak našega časa, zadnji del 21.40 Futsal: kvalifikacije za EP 2012, Slovenija - Italija, posnetek iz Laškega 23.10 Nad.: Nujni primeri (pon.) 0.00 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.20 Kronika 8.05 21.30 Žarišče 10.30 Kronika 11.40 Svet v sliki in besedi 11.5516.40 Na Tretjem... 13.05 Poročila TVS114.15 Dok. odd.: Rab - otok lakote 15.45 Tedenski izbor 17.30 Poročila TVS119.00 Tv Dnevnik Tvs120.00 Slovenija in Evropa 22.15 Dok. odd.: Sojenje rdečim Kmerom Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - Deželne vesti 14.10 Euronews 14.15 Tednik 14.45 »Q« - trendovska oddaja 15.30 Sredozemlje 16.00 Istrska potovanja 16.45 22.30 SP v nordijskih disciplinah 17.45 Vsedanes - Svet 18.00 Glasbeni spomini z B. Kopitarjem 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premier 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... 21.00 Dok. odd: Mednarodna obzorja 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Nedeljski športni dnevnik 23.25 Koncert: Resna glasba 23.55 Vsedanes - Tv dnevnik 0.10 Čezmejna Tv - TDD "i Tv Primorka 15.3023.15 Videostrani, Tv prodajno okno 16.00 Zelena bratovščina 16.30 Z Mojco po domače (pon.) 17.30 Mavrica (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Razgledovanja (pon.) 20.30 Pod drobnogledom (pon.) 21.30 Veliko platno 22.30 Veliko platno 22.30 Velenje, mesto rocka: Big Addiction / pop Pop TV 8.00 Winx klub (ris.) 8.25 YooHoo in prijatelji (ris.) 8.40 Radovedni Jaka (ris.) 8.50 Anim. serija: Poštar Peter 9.05 Medved Rupert (ris.) 9.20 Ben 10 (ris.) 9.45 Bakuganski bojevniki (ris.) 10.10 Živalski fenomeni (dok. serija) 10.30 Športni magazin 11.35 Kuhajmo po domače (hrana in ppi-jača) 12.10 Mamice na preizkušnji (dok. serija) 13.10 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 14.10 Čarovnije Crissa Angela (dok. serija) 14.40 Nepredstavljivo (drama, ZDA, '07) 16.15 Film: Šola rocka (kom., Nem., '03) 18.20 Ljubezen skozi želodec (Hrana in pijača) 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Pirati s Karibov (akc., ZDA, '06) 22.50 Eli Stone (hum. nan.) 23.45 Film: Počitnice v Burmi (akc., V.B./ZDA, '95) 1.35 Najmanjši britanski otroci (dok. drama, V.B.) 2.30 24UR, ponovitev, Novice 3.30 Nočna panorama (reklame) A Kanal A 7.55 Anim. film: Princeska in revna deklica (ZDA, '04) 9.30 Anim. film: Pošasti proti nezemljanom - Mutantske buče iz vesolja (ZDA, '09) 10.00 Anim. film: Kraljestvo morskega psa (ZDA, '04) 11.35 Vsi sovražijo Chrisa (hum. serija) 12.05 Nova Heidi (mlad. serija) 12.35 Šola za deskarje (drem. serija) 13.05 Princ z Bel Aira (hum. serija) 13.40 Teksaški mož postave (akc. serija) 14.35 Peklenski teden (hum. nan.) 15.05 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.35 Film: Umazani ples 2 (rom. drama, ZDA, '04) 17.10 Šef pod krinko (dok. serija) 18.05 Dva moža in pol (hum. nan.) 18.35 Šport: Magazin Lige prvakov 19.10 The Big Game (zabava) 20.00 Film: Razkritje (drama, ZDA, '94) 22.25 Dobri fantje (krim. drama, ZDA, '90) 1.05 Moj najhujši sovražnik (akc. serija) 1.55 Šef pod krinko (dok. serija) 2.50 Love TV (erotika) 3.45 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček: Mala Ce-cilijanka 2010; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Radio brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Prešernova proslava iz Ukev; 18.30 Music box; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Dobro jutro na RK; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.15 Veliki glasbeni trenutki: španski tenorist Placido Domingo; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi na srednji šoli v Dolini pri Trstu; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vremenske in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 19.45 Radijska kronika; 20.00 Večer večnozelenih melodij s Tuliom Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Napovednik; sledi Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservatorio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Detto tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.30-15.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro, vmes: 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 13.05 Arsove spominčice in Evroradijski koncert; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Vokalno instrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.0010.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Vključite se v svoj kolektiv in bodite timski igralec. Želja po samostojnosti na delovnem mestu vam ne bo prinesla ničesar. Če se še šolate, boste imeli polno novih obveznosti. /m^^t BIK 21.4.-20.5.: Vse vaše želje se ne morejo uresničiti, zato se osredotočite na najpomembnejše stvari in jih poskušajte narediti. Uredite razmere z ljubljeno osebo, saj se vajina vez počasi ohlaja. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: V naslednjem tednu se vam bo ponudilo kar nekaj priložnosti za izboljšanje finančnega stanja, zato jih čim več izkoristite. Pri odločanju ne bodite zaletavi in nepremišljeni. RAK 22.6.-22.7.: V naslednjem tednu vam bo odpornost padla, dobro se oblecite, preden boste odšli na hladno. Morebitni zapleti na delovnem mestu naj vas ne odvrnejo od dela. Denar: dobro. LEV 23.7.-23.8.: V prihod- (^^r njem tednu boste polni novega delavnega elana, kar izkoristite in se spravite k obveznostim, ki jih niste dokončali. Pozitivno energijo bodo začutili ljudje okoli vas. DEVICA 24.8.-22.9.: Ker ste ^^ končali pomembno zadolžitev, bo naslednje obdobje malce manj stresno in veliko bolj zabavno za vas. Izkoristite prosti čas zase in za dejavnosti, ki se jih radi lotite. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Neka ^ ^ oseba se vam želi približati, vendar ste preveč zaprti vase. Odprite se ji in ji vračajte pozornost, saj boste drugače zamudili priložnost. Zdravje: možen bo kašelj ali zamašen nos. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V prihajajočem tednu boste na delovnem mestu napolnjeni z energijo in inovativni. Ob srečanju z neko osebo v naslednjih dneh vam ne bo prijetno. Av STRELEC 23.11.-21.12.: V naslednjih dneh se boste dobro ujeli s prijatelji, s katerimi boste preživeli veliko časa. V teh dneh naj vam bo družina na prvem mestu. Na delu boste plačali zaradi vaše napake. KOZOROG 22.12.-20.1.: Ne smete se sprijazniti z rezultatom, ki bi ga lahko presegli. V delo, ki ga opravljate, vložite svoj maksimum in se bolj potrudite, saj svojih sposobnosti ne izkoriščate dovolj. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Zaradi nepremišljenosti in zaleta-vosti se lahko spravite v neroden položaj, zato se dela in obveznosti lotite bolj preudarno in počasi. Zaradi dela boste napeti in nestrpni. RIBI 20.2.-20.3.: V naslednjem tednu boste doživeli veliko lepih trenutkov s prijatelji, vendar pazite, da ne zanemarite obveznosti, ki vas čakajo. V krogu družine boste zelo uživali in se veliko pogovarjali. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. februarja 2011 25 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Nekaj minut za domačo glasbo: Ansambel Braneta Klavžarja 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 7.00 Dnevnik, L.I.S. 7.35 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 8.00 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 9.00 Dnevnik in rubrike 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.50 1.30 Aktualno: Appuntamento al cinema 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in focus 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Atelier Fontana - Le sorelle della moda 23.15 Dnevnik - kratke vesti V^ Rai Due 23.40 Aktualno: Glam - Essere e apparire V" Rai Tre 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: Bobby (dram., ZDA, '06, r. E. Estevez, i. A. Hopkins, D. Moore) 23.15 Dok.: Correva 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.35 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.30 Aktualno: Protestan-tesimo, sledi Vremenska napoved 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 13.55 Šport: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek 10 km (Ž) 14.20 Variete: Pomeriggio sul Due 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S., vremenska napoved in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 23.25 Dnevnik l'anno 0.00 Nočni dnevnik, sledi Deželni dnevnik 1.10 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 7 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken - coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Eroe per caso (kom., ZDA, '92, r. S. Frears, i. D. Hoffman, G. Davis) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il patriota (pust., ZDA, '00, r. R. Emmerich, i. M. Gibson, H. Ledger) 0.25 Film: The River Wild - Il fiume della paura (pust., ZDA, '94, r. C. Hanson, i. M. Streep, K. Bacon) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque 9.55 Resničnostni show: Grande Fra-tello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 14.10 Nan.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Po-meriggio Cinque 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hun-ziker) 21.10 Resničnostni show: Grande Fratello 11 (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... programmi dell'ac-cesso 9.10 Aktualno: Agora, sledi Agora Brontolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Fuori Tg 12.50 Šport: SP v nordijskem smučanju, smučarski tek 10 km (Ž) 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ra-gazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (26. februarja 2011) Vodoravno: akumulacija, kolonizator, Alabama, Are, Don, Carl, D. S., Vis, njiva, L. O., padavina, Maze, Nana, Ir, tep, let, raja, Martina Kafol, Neal, ariani-zem, notar, tat, A. N., lopovi, O. D., emir, gal, svarilec, rinoragija, čarilo, asana, Anar, Anatol; na sliki: Tina Maze. Mala križanka, vodoravno: 1. slana, 6. volan, 7. Erato, 8. vinar, 9. os, 10. ša, 11. mrak, 13. Raa, 14. Anton, 17. liana, 18. faran. 6.35 Risanka 8.10 Nan.: Pippi Calzelunghe 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: La terza stella (kom., It., '04, r. A. Ferrari, i. Ale&Franz, i. P. Faksova) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Naruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor Moon 16.40 Nan.: Merlin 17.35 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Nan.: CSY - NY 23.00 Nan.: Fringe 0.45 Film: Torbide relazioni (triler, ZDA, '06, r. T. Ingram, i. N. deBoer, B. Krause) 2.35 Aktualno: Pokerlmania ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.05 Šport: Ski Magazine 8.30 Dnevnik 8.50 Nan.: La saga dei Mc Gregor 10.20 Dnevnik 10.30 Dok.: Borgo Italia 11.00 Nad.: Betty La Fea 11.50 Variete: Camper Magazine 12.40 Dok.: Wild Adventure 13.10 Aktualno: Videomotori 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Animali amici miei 15.00 Nogomet: Rivediamoli 16.25 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Musa TV 19.10 Aktualno: Italia economica e Prometeo 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Dai nostri archivi 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Udinese a giochi fat-ti 21.45 A tambur battente 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Tg Montecitorio 23.45 Nan.: Il bene oscuro (It., r. E. Pasciulli) La 7 LA 6.05 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Major League 3 - La grande sfida (kom., ZDA, '98, r. J. Warren) 15.55 Dok.: Atlantide - Storie di uo-mini e di mondi 17.45 2.15 Nan.: MacGy-ver 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Show: G Day (v. G. Cucciari) 20.00 Dnevnik 20.30 4.15 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: L'infedele 23.55 Dnevnik, sledi N.Y.P.D. (t Slovenija 1 6.25 Utrip (pon.) 6.35 Zrcalo tedna (pon.) 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Risanka: Prihaja Nodi (pon.) 10.20 Risanka: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.45 Potpla-topis (pon.) 11.05 Nan.: Šola Einstein (pon.) 11.30 Ris. nan.: Izganjalci vesoljcev 11.55 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Maribor (pon.) 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.45 Ris. nan.: Kljukec s strehe (pon.) 16.10 Otr. odd.: Nočko 16.20 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.30 Dok. odd.: Od morja prekleti 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Tednik 21.00 Studio City 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 23.35 Glasbeni večer (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 8.15 Posebna ponudba 8.55 Prisluhnimo tišini (pon.) 9.25 Gremo na smuči (pon.) 10.00 Dobro jutro 11.25 Oslo: SP v nordijskem smučanju, nordijska kombinacija, skoki, ekipno, prenos 12.40 Oslo: SP v nordijskem smučanju, tek, 10 km (ž) klasično, posamezno, prenos 14.15 Opus (pon.) 14.55 Oslo: SP v nordijskem smučanje, nordijska kombinacija, teki, ekipno, posnetek 16.15 Oslo: SP v nordijskem smučanju, tek, 10 km (ž) klasično, posamezno, posnetek 17.15 Hum. nan.: Stara nergača (pon.) 17.45 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope (pon.) 18.15 ARS 360 (pon.) 18.30 Prvi in drugi (pon.) 18.55 Z glavo na zabavo 19.25 Univerza 20.00 Peklenski izbor 20.45 Dok. serija: Čudoviti svet Alberta Kahna, zadnji del 21.35 Knjiga mene briga 22.00 Bleščica, oddaja o modi 22.30 Film: Temnomodrasko-rajčrna 0.10 Dok. odd.: Dežela bakterij (pon.) 1.10 Zabavni infokanal (T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.10 21.30 Žarišče 8.00 Novice 9.00 Novice 9.50 Gledalci razpravljajo 10.30 Novice 11.1016.10 Slovenija in Evropa 12.05 Tedenski pregled 13.30 Poročila Tvs1 14.00 Redna seja DZ, prenos 20.00 Aktualno 22.00 Črno beli časi 22.50 Aktualno Koper Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura pop Pop TV 7.10 Najlepša leta (hum. serija) 8.05 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.00 TV prodaja, Reklame 9.15 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.10 TV prodaja, Reklame 10.40 18.00 Gospodarica srca (dramska serija) 11.35 TV prodaja, Reklame 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 15.55 Sebična ljubezen (dramska serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Lepo je biti sosed (hum. serija) 20.55 Film: Stara, spelji se (kom., ZDA/Nem., '03) 22.430 24UR zvečer, Novice 22.50 Nevarna igra (krim. serija) 23.45 30 Rock (hum. serija) A Kanal A 7.209.345 Družina za umret (hum. serija) 7.50 ŠKL, Športni magazin 8.50 11.15, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.15 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.40 0.25 Pa me ustreli! (hum. serija) 12.1016.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 13.00 TV prodaja, Reklame 13.30 Film: Dnevi groze (dram., '04) 15.05 Mlada Pazi, kamera! 17.05 Na kraju zločina - CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Neposredna nevarnost (akc., ZDA, '94) 22.35 Film: Lovci na mine (akc., ZDA, '98) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes -vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Posvečeno Tartiniju - resna glasba 16.10 SP v nordijskih disciplinah 17.10 Avtomobilizem 17.25 Istra in... 18.00 23.15 Športna mreža 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Italija 20.00 Sredozemlje 20.30 Artevisione 21.00 Aktualna tema: Meridiani 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 22.15 Kino premiere 22.30 Športel 23.00 Primorska kronika 23.50 Vremenska napoved 23.55 Čezmejna Tv - TDD ^ Tv Primorka 9.00 Videostrani, Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00-15.00 Novice in videostrani 11.05 23.30 Tv prodajno okno, videostrani 17.00 Tv prodajno okno 18.00 Pavliha noče v šolo, gledališka skupina OŠ Šturje, Ajdovščina Podružnica Budanje 18.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura 20.30 Odbojka - Modra skupina: Salonit Anhovo - Calcit Volleyball 23.00 RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 16. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Radio brez meja; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Gustav Mahler; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.30 Poročila; 10.00 Pod dresom; 12.00 Osebnost Primorske, glasovanje; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.33 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica z blues festivala Circolo live; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Glasbeni navigator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregio-ne news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non...; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.00-14.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fegiz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 6.35 Žurnal; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kro- nika; 8.02, 11.00 Ime tedna; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 10.30, 11.30, 12.30 Novice; 11.00-12.00 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 19.45 Londomat - Matjaž Ambrožič o dogajanju v Londonu; 20.00 Ce-derama; 20.30 Top albumov; 21.00 Razmerja s Tajo Zuccato; 21.30 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirih strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evro-radia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS v Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 26 Nedelja, 27. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI skupina 85 - Kniga Patrizie Vascotto in Stelle Rasman Tomizzove poti po Trstu Knjiga je odličen »vodnik po Tomizzi in njegovem Trstu« Vsaka pot, na katero nas zanesejo zanimanje, želja po spoznavanju ali čista turistova radovednost, ima poleg svojega zunanjega videza tudi neko notranje življenje. Vešč in pozoren opazovalec si bo iz obiskanih kotičkov domačega ali tujega sveta izrezal podobe, ki se bodo kot razglednice vtisnile v vizualni spomin, hkrati pa bo vsrkal vtise, občutke, sugestije in pripovedi, ki bodo oplajale njegove misli in zavest. In kot se z minevanjem časa pod silo sprememb preoblikuje zunanji videz nekega kraja, tako se z novimi potovanji, obiski, spoznanji, z novimi vtisi in sugestijami spreminja tudi tisto notranje, nevidno doživljanje, ki je s tistim krajem povezano. Ali, kot je menil Guy de Maupassant, »potovanje so vrata in ko stopiš skoznje, zapustiš znano okolje in vstopiš v neko novo, neraziskano stvarnost, ki je podobna sanjam«. Skupina 85 je v svojem četrtstoletnem pestrem in razvejanem kulturnem življenju posvetila veliko pozornosti prav raziskovanju neraziskane stvarnosti mesta, v katerem deluje, ter njegove bližnje in bolj oddaljene okolice. S svojimi umetniško nabitimi iti-nerarji ji je rado uspelo pričarati tisto posebno, sanjsko razsežnost. Bolj kot potovanja k vidnemu, pa so to potovanja skozi labirinte miselnih procesov književnikov, likovnikov, glasbenikov in drugih umetnikov, ki jih je mesto s svojimi ulicami, palačami in spomeniki oplajalo in navdihovalo in so o njem pustili svoja pričevanja. Posebno mesto v teh simbiotičnih prepletanjih mestnih zanimivosti z umetniško ustvarjalnostjo je Skupina 85 posvetila pisatelju Fulviu Tomizzi, ki je znal na najbolj učinkovit in prepričljiv način ponazoriti miselne poteze, dileme, tegobe in upanja človeka ob meji, človeka, ki ga hkrati utesnjujejo in opla-jajo, odbijajo in povezujejo kulturne, jezikovne, verske in druge različnosti. Trst, razpet med vzhodom in zahodom ter severom in jugom sveta, stičišče vsemogočih vedenj in izrazij, gledanj in teženj je v tem pogledu izredna delavnica. V Tomizzevih romanih se zrcali Trst teh različnosti. Prisotna pa je vseskozi tudi želja, da bi te različnosti postale element bogatenja kulturnega in družbenega življenja. Iz žive izkušnje skupinskih ogledov krajev, ki so tudi prizorišča dogajanj v raznih Tomizzevih romanih, se je v preteklem letu rodila tudi zamisel, da bi o teh krajih spregovorili v trajnejši knjižni obliki. Tako je v okviru projekta Forum Tomizza, ki ga vodi Milan Rakovac in pri katerem sodelujejo organizacije treh držav - Italije, Slovenije in Hrvaške, nastala več kot 180 strani obsegajoča dvojezična slovensko italijanska publikacija Tomizzeve poti po Trstu, ki sta jo napisali in uredili predsednica Skupine 85 Patrizia Vascotto in podpredsednica Stella Rasman. Knjiga predstavlja odličen vodnik "po tržaškem Tomizzi in Tomizzevem Trstu', kot je v uvodni spremni besedi zapisal Elvio Guagnini. Drugo spremno besedo je napisal Miran Košuta. Finančno je pobudo Skupine 85 podprla Avtonomna dežela FJK. Grafično jo je oblikoval ter opremil s svojimi izvirnimi ilustracijami Giulio Stagni. Fotografije je prispeval Gian-franco Abrami, za prevode pa so poskrbeli Devana Ideja za knjigo je nastala na skupinskih ogledih krajev, ki so tudi prizorišča Tomizzevih romanov, predstavili pa so jo (na posnetku spodaj levo Patrizia Vascoto in desno Stella Rasman) v Trstu kroma Jovan Lakovich, Jasna Jurečič, Patrizia Vascotto, Miran Košuta, Jasna Čebron in Gašper Malej. Avtorici sta si zamislili in opisali štiri Tomiz-zeve poti. Prva se nanaša na njegova avtobiografska dela, kot so Drevo sanj, Miriamino mesto, Prijateljstvo in zaobjema dejansko celo mesto. Začne se pri Sv. Ivanu, od koder se vije do Ljudskega vrta, Akve-dota do Terezijanske četrti in naprej preko Rusega mosta do Trga Hortis. Druga pot je posvečena romanu Frančiška, ki pripoveduje o življenju dekleta iz Štanjela in njeni ljubezenski zgodbi z italijanskim poročnikom Ninom Ferrarijem. Začne se pri glavni železniški postaji, prekorači jedro Terezijanske četrti in se dotakne tamkajšnjih glavnih zgodovinskih palač ter se zaključi na Pomolu Audace. Na tretji poti podoživljamo tragično zgodbo Mladoporočencev iz Ulice Rossetti Stanka Vuka in Danice Tomažič. Ta pot se vije od Oberdankovega trga proti Rossettijevi ulici in se konča v Ul. dei Porta, kjer je bilo domovanje Tomažičevih. Četrta in zadnja pot je posvečena zgodovinskemu romanu Zlo prihaja s severa, ki obravnava življenje koprskega škofa Patra Pavla Vergerija in njegovo prijateljevanje s Primožem Trubarjem. Po zaslugi tega romana so mnogi italijanski bralci spoznali lik utemeljitelja slovenskega jezika. Ta pot povezuje katedralo sv. Justa z luteransko cerkvijo na Trgu Pamfili. Knjiga prinaša tudi kratek Tomizzov življenjepis ter seznam slovenskih prevodov njegovih del, bogato bibliografijo in izčrpno krajevno kazalo. Gre skratka za svojevrsten vodnik velike literarne vred- LJUBLJANA Jutri predstavitev na Italijanskem inštitutu za kulturo Knjigo Tomizzove poti po Trstu Stelle Rasman in Patrizie Vascotto bodo jutri ob 18. uri predstavili na Italijanskem inštitutu za kulturo v Ljubljani (Breg 12) . O delu bo spregovoril Fulvio Senardi. Senardi je poučeval na šolah in univerzah v Italiji ter po svetu (v Zurichu, Trieru, Zagrebu in Pecsu). Trenutno sodeluje z Univerzo v Pecsu in koordinira literarno dejavnost Inštituta Julijske krajine za zgodovino, kulturo in dokumentacijo v Trstu. Ob sami knjigi b odo predvajali tudi dokumentarne video posnetke, ki so povezani s Tomizzo in nastajanjem tega 180 strani dolgega dvojezičnega »vodnika« po »Tomizzi in njegovem Trstu«. Po jutrišnji predstavitvi v Ljubljani bodo kasneje sledile še predstavitve v Pulju, na Reki, v Zagrebu in v Celovcu. nosti, ki združuje geografske, zgodovinske, etnične in arhitekturne značilnosti mesta v zalivu s pripovedmi o ljudeh in problemih, ki jih je Tomizza skupaj s svojimi vtisi, mnenji in veliko človečnostjo ter čutom za pravičnost mojstrsko obdelal s svojim izostrenim pisateljskim peresom. Tomizzove poti po Trstu so po zaslugi knjige in video filma na isto temo postale že kultna za- nimivost in pritegnile veliko pozornost (prav gotovo večjo kot v samem mestu) daleč naokrog, zlasti v Istri, v Sloveniji in na Hrvaškem. Prva predstavitev zunaj tržaških meja je bila že konec januarja v Umagu, ob izredni udeležbi. Knjigo in video so nato predstavili ob prav tako številni udeležbi 10. februarja v Kopru. Dušan Kalc MLADINSKE REVIJE - Tudi ta mesec prinaša raznolike vsebine uveljavljenih piscev in ilustratorjev Pestra februarska številka Pastirčka Vsebina predstavlja tudi poučno in privlačno gradivo za učiteljice pri pedagoškem delu, otrok pa s to revijo vzljubi branje in pisanje, razvija pa tudi logično mišljenje Tudi februarski Pastirček prinaša raznolike vsebine uveljavljenih piscev in ilustratorjev Revija Pastirček, s katero otrok vzljubi branje in pisanje, ob tem pa tudi duhovno življenje, nam tudi ta mesec prinaša raznolike vsebine uveljavljenih piscev in ilustratorjev. Na uvodni strani je tako kot vsak mesec pozdrav urednika Marijana Markeži-ča, ki v prispevku govori o sicer kratkem, a praznično bogatem februarju. Urednik nas je spomnil, da 2. februarja verniki obhajajo svečnico; praznik, s katerim se uradno konča božični čas. Dan kasneje goduje sv. Blaž, ki ga prosimo, naj nas obvaruje bolezni grla. 8. februarja praznujemo slovenski kulturni praznik, 11. februarja se spominjamo bolnih, 14. februarja pa sv. Valentina. Na njegov god začnejo rastline znova poganjati in zeleneti, valentinovo pa je tudi praznik zaljubljencev. V nadaljevanju so ustvarjalci Pastirčka zbrali pesmi in zgodbice, revijo pa bogatijo tudi enigmatične igre in dopolnjevanke. Na tretji strani lahko mladi uporabniki izvedo več o Francetu Prešernu, zapojejo pa lahko tudi Zdravljico, ki jo je uglasbil primorski skladatelj Stanko Premrl. Med pesmimi naj omenimo tudi uglasbeno pesmico Sveča, pod katero se je podpisal Jože Tovšak, uglasbil pa Dominik Krt, pesmico z naslovom Po hribčkih, dolinah pa je prispevala Barbara Rustja, ilustrirala pa Svetlana Brecelj. Božo Rust-ja, ki nas vsak mesec seznanja z molitvami, je za to številko pripravil jutranjo in večerno molitev, Berta Golob pa nas v rubriki Jezikoslovje seznanja s pojmom protipomeni. Duhovno vsebino ima rubrika Zgodbe iz svetega pisma, ki jo ureja Walter Grudina. Tokrat lahko otroci spoznajo Mojzesov narod. Zanimive so tudi posvetne zgodbice. Mariza Perat je bralce razveselila s pravljico Marinka in igrače, ki pripoveduje o tem, kako je Marinka svoje igrače podarila Metki. Simpatična je tudi v obliki stripa pripovedovana Zimska zgodba, Vojan Tihomir Arhar pa je prispeval otroško igrico v 3 slikah. Njen naslov je Nos. Isti avtor je februarski Pastirček obogatil z anekdo- to o prebrisanem kmetu, pod to anekdoto pa se nahaja slikovna križanka. Poleg te križanke bo prosti čas popestrila tudi rubrika Križkraž Paole Ber-tolini Grudina, za matematične navdušence pa skrbi matematični kotiček. Poskrbljeno je tudi za ljubitelje jezikoslovja, ki lahko z zgodbo Petra Škerla izvedo veliko o dnevu bolnikov. Poučna pa je tudi rubrika Halo?, v kateri nas Nina Grudina tokrat seznanja s svetom kač. Poleg vsega naštetega pa ne smemo pozabiti tudi Pastirčkove pošte, v kateri je moč brati spise šolarjev različnih šol, ki to rubriko redno olepšajo tudi s pristnimi in izvirnimi ilustracijami. Za spretne prstke pa skrbi likovna delavnica , ki jo je pripravila in ilustrirala Tatjana Ban, ki nam deli nasvete za izdelavo naprstnih lutk. Prav vse omenjene vsebine predstavljajo med drugim tudi poučno in privlačno gradivo učiteljic pri pedagoškem delu, otrok pa s to revijo vzljubi branje in pisanje, razvija pa tudi logično mišljenje. (sč) / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 27. februarja 2011 27 LIBIJA - Medtem ko se libijski diktator skriva v svojem bunkerju Varnostni svet ZN neenoten glede prijave Gadafija na ICC O drugih ukrepih so se članice dogovorile - Evakuacija in beg tujcev se nadaljuje TRIPOLI, NEW YORK - V libijski prestolnici je včeraj vladal napet mir, potem ko so mesto v noči na soboto pretresali spopadi med Gadafiju zvestimi silami in protivladnimi protestniki. Množična evakuacija in beg tujcev iz Libije se medtem nadaljuje. Tripoli je za razliko od večine drugih libijskih mest še vedno trdno v rokah Gadafija. Ulice prestolnice so opuščene, saj se prebivalci bojijo, da jih bodo ustrelili pripadniki vladnih sil ali milic. Kljub temu je po petkovih molitvah na več koncih mesta prišlo do protivladnih protestov, na katere pa so Gadafijevi vojščaki hitro odgovorili s streli. Sam Gadafi naj bi se nahajal v svojem razkošnem bunkerju, poveljstvo zvestih oboroženih sil pa naj bi prevzel njegov sin Kamis. O tem, ali libijski vodja v celoti nadzira prestolnico, ali pa le nekatere dele mesta, se včerajšnje informacije zelo razhajajo. Kot je v Varnostnem svetu ocenil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, je nasilje v Libiji terjalo že več kot tisoč življenj. Gadafijeve sile, med katerimi so tudi številni plačanci iz revnih afriških držav, naj bi streljale na civiliste celo v njihovih domovih in na ranjene v bolnišnicah. Kaj se dejansko dogaja v Libiji, je izredno težko ugotoviti, ker je tujim medijem neodvisno poročanje iz te države praktično onemogočeno, tako da se večinoma zanašajo na telefonske pogovore z očividci. Beg tujcev iz Libije medtem ne pojenja. Preko kopenskih meja naj bi v druge afriške države zbežalo na desettisoče Afričanov, evakuacija pa poteka tudi z letali in ladjami. S posebej velikimi logističnimi težavami se pri tem soočajo azijske države, ki imajo v Libiji ogromno število svojih državljanov, večinoma zaposlenih kot poceni delovna sila v gradbenem in drugih sektorjih. Varnostni svet ZN je včeraj nadaljeval pogajanja o sankcijah proti Gadafiju zaradi nasilnega zatrtja protivladnih pro-testnikov. Zahodne države predlagajo sankcije, ki bi obsegale embargo na orožje, prepoved potovanj in zamrznitev premoženja Gadafija, njegove družine in ministrov v njegovi vladi. Toda po navedbah diplomatov so Kitajska, Rusija, Južnoafriška republika, Indija in nekatere druge države izrazile zaskrbljenost zaradi predloga, da bi zatrtje protestov v Libiji postavili pred Mednarodno kazensko sodišče (ICC), ki bi preiskalo morebitne zločine proti človečnosti. Kot je potrdil britanski veleposlanik Mark Lyall Grant, povzroča pri sprejemanju resolucije težave ravno omemba zločinov proti človečnosti. (STA) Begunci iz Libije čakajo na prestop meje s Tunizijo ansa ITALIJA - Guverner centralne banke Mario Draghi Brezposelnost mladih izraz velike socialne nepravičnosti VERONA - V Italiji gospodarski razvoj zastaja že 15 let, povprečna stopnja rasti pa se giblje okrog odstotka, je na 17. kongresu finančnih posrednikov Forex izpostavil guverner Banke Italije Mario Draghi. Za izhod iz tega položaja je po guvernerjevih besedah potreben večji pogum za reformne ukrepe, ki bi izboljšali pričakovanja podjetij in družin in tako pospešili gospodarsko rast. Italija ima namreč »velike resurze, ima veliko podjetij, velike podjetniške sposobnosti, ljudje pa so delovni in varčni«. Kriza v Libiji bo imela neizbežne gospodarske posledice. Zvišanje cene nafte za 20 odstotkov povzroči zmanjšanje rasti bruto domačega proizvoda za pol odstotne točke v treh letih, je povedal Draghi in dodal, da tudi zato »človeške dimenzije in še nejasen izid ljudske vstaje v Libiji močno vznemirjajo mednarodno skupnost«. Morebitne težave pri oskrbovanju z energenti v severni Afriki lahko začasno nadomestijo drugi proizvajalci nafte, vendar bi se Guverner Mario Draghi ansa lahko svetovna gospodarska rast kljub temu upočasnila. Guverner centralne banke se je kritično izrazil tudi o razmerah na italijanskem trgu dela. »Plače mladih ljudi, ki stopajo na trg dela, so že celo desetletje ustavljene pod ravnijo, ki so jo dosegle osemdesetih letih,« je opozoril Draghi, za katerega je recesija razmere še poslabšala. Stopnja brezposelnosti mladih se približuje 30 odstotkom in zato se posledično krepi njihova odvisnost od bogastva oziroma dohodkov staršev. Gre za dejavnik velike socialne nepravičnosti, opozarja guverner in dodaja: »To je potrata resurzov, ki jemlje pogum mladim, po drugi strani pa hudo načenja učinkovitost proizvodnega sistema.« Glede javnih financ je Draghi dejal, da se bo moralo omejevanje javne porabe nadaljevati tudi po letu 2012, poraba pa bo morala biti razvojno usmerjena. »Ni drugih poti za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, glede na to, da davčni pritisk v Italiji za tri točke presega povprečno raven v območju evra,« je povedal guverner, za katerega morajo biti prihodki od boja proti davčnemu utajevanju uporabljeni za zmanjšanje davkov zavezancem, ki jih že pošteno plačujejo. Večnamenski dekret je postal zakon RIM - Senatorji so včeraj dokočno odobrili večnamenski dekret, pri čemer vlada ni bila prisiljena zahtevati zaupnice. Za dekret, ki v senatu ni bil spremenjen in je tako postal zakon, je glasovalo 159 senatorjev, proti jih je bilo 126, dva pa sta se vzdržala. Dekret, ki bo šel zdaj v podpis predsednika republike, prelaga ukinitev prepovedi lastništva tiskanih in elektronskih medijev do najmanj decembra 2012. Berlusconi: Nevarnost komunizma še obstaja RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je še vedno prepričan, da v Italiji obstaja nevarnost komunizma. To je glavni razlog, da še vztraja na politični sceni, je dejal na včerajšnjem kongresu gibanja katoliških reformistov. Berlusconi je v pozdravu na skupščini napadel javne šole, češ da posredujejo mladim ideale in vrednote, ki so v nasprotju s tradicionalnim pojmovanjem družine in njene vloge v italijanski družbi. Premier je na koncu dejal, da nasprotuje istospolnim porokam in da je bil vedno velik zagovornik družinskih vrednot. Med prvimi je Berlusconijeve trditve kritično ocenila Anna Finocc-hiaro, vodja senatorjev Demokratske stranke. Prepričana je, da gre za besede politika v zatonu, ki nima nič pametnega povedati državljankam in državljanom. Zastopnica Demokratske stranke je Berlusco-niju tudi očitala prijateljstvo z libijskim diktatorjem Gadafijem. V Zagrebu spet spopadi med policijo in protestniki ZAGREB - V Zagrebu je včeraj znova prišlo do spopadov med policijo in nekaj sto protivladnimi protestniki, ki so poskusili priti do sedeža vlade na Trgu sv. Marka, na katerem so prepovedana javna zborovanja. Potem ko so protestniki začeli metati predmete na policijo, so policisti uporabili gumijevke in solzivec. V spopadu je bilo poškodovanih 25 oseb, od tega 13 policistov, policija pa je prijela okoli 60 protestnikov. Kot so sporočili iz zagrebških bolnišnic, gre za lažje poškodbe, predvsem posledica udarcev ali kamnov. V času spopadov se je končal večurni miren pro-tivladni protest približno deset tisoč vojnih veteranov. Pod geslom Stop pregonu hrvaških veteranov so izrazili nezadovoljstvo zaradi politike hrvaške vlade do vojnih veteranov in t.i. domovinske vojne ter zaradi splošnega gospodarsko-so-cialnega položaja. IRSKA - Po neuradnih izidih parlamentarnih volitev Zmaga opozicijske Fine Gael Cowen ob oblast zaradi dolžniške krize DUBLIN - Izidi vzporednih volitev kažejo, da bo novo irsko vlado oblikovala dosedanja opozicijska stranka Fine Gael. Tej stranki je namreč v skladu s pričakovanji na petkovih predčasnih parlamentarnih volitvah pripadlo največ glasov. Za Fino Gael naj bi glasovalo 36,1 odstotka volivcev, kar je sicer največ po letu 1982, a premalo za absolutno večino v 166-članskem spodnjem domu irskega parlamenta. Stranka, ki jo vodi Enda Kenny, bo novo vlado verjetno oblikovala skupaj z la-buristi, svojimi že tradicionalnimi partnerji. Ti so se sodeč po doslej znanih izidih z 20,5-odstotno podporo uvrstili na drugo mesto, kar je njihov najboljši rezultat doslej. Stranka Fianna Fail dosedanjega premiera Briana Cowena je s samo 15,1 odstotka glasov zabeležila svoj najslabši rezultat doslej, potem ko je na oblasti preživela zadnjih 14 let. Irci, ki jih je finančna kriza zelo hudo prizadela, so očitno kaznovali Cowenovo vlado, ki je tako prva v območju evra plačala za dolžniško krizo. Stranka Sinn Fein, znana po podpori Irski republikanski armadi, je sodeč po ITALIJA - Po treh mesecih našli truplo Yara je mrtva Odkritje deset kilometrov od njenega doma, skrivnosti je še veliko Enda Kenny, vodja zmagovite stranke Fine Gael z ženo na volišču ansa vzporednih volitvah prejela 10,1 odstotka glasov, kar je zanjo rekord, donedavno koalicijski Zeleni pa 2,7 odstotka, s čimer bi v dailu obdržali vsaj en poslanski sedež. Neodvisni kandidati so prejeli skupaj slabih 16 odstotkov glasov, kar odraža razočaranje Ircev nad tradicionalno največjimi strankami. Volilna udeležba je bila več kot 70-od-stotna in tako višja kot na volitvah leta 2007, ko je bila 67-odstotna. Irska ima dobre tri milijone volilnih upravičencev. Vzporedne volitve so bile izvedene so bile na vzorcu 3500 volivcev, ponavadi pa ne odstopajo veliko od uradnih izidov. Končni uradni rezultati bodo znani danes. (STA) BERGAMO - Trinajstletna Yara Gambirasio je umrla. Njeno truplo so včeraj popoldne po natanko treh mesecih iskanja (družina jo je pogrešala od 26. novembra, ko je iz telovadnice odšla v neznano) našli v visoki travi na polju industrijske cone med Chignolom in Madonejem v pokrajini Bergamo, deset kilometrov daleč od Yarinega doma v vasi Brembate di Sopra. Truplo v razpadajočem stanju (preiskovalci so dekle med drugim prepoznali po ključih, ostankih obleke in aparatu za zobe) je odkrila oseba, ki se je na polju igrala z daljinsko vodenim letalcem. Na delu so bili forenziki in sodni zdravnik, sledila bo obdukcija, sinoči pa ni bilo znano, ali so na truplu opazni znaki nasilja. Kljub odkritju je še veliko nejasnosti, začenši z istovetnostjo neznanega storilca, če je sploh šlo za umor. Poleg tega pa morajo preiskovalci razčistiti, kdaj se je truplo tam znašlo. Včeraj so zaslišali človeka, ki je trdil, da je zjutraj videl avtomobil, ki je bliskovito odpeljal Yara Gambirasio ansa z območja, kjer so nekaj ur pozneje našli Yaro. Vodja civilne zaščite iz Brembate je potrdil, da so tamkajšnje območje v zadnjih treh mesecih večkrat prečesali. Preiskovalci so si priskrbeli tudi posnetke nadzornih videokamer podjetij, ki imajo hale v industrijski coni. 28 Nedelja, 27. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ô rahel dež a A zmeren üü dež ôc močan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA icio Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. C Danes bo atlantska fronta zajela Alpe,zaradikaterebo v Li-gurskemzalivu nastalo območje nizkega zračnega pritiska, v visokih legah pa bo s severovzhoda začel v naše kraje dotekati bolj vlažen zrak. Jutri nbo zaradi nizkega zračnega pritiska zapihala burja. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.48 in zatone ob 17.48 Dolžina dneva 11.00 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.39 in zatone ob 12.33 Nad vzhodno in deloma srednjo Evropo je še vedno območje visokega zračnega tlaka, nad južnim Balkanom in Sredozemljem pa je ciklonsko območje. Od vzhoda priteka k nam hladen in bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo danes čez dan stopnjevala. Z vremenom povezane težave bodo vse pogostejše in izrazitejše. Krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na ponedeljek bo moteno. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 7,8 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.42 najnižje -6 cm, ob 7.04 najvišje 30 cm, ob 14.03 najnižje -52 cm, ob 20.50 najvišje 35 cm. Jutri: ob 2.22 najnižje -13 cm, ob 7.47 najvišje 34 cm, ob 12.49 najnižje -57 cm, ob 21.16 najvišje 42 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .320 Vogel.................145 Kranjska Gora.........50 Krvavec..............100 Cerkno................90 Rogla..................70 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo..........12G Forni di Sopra ........ 14G Zoncolan............12G Trbiž..................12G Osojščica..............8G Mokrine ...............6G Podklošter...........14G Bad Kleinkirchheim . . 7G Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona MARIBOR O-3/3 PTUJ O M. SOBOTA O-3/2 ZAGREB -2/3 O ÍNAPOVED ZA DANES V hribih bo že zjutraj oblačnost naraščala, tekom dneva se bo nad okoli 600 m nad morjem pojavljalo rahlo sneženje. V nižinskem pasu in ob morju pa bo dopoldne sprva še zmerno oblačno. Čez dan bo spremenljivo oblačno in ponekod ni povsem izključen rahel dež. Zjutraj se bo pooblačilo. Čez dan bo pretežno oblačno/ zvečer bodo ponekod v zahodni in osrednji Sloveniji manjše padavine, v notranjosti Slovenije deloma kot rahel sneg. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do -8, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -1 do 3, na Primorskem do 9 stopinj C. O GRADEC -2/4 FILM - Danes podeljevanje v Hollywoodu Film Kraljev govor favorit za bero oskarjev NEW YORK - Danes bo v hollywoodskem gledališču Kodak že 83. podelitev prestižnih filmskih nagrad oskar. Z 12 nominacijami velja za favorita film Kraljev govor o jecljavem britanskem kralju Juriju VI. v času druge svetovne vojne. Podelitev bo prenašala televizija ABC, za voditelja pa so izbrali igralca Jamesa Franca in igralko Anne Hathaway. Po Kraljevem govoru se z desetimi nominacijami lahko pohvali oživitev starega vestema Johna Wayna Pravi pogum, tokrat z Jeffom Bridgesom v glavni vlogi. Filma Socialno omrežje in Izvor sta prejela po osem nominacij. Nagrade bodo podeljevali v 24 kategorijah. Za življenjsko delo bo nagrajen režiser Francis Ford Coppola, ki je štiri od svojih petih oskarjev osvojil za trilogijo Boter. Coppola je bil k sodelovanju povabljen šele po tem, ko sta režijo Botra odklonila Sergio Leone in Peter Bogdanovich. Za izpeljavo prireditve sta odgovorna pro-ducenta Bruce Cohen in Don Mischer, ki sta za voditelja izbrala Jamesa Franca, sicer letos nomi-niranega za najboljšo moško vlogo v filmu 127 ur, in Anne Hathaway, ki bo uvodoma tudi zapela in zaplesala. Med nastopajočimi bo šolski pevski zbor iz Staten Islanda v New Yorku, ki bo zapel pesem Somewhere Over the Rainbow. Pevske sposobnosti bo med drugimi pokazala tudi igralka Gwyneth Paltrow, ki bo zapela skladbo Coming Homeiz filma Country Strong. Skladba je med nominirani-mi za najboljšo pesem. Ovojnice z nagrajenci bodo med drugimi odpirali Tom Hanks, Cate Blanchett, Reese Witherspoon, Marisa Tomei, Annette Bening, Robert Downey mlajši, Jude Law, Nicole Kidman, Hugh Jackman in Oprah Winfrey. Med desetimi nominiranci za najboljši film so poleg Kraljevega govora, Pravega poguma, zgodbe o korporacijskem vohunu Izvor in filma o spočetju Facebooka Socialno omrežje tudi baletni triler Črni labod, zgodba o boksarjih The Fighter, film o lezbični družini The Kids Are All Right, film o ujetemu plezalcu 127 ur, družinska drama Na sledi očetu in tretje nadaljevanje risanke Svet igrač, ki se poteguje tudi za oskarja v kategoriji animiranih filmov skupaj z risankama Kako izuriti svojega zmaja in The Illusionist. Gledalci so sicer z obiskom v kinodvoranah že nakazali, kdo bo favorit. Do preteklega tedna je v ZDA največ zaslužila risanka Svet igrač 3 (415 milijonov dolarjev), sledijo pa ji Izvor (293 milijonov), Pravi pogum (164 milijonov), Kraljev govor (103 milijone), Črni labod (102 milijona) in Socialno omrežje (96 milijonov). Od nominirancev je najmanj zaslužil film Na sledi očetu, in sicer le šest milijonov dolarjev. Med letošnjimi presenečenji je Javier Bardem z nominacijo za glavno moško vlogo v španskem filmu Ču do vi to o zdravstvenih in družinskih težavah kriminalca v Barceloni, ki se pogovarja z umrlimi. Ta film je tudi med nominiranimi v kategoriji tujejezičnih filmov. Bardem je leta 2007 že osvojil oskarja za stransko moško vlogo v filmu Ni prostora za starce, leta 2000 pa je bil nominiran za glavno moško vlogo v filmu Preden se znoči. Kategoriji najboljših glavnih in stranskih vlog sta ponavadi rezervirani za Američane ali igralce iz angleško govorečih držav, čeprav so tudi izjeme, kot med drugimi dokazujejo Bardem, Sofia Loren in Roberto Benigni. Poleg Bardema se za oskarja za glavno moško vlogo potegujejo tudi glavni favorit Colin Firth (Kraljev govor), Jesse Eisenberg (Socialno omrežje), James Franco (127 ur) in Jeff Bridges (Pravi pogum). V tekmi za najboljšo stransko moško vlogo pa so Christian Bale (The Fighter), John Haw-kes (Na sledi očetu), Jeremy Renner (Mesto), Mark Ruffalo (The Kids are All Right) in Geoffrey Rush (Kraljev govor). Pri glavnih ženskih vlogah se za oskarja potegujejo Natalie Portman (Črni labod), Annete Bening (The Kids are all Right), Nicole Kidman (Zajčja luknja), Jennifer Lawrence (Na sledi očetu) in Michelle Williams (Blue Valentine). Za stransko vlogo tekmujejo Amy Adams (The Fighter), Helena Bonham Carter (Kraljev govor), Melissa Leo (The Fighter), Hailee Steinfeld (Pravi pogum) in Jacki Weaver (Animal Kingdom). Za režiserskega oskarja tekmujejo Darren Aronofsky (Črni labod), David O. Russell (The Fighter), Tom Hooper (Kraljev govor), David Finc-her (Socialno omrežje) ter Joel in Ethan Coen (Pravi pogum). Med scenaristi pa na kipec upajo Mike Leigh (Še eno leto), Scott Silver, Paul Tamasy, Eric Johnson, Keith Dorrington (The Fighter), Christopher Nolan (Izvor), Lisa Cholodenko in Stuart Blumberg (The Kids Are All Right) in David Seidler (Kraljev govor). V kategoriji tujejezi-čnega filma se za oskarja poleg Bardemovega filma potegujejo še grški film o odraščanju od družbe izoliranih otrok čudaškega očeta Podočnik, danski film Haevnen, ki pripoveduje obratno zgodbo o težavah očeta s sinovoma, kanadski film o libanonskih priseljencih Incendies in alžirski film o protikolonialnem boju Hors-la-loi. Robi Poredoš/STA