GLASILO KOLEKTIVA Indij« GIP -INGRAD- Celje, v naklidl 2.200 Izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo Čevnik, urednik IVroJca Jagrlč, tehnični urednik Vlil Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov In slik ne vračamo. Tlak: "Paplrkonfekclja. Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije Je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). NUJNO VEČJE SODELOVANJE Leto se zelo hitro bliža svojemu koncu. S to številko pa smo sklenili tudi naše uredniško in informativno delo v 1977. letu. Da bi prav v tej, zadnji, letošnji številki zajeli delo, uspehe, probleme in načrte temeljnih organizacij združenega dela, smo povabili k sodelovanju direktorje vseh temeljnih organizacij združenega dela. Vabilo ni ostalo brez odmeva. Mnogi so nam napisali zanimive prispevke, ki dajejo sliko nad celoletnim dogajanjem, ki odpirajo določena vprašanja, tudi želje in ki na koncu nakazujejo pota v prihodnjem letu. Žal, pa so tudi primeru, ko nekateri niso imeli časa, da bi izkoristili to priložnost. Škoda. Vsem, ki so se odzvali vabilu, hvala za sodelovanje, tiste, ki pa so tokrat izostali, vabimo, da izkoristijo eno prihodnjih številk, da napišejo vsaj nekaj vrstic o dejavnosti, uspehih, problemih, ki jih najbrž ni malo. la na nekaterih od teh objektov zelo kasnih zaradi neurejene dokumentacije, pa tudi zaradi ce- Egidij Fifer direktor TOZD GO Laško Naša temeljna organizacija je izvajala v tem letu dela na območju občin Laško in Krškega in na potresnem področju na Tolminskem. V prvi polovici leta smo se spoprijeli s problemom pomanjkanja dela, zato smo delavce začasno premeščali v druge temeljne organizacije. Zaradi močne konkurence je bilo potrebno za pridobivanje novih del dajati večje popuste na osnovne kalkula cijske cene. Osnovna naloga te meljne organizacije je namreč bila, da pridobi dela in tako za posli še preostali del delavcev, ki jih ni bilo možno premestiti drugam. To nam je uspelo, vendar smo nova večja dela prev zeli šele v mesecu juniju in ju liju in je bilo potrebno v tem času napeti vse sile, da bi le ka ko izpolnili letni plan. Zarad nakopičenja dela v teh mesecih smo uvedli nadurno delo, da b izpolnili roke, ki so jih investi tor ji postavili ob podpisu po godb. Ob ugotavljanju uspeha pošlo vanja v prvem polletju smo be ležili 56 % izpolnitev letnega plana. Vsi ti slabi pogoji prev zemanja del in zlasti nekontinu irano pridobivanje, je bistveno vplivalo na ustvarjanje čistega dohodka. Za prihodnje leto je že postavljen plan proizvodnje za našo temeljno organizacijo, vendar na žalost ugotavljamo, da bo tudi v prihodnjem letu velika borba za pridobivanje del na območju občine Laško. Zato bi bilo za organizacijo TO mnogo lažje, če bi se že sedaj plansko določilo, koliko del bo izvajala drugje, to je v drugih občinah. Za enakomerno pridobivanje dela med letom bi bila potreb- na temeljita raziskava tržišča, ki bi jo morale opraviti skupne službe. Skupne službe s svojo komercialno in tehnično službo bi morale skrbeti, da bi bile kapacitete temeljnih organizacij enakomerno zasedene. Temeljna organizacija GO Laško izvaja dela v zelo oddaljenih krajih in to veliko malih objektov, kar vse povzroča večje proizvodne stroške. Zaradi tega bi bilo prav, da bi bili pri istih cenah prispevki sorazmerno manjši. V počastitev letošnjega praznika republike je kolektiv Lesno industrijskega kombinata Savinja v Celju izročil namenu novo moderno furnirnico. Naš kolektiv je dobil ob tej prilložnosti javno priznanje, saj smo dela opravili v predvidenem roku. Med gosti na slavnosti je bil tudi predsednik Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije, Andrej Marinc Roman Ajster, ing. org. dela, direktor TOZD GO Celje Poslovno leto se izteka in je zato prav, da pregledamo uspehe in neuspehe, iz česar bodo nastale nove pobude za še boljše delo v prihodnjem obdobju. Temeljna organizacija GO Celje je letos gradila nekaj večjih in izredno zahtevnih objektov, med katerimi je vsekakor omeniti Furnirnico za LIK Savinjo, halo AC za Aero, novo stanovanjsko soseko v Novi vasi s šest stolpnicami in vojašnico Jože Menih. Vendar smo z začetkom de- ****** XX***************************x********** * I * X * * * X X X X X X X X * X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X * XXX X X X X X X X X X X X X X X X X X X X XXX X X X X X X X X X X X X X X X 'X XX * * * '&.Ž cfcečno 7978! menta, kar je bil razlog, da je imela TO v prvi polovici leta 20 odstotkov neizkoriščenih kapacitet. Rešitev smo iskali tako, da smo prevzemali manjša dela, prevzeli smo v izvajanje individualne hiše in adaptacije po zelo nizkih cenah. Nekaj' delavcev pa smo angažirali pri Pionirju in Obnovi. V drugi polovici leta pa so se dela odprla v tolikšni meri, da smo morali pridobiti cca 180 novih delavcev. Toda, dela kljub temu niso napredovala na vseh objektih dovolj naglo, ker je bilo ves čas veliko pomanjkanje cementa, prejemali smo le 40 do 60 odstotkov potrebnih količin betona, kar je izredno omejevalo kontinuiteto dela. Prisiljeni smo bili odločati, katerim objektom dati prioriteto, na katerih dela omejiti, ponekod pa smo jih morali celo ustaviti. Ker-je bil objekt furnirnice najbliže dokončanju, je ta dobil ves potreben beton na račun drugih objektov, za njim je dobila prednost hala AC, itd. Posledice so bile občutne za druge objekte. Hala Furnirnice je bila dokončana v izredno kratkem času, pred rokom in bila svečano odprta 25. novembra v prisotnosti visokih republiških in občinskih funkcionarjev, ki so dali izvajalcu vso priznanje. V pogodbenem roku je bil predan objekt uprayne zgradbe za Prevozništvo Celje. Pri veliki investiciji hale AC smo imeli zelo zahtevne medfazne roke za predajo hale v montažo. Rok smo sicer zamudili, vendar ne po naši krivdi. Najprej ni bilo urejene dokumentacije, kasneje pa so nastopila dodatna dela, ki niso bila v pogodbi. V začetku septembra je bila v roku dokončana osnovna šola Veljko Vlahovič, konec decembra pa bo oddana še vojašnica Jože Menih. V prvem polletju smo imeli zaradi prej naštetih težav zelo slab rezultat. S tem pa, ko so se v drugem polletju odprla dela in so se delno izboljšali pogoji, smo zamujeno nadoknadili in vse kaže, da bomo leto zaključili uspešno. Predvidevanja v gospodarskem načrtu za poslovno leto 1978 so ugodna, saj je predviden porast celotnega prihodka za 15 do 20 odstotkov. Ta celotni prihodek bo seveda možno realizirati, če se bodo investicijska dela pravočasno pričela in če ne bo ponovno tako občutnega pomanjkanja osnovnih gradbenih materialov, predvsem cementa. Najbolj se bomo morali v prihodnjem letu posvetiti stanovanjski izgradnji v Novi vasi in na Otoku III S, kjer bo v gradnji skupno 492 stanovanj, zatem pa pri gradnji hotela na Dobrni. Za izvršitev teh nalog bodo potrebni maksimalni napori. Pri tem pa seveda ne bomo smeli zanemariti še drugih objektov, ki jih ne bo malo in ne bodo enostavni v izvedbi. Ob tej priložnosti je prav, če ovrednotim tudi medsebojne odnose med TO in skupnimi službami. Pri izvajanju del na določenem objetku običajno sodelujejo vsaj tri do štiri temeljne organizacije. Ni posebne koristi, če se posamezna temeljna organizacija izredno angažira pri delu, če se istočasno ostale ne. Zato je nujno, da se v prihodnjem letu ustvarijo taki medsebojni dohodkovni odnosi, ki bodo zagotovili polno angažiranje vseh sodelujočih s skupnim ciljem — ustvariti čim več. Ti odnosi v preteklem letu niso bili urejeni in usklajeni, kar je imelo za posledico zamujanje rokov, kakor tudi izpad dohodka. Menim, da je za solidno delo v TO nujno potrebno vzpostaviti s skupnimi službami tako svobodno menjavo dela, ki bo jamstvo, da dobi TO od skupnih služb tako tehnične in komercialne pogoje, da bodo lahko dela normalno potekala in omogočala normalno pridobivanje dohodka. Za nazaj lahko ugotovimo, da ti pogoji še zdaleč niso bili izpolnjeni. Zdaj smo v fazi formiranja medsebojnih odnosov, ko sprejemamo nove samoupravne spora- zume, zato je potrebno, da se vsi temeljito potrudimo. Za izredne uspehe, ki smo jih dosegli letos s pravočasno izgradnjo več zahtevnih in pomembnih objektov, dajem priznanje vsem delavcem v temeljni organizaciji, posebej pa še tistim, ki so bili neposredno odgovorni za izvedbo. Obenem vabim, da Milan Colarič, ing. org. uela, direktor TOZD Mehanizacija Ponovno smo v razdobju, ko ocenjujemo prehojeno pot v letu. Morda bi bilo lažje podati o-ceno za preteklo obdobje, kot za to v sedanjem trenutku. Čas, v katerem živimo in delamo, je izredno dinamičen, ne samo v izvajanju tehnično zahtevnih del, temveč tudi v družbeni preobrazbi, vrednotenju dela in sadov dela. Podati samo poslovno poročilo uspeha temeljne organizacije Mehanizacije, katere rezultati niso neznatni, bi ne bilo popolno, če ne bi pri tem doumneli trenutka splošnih vplivov družbene pre-osnove, ki jih uvajamo v način dela. V sodelovanju OZD GIP Ingrad deluje tudi temeljna organizacija Mehanizacija, ki združuje mehanizirane potenciale celotnega podjetja. Interes temeljne organizacije je, da s temi potenciali dosega čim večje vsestranske učinke, predvsem da zadovoljuje potrebe vseh temeljnih organizacij gradbene operative, kakor tudi drugih temeljnih organizacij. Prve in druge so materialno in moralno vezane, da je usmerjenost dela uspešnost in struktura opremljenosti taka, ki omogoča hitro kvaliteto izvajanje del, uvajanje nove tehnologije, itd. Dogovorjena načela so zahtevala izpopolnjevanje načina dela temeljne organizacije Mehanizacije in vsestransko razumevanje potreb drugih temeljnih organizacij in kot zaključek take usmerjenosti so tudi, dobri rezultati poslovanja. Usmeritev delovanja v združenem delu, delno medsebojno dopolnjevanje in dogovarjanje, je v precejšnji meri tudi merilo uspešnosti zadovoljevanja družbenih in naših potreb, temeljna organizacija Mehanizacija je v preteklih treh letih beležila stalen vzpon, ne samo po realizaciji, temveč tudi v pogledu organiziranosti. Iz leta v leto se je obseg večal in tudi glede na načrtovano presegal. Gibanje povečanja proizvodnje v letu 1977 po obdobnih pokazateljih gornjo navedbo v popolnosti potrjuje. Ne bi bili pa vi- bi tvorno sodelovali tudi pri velikih nalogah, ki nas čakajo v prihodnjem letu in želim vsem srečno novo leto. pravičeni trditi, da je to samo zaradi možnosti pridobivanja več dela v letu 1977. Takega pridobivanja je bilo tudi v preteklih obdobjih. Že bežni pogled o premikih, ki so bili izvršeni v načinu pristopa izvajanja del, načrtovanja del v naprej, stalna doslednejša kontrola izvajanja del, pravočasno načrtovanje, zamenjava in obnova mehanizacije, je v naj večji meri vplivalo na ugoden poslovni rezultat. Vsi navedeni ukrepi in napori pa bi bili zaman, če se ne bi kolektiv temeljne organizacije tvorno in konstruktivno vključil v ta dogajanja. Čedalje bolj se zavedamo nujnosti povezovanja z ostalimi temeljnimi organizacijami in skupnimi službami, ker le na ta način nam je zagotovljen uspeh tudi v bodoče. Zavedamo se, da nas iz dneva v dan čakajo težje in odgovornejše naloge. Z medsebojnim razumevanjem, dogovarjanjem in upoštevanjem pri skupnem delu pa ni noben problem nerešljiv in nobena naloga neizvedljiva. Prehojena pot in izkušnje nam dokazujejo, da bomo morali v bodoče še pospešnejše delovati v smeri povezovanja skupnega delovanja in skupnega nastopanja. Koristim priložnost, da zaželim vsem članom temeljne organizacije Mehanizacija, kakor tudi članom DO GIP Ingrad, zdravo in srečno novo leto ter da se zahvalim za sodelovanje pri izvajanju del in pogojev za boljši jutri. Anton Aškerc, direktor TOZD GO Šentjur Poslovno leto se bliža koncu. Ob takšnih prelomnicah običajno primerjamo dosežene rezultate s preteklimi leti in kujemo načrte za prihodnje obdobje. V temeljni organizaciji GO Šentjur lahko vsekakor z veseljem ugotovimo, da letošnje leto zaključujemo z boljšimi poslovnimi rezultati, kot leto poprej. Ob začetku leta nam je del sicer primanjkovalo, dela, katera smo že izvajali pa so bila prevzeta pod slabimi pogoji. Vendar se je med letom stanje na tržišču uredilo. Tako smo med drugim letos do- Letošnji praznik republike so lepo počastili tudi na Dobrni, saj so na slavnosten način vgradili temeljni kamen za gradnjo novega hotel-skozdraviliškega objekta. Na sliki: ob pomoči naših delavcev predstavnika zdravilišča in Kompasa vzgrajujeta temeljni kamen Dela na hali Aero se bližajo zaključni fazi Večnamenski objekt v Preboldu Srečko Furlan — TOZD Družbeni standard Grmelo ni - a udarila je strela Ta sestavek pišem v imenu članov delavskega sveta temeljne organizacije Družbeni standard. Med nas je namreč prišla novica o naši perspektivi oziroma bolje rečeno o naši bodoči usodi tako naglo kot »strela z jasnega neba«. Ko nas je direktor temeljne organizacije, Lojze Borinc, obvestil, da skličemo zbor delovnih ljudi, na katerem bi spregovorili o usodi temeljne organizacije, nismo mogli verjeti. Saj nismo imeli niti toliko časa, da bi sklicali najprej sejo delavskega sveta na nivoju temeljne organizacije, niti ni bilo časa, da bi se sestal odbor sindikata. Mirno lahko trdimo, da bi za takšno odločitev, kot je bodoči obstoj naše temeljne organizacije, morali najprej razpravljati omenjeni organi v temeljni organizaciji. Ko smo vprašali našega direktorja, kaj vse to pomeni, nam je povedal, da je problem samo v finančnem poslovanju in zaradi stalne izgube temeljne organizacije. Razumeli smo ga, toda za te izgube nismo krivi delavci v temeljni organizaciji Družbeni standard. Tudi naša temeljna organizacija bi imela potemtakem vso pravico urediti ekonomske cene za prehrano in stanovanje za vse usluge, ki jih koristijo delavci naših temeljnih organizacij v temeljni organizaciji Družbeni standard. Vsekakor pa bi morali biti naš odbor sindikata in delavski svet, kot delavci temeljne organizacije, najprej seznanjeni, da temeljne organizacije, ki so do zdaj solidarno po- krivale izgubo, ki ni nastajala po naši krivdi, odpovedujejo sodelovanje oziroma te ne nameravajo več pokrivati. Takšen apel oziroma obvestilo pa v našo temeljno organizacijo nismo dobili. Na zboru delovnih ljudi nam je pomočnik direktorja, Franjo Čev-nik, sicer obrazložil, da temeljna organizacija Družbeni standard v bodoče opravlja dosedanje delo kot skupno funkcijo v sestavi skupnih služb, v katerih bodo imeli delavci zagotovljene vse pravice, izenačene z drugimi. Kljub temu pa smo direktorja temeljne organizacije zadolžili, da vse delavce v temeljni organizaciji v najkrajšem času seznani z jasnimi dejstvi okrog tega problema. Alojz Borinc direktor TOZD Družbeni standard Popolnoma se strinjam z ugotovitvijo članov delavskega sveta in sindikata naše temeljne organizacije, saj bi o bodoči organizaciji oziroma priključitvi temeljne organizacije morali biti najprej seznanjeni delavci, da bi o tem sami spregovorili ali pa da bi se o tem vodili z njimi razgovori. Ob tem lahko dodam tudi to, da je bila naša temeljna organizacija vedno postavljena na stranski tir. Nikoli ni bilo dovolj časa, da se zadeve in problemi uredijo in kadrovsko utrdijo. Veliko je bilo težav, za katere pa ni bilo posluha. gradili: Osnovno in posebno šolo v Šentjurju, stanovanjske stolpiče v Dramljah in Šentjurju, Cestno bazo v Šentjurju, gostišče v Trebčah, skladišče krmil v Blagovni, končujemo pa tudi več drugih objektov. Trenutna situacija na našem območju nam daje tudi spodbudne perspektive. Za prihodnje leto imamo že prevzetih del v vrednosti preko 200 milijonov dinarjev. Za gradnjo je predvidenih tudi več novih objektov (cca 50 stanovanj, poslovna stavba v Šentjurju, nekaj objektov za KK Šentjur, šola v Dramljah in več del v Železarni Štore). Proizvodni plan za prihodnje leto bomo v primerjavi z letošnjim povečali za približno 15 odstotkov. Za izpolnitev takšnega plana pa bo na območju občine Šentjur pri Celju premalo gradenj. V letošnjem letu smo precej del izvajali v občini Šmarje pri Jelšah. Ker imamo v tej občini sedaj TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina,se bo naša dejavnost v tej občini v bodoče zmanjšala. Vendar sem prepričan, da se bo ob dobrem sodelovanju s tem kolektivom, situacija na širšem Kozjanskem območju precej izboljšala. V letošnjem letu smo izvajali tudi dela v občinah Celje in Slovenske Konjice, kar je trden dokaz, da se sodelovanje med temeljnimi organizacijami poglablja. Primer tesnega sodelovanja je med drugim prišel do izraza pri gradnji objektov po Ingradovem montažnem sistemu, kjer smo vsi skupaj dosegli lepe rezultate. To je po mojem mnenju edina pravilna pot, saj se na takšen način še trdneje povezujemo v homogeno delovno organizacijo Ingrad. V prihodnjem letu si želimo še trdnejše povezave in boljšega sodelovanja s posameznimi službami v skupnih službah. Jasno nam mora biti, da v teh službah le združujemo posamezna opravila. Tako združujemo strokovne sile in s tem jačamo moč Ingrada kot celote, istočasno pa tudi zmanjšujemo že tako veliko režijo. Eden brez drugega pomenimo zelo malo. Če bomo to dejstvo hoteli spoznati vsi delavci v temeljnih organizacijah, kakor tudi vsi delavci v skupnih službah, nam bo prihodnost še jasnejša. Naj omenim še eno večjih pomanjkljivosti v preteklih dveh letih, ki je po mojem mnenju velikega pomena za poslovanje v Ingradu in za poslovanje vseh udeležencev v našem proizvod- To je novo skladišče za potrebe gojitvenih ribnikov celjske ribiške družine v Blagovni pri Šentjurju. Objekt je zgradila naša šentjurska enota, za kar je na slavnostni otvoritvi prejela tudi posebno prizanje Ribiške družine Celje nem procesu. Opustili smo namreč vsakomesečni pregled obračuna proizvodnje. Smatram, da smo na takšnem nivoju reševali probleme, ki jih drugače nismo uspeli rešiti. Zato takšen način dela toliko bolj pogrešam. Prepričan sem, da nam bo uspelo to napako v letu 1978 popraviti. V imenu delavcev TOZD GO Šentjur želim vsem članom Ingrada in njihovim svojcem še uspešnejše novo leto 1978. Dipl. inž. arh. Jernej Pelko, direktor TOZD Projektivni biro Koledarsko leto se hitro izteka in nas obvezuje, da ocenimo opravljeno delo in si zadamo nove cilje. Devetmesečno obdobje smo poslovno uspešno zaključili. Načrtovan plan smo presegli za 26 %. Naši napori so usmerjeni v to, da bodo rezultati celotnega obdobja enako uspešni. Stremimo za tem, da zaupano delo opravimo v zadovoljstvo naročnikov — investitorjev. Žal, je za izdelavo dokumentacije v ve- čini primerov zelo skopo odmerjen čas. Ne smemo zanemariti tudi omembe precejšnje prostorske utesnjenosti ter to, da smo za vse naloge v okviru DO Ingrada še vedno premajhni. Zato vabimo k sodelovanju druge projektivne organizacije in menim, da smo se v preteklem obdobju predvsem dobro ujeli z Razvojnim centrom v Celju ter sodelujemo pri skupnih nalogah. Investitorji največkrat želijo od DO Ingrad skupne usluge, to operativno izvedbo in dokumentacijo, kratko inženering. Tem zahtevam lahko ustrežemo le s (Nadaljevanje na 4. strani) Otroški vrtec v Petrovčah Market Šempeter — v zadovoljstvo potrošnikov (Nadaljevanje s 3. strani) tesnim sodelovanjem s TOZD-i in službami v DO Ingrad. Menim, da je potrebno to sodelovanje še poglobiti in ga manifestirati na vseh področjih naše dejavnosti, tako na strokovnem, družbenopolitičnem kot rekreacijskem. Omenjene dejavnosti spodbujamo tudi v okviru kolektiva pro-jektive. Rezultati se kažejo v odgovornejšem delu, večji zavesti in pripadnosti kolektivu TOZD in DO Ingrada. V preteklem obdobju smo vključili v naše vrste 4 nove člane; odšel ni nihče. Naša stremljenja v novem letu bodo predvsem usmerjena v večjo racionalizacijo, izpopolnjevanje tehnologij zanimivih za DO Ingrad, vnašanje inovacijskih pobud v naše delo ter pro-centualno povečanje računalniškega projektiranja. Pri računalniškem projektiranju imam v mislih projektne naloge, ki so tudi drugje še skromno zastopane. Pri tem računamo na kadre, ki jih štipendiramo in so usmerjeni v računalniško projektiranje že med študijem, ki ga zaključujejo. V letu 1978 moramo realizirati veliko projektnih nalog, predvsem na področju stanovanjske gradnje in objektih širšega družbenega značaja. Pred nami je obdobje uresničevanja Zakona o združenem delu. Naša naloga je, da po najboljših močeh sledimo smernicam Zakona o združenem delu ter prispevamo delež k napredku in večji blaginji delovnih ljudi. Koristim priložnost in želim vsem članom OZD Ingrad srečno 1978. Inž. Franc Stergar direktor TOZD IGM Medlog Ob zaključku leta z zadovoljstvom ugotavljamo, da smo poslovali uspešno. Rezultati, ki smo jih zabeležili, so dokaz prizadevnosti slehernega delavca te TO. Skušali bomo še tesneje strniti vrste in najti še uspešnejša pota za krepitev Ingrada in naše socialistične samoupravne družbe. Rezultati, doseženi v TOZD IGM, vedno znova dokazujejo upravičenost naložb za krepitev in razvoj naše TO. Ob tej priložnosti se vsem članom kolektiva »Ingrad« iskreno zahvaljujemo za izkazano zaupanje in želim vsem delavcem in njihovim svojcem srečno in uspešno Novo leto 1978. Vodenje sestankov V mesecu decembru je komisija za idejno-politično delo pri komiteju konference ZK Ingrad organizirala seminar s temo: vodenje sestankov. Udeležilo se ga je 24 družbeno-političnih delavcev iz vseh TOZD. OPOZORILO! Opozarjamo predsednike OOS, da je rok za izvedbo občnih zborov OOS v TOZD do 31. januarja 1978. Sklepi delavskega sveta Po posameznih temeljnih organizacijah se je pokazala potreba po dodatnih nabavah osnovnih sredstev, zato je delavski svet sprejel sklep o razširitvi investicijskega programa za leto 1977 od prvotno planiranih 32,570.000 na 39.443.000 din, za nabavo osnovnih sredstev. K temu znesku je dodati še plačilo posojil v višini 8,750.600 in pa nabavljena osnovna sredstva po sanacijskem programu TOZD Rogaška Slatina v višini 13,102.000 din. Tako bodo znašala skupno porabljena sredstva za investicije v letu 1977 61,295.600 din. Na predlog odbora za medsebojna razmerja je delavski svet sprejel naslednje sklepe: Stanovanje, ki ga je izpraznila Podgoršek Anica v Vodnikovi ulici 5, je dodeljeno Va-novšek Dušanu in Veri. Oba sta zaposlena v GIF Ingrad. Za potrebe stanovanjske izgradnje se iz dohodka izloči še 1,500.000 din. S tem bodo rešeni najnujnejši stanovanjski problemi v letošnjem letu. Dr. Zydler Kristianu je odobreno posojilo za nakup stanovanja v višini 60.000 din. Za skupno reševanje stanovanjskega problema Krošl Franca, šoferja iz TOZD Mehanizacija je DS odbori! »Konusu« Slov. Konjice, kjer je zaposlena njegova žena, posojilo v višini 100.000,— din za dobo 10 let po 4 % obrestni meri. _ Soba, ki jo je izpraznil Pre-voršek Alojz v Škvarčevi ulici 12, se začasno dodeli v uporabo Škoflek Milanu iz TOZD Mehanizacija. . DS je odobril posojilo tudi Petrolu Ljubljana za skupno rešitev stanovanjskega prob-leda Gabrič Janeza iz TOZD Ljubljana. . , • Delavski svet je razpravljal o odkupu starejših stanovanj od privatnih lastnikov in sprejel sklep, da se ta nakup v celoti omeji zaradi previsokih stroškov, ki jih ima podjetje z nakupom teh stanovanj. - DS je odobril plačilo šolnine: — Strašek Milki iz PO v višini 4.450 din za šolanje na administrativni šoli. — Šmarčan Francu za študij na VTŠ v Mariboru. — Štipendijo Žnidar Ljubu za študij na TŠ Celje za III. in IV. letnik. . — Vale Alojzu (Laško) za trimesečni tečaj za skladišč- — Novak Štefanu iz TOZD IGM za tečaj za vilicarista. - Na večkratna vprašanja članov kolektiva, kako je s priznanjem delovne dobe, prebitem na delu v inozemstvu, je delavski svet prejel sklep, po katerem se začasna zaposlitev v inozemstvu pri GmbH Ingrad šteje v delovno dobo za uveljavitev pravic na dodatek za stalnost in jubilejne nagrade (za dolgoletno, ne-pretrgano delo v podjetju) in sicer: »Delavcem, ki se po najmanj 3 letnem nepretrganem delu pri GIP Ingrad Celje začasno zaposlijo v inozemstvu pri firmi GmbH Ingrad in zatem brez prekinitve na- daljujejo z delom pri GIP »Ingrad« Celje, se čas, prebit na delu v inozemstvu, šteje v delovno dobo za uveljavitev pravic do dodatka na stalnost in jubilejnih nagrad po kriterijih, veljavnih za delavce z nepretrgano zaposlitvijo pri GIP »Ingrad« Celje. Ta sklep se smiselno uporablja tudi za delavce, ki so bili zaposleni kot »Ingradovi« delavci v Avstriji na Dunaju in pri »Rudisbau« v ZR Nemčiji. Delovna doba v inozemstvu se v te namene prizna le na podlagi veljavnih dokazil o socialnem zavarovanju v inozemstvu. Tako priznana delovna doba se šteje tudi v osnovo za % na delovno izkušnje in pravice na letni dopust. Delovna doba, prebita izven SFRJ, oziroma v inozemstvu pri tujih delodajalcih, se ne prizna v osnovo za pravice iz minulega dela, ker gre gre v tem primeru za minulo delo, opravljeno izven SFRJ. — Delavskemu svetu je bilo podano poročilo o izidu referenduma za združitev dela in sredstev z GOP Obnova Celje. Na referendumu so se delavci Ingrada z večino glasov odločili za združitev, medtem ko so bili delavci Obnove proti združitvi. Kljub neuspe-lemo glasovanju o združevanju dela in sredstev med obema kolektivoma v Celju, ta proces ne bo končan. Ingrad si bo prizadeval obdržati in krepiti svojo vlogo v gradbeni panogi v Celju in regiji ter bo tudi v bodoče sodeloval z GOP Obnovo. Tudi z uspehi bomo morali dokazati, da združeni lahko dosežemo znat- no več kot osamljeni, zato naši napori za povezovanje ne bodo smeli nazadovati. — DS je imenoval ing. Prelec Marjana, glavnega direktorja Ingrada, v skupščino splošnega združenja gradbeništva in industrije gradbenega materiala Jugoslavije. Njegov namestnik v tej skupščini pa je Franjo Čevnik, pravnik. — DS je imenoval komisije za izvedbo redne letne inventure za leto 1977. — DS je sprejel sklep o razpisu referenduma, na katerem bodo delavci vseh TOZD GIP »Ingrad« odločali o sprejemu samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v GIP »Ingradu«. Referendum bo 23. 12. 1977. Referendume za sprejem pravilnikov o osnovah in merilih za delitev čistega dohodka, delitev sredstev za OD in SP v TOZD razpišejo delavski sveti TOZD in delovne skupnosti skupne službe. — V pripravi je pravilnik o posebni finančni službi. V skladu s tem pravilnikom bo potrebno spremeniti in dopolniti nekatera določila samoupravnega sporazuma o združitvi v GIP »Ingrad«. O teh spremembah bodo delavci prav tako glasovali na referendumu dne 23. 12. — GIP »Ingrad« bo prispeval 1.000 din k organizacijskim stroškom proslave 200-letnice prvega vzpona na Triglav in k postavitvi spomenika v ta namen. Ivica Bezlaj Inventivna dejavnost Zdaj, ko smo že pri koncu razprav o sprejemu novih samoupravnih sporazumov, je čas, da spregovorimo tudi o inovacijah. Zato naj ta zapis opozori na inventivno dejavnost v našem kolektivu v letošnjem letu in hkrati oriše določbe, ki jih zajema osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter tako poudari naloge na področju inventivne dejavnosti v prihodnjem letu. Inventivna dejavnost v našem kolektivu letos ni bila tako živahna, kot smo pričakovali in napovedovali. Ne glede na to je odbor za inovacije 2. decembra letos obravnaval osem pomembnih predlogov in tehničnih izboljšav. Pri vsem tem je treba povedati, da so bile nekatere inovacije uveljavljene že pred letom, toda šele zdaj smo se zavzeli, da jih spoznamo in ovrednotimo. Prav tako kaže opozoriti na dejstvo, da se v delu odbora za inovacije v našem kolektivu šele zdaj čuti zrelost in enotnost v priznanju predlogov za inovacije. Enako zavzet in odgovoren odnos se kaže tudi v ustreznem vrednotenju predlogov za inovacije, v pravilnem in objektivnem ocenjevanju udeležbe pa tudi prizadevnosti predlagatelja in ne nazadnje v določanju predlogov za odškodnino oziroma nagrado posameznim predlagateljem. Na dlani je polna odgovornost članov odbora pri obravnavi inovacijskih predlogov. Odbor meni, da bi pododbori za inovacije v temeljnih organizacijah morali spodbujati svoje člane k množični inventivni dejavnosti. Saj je na koncu koncev sleherni delovni človek tudi možni inovator. Inovacije so del produktivnosti in se kot take morajo uveljaviti v vseh samoupravnih aktih. Pomembna je ugotovitev, da so pri uveljavljanju inovacije, pri dvigu produktivnosti, deležni nagrade predlagatelji inovacije in vsi, ki so kakorkoli prispevali in pomagali pri uvajanju nove pobude. Mnoge moti predolgo časovno razdobje med prijavo inovacije in nagrado zanjo. Vse kaže, da je to eden izmed razlogov, zakaj tako malo predlogov za inovacije. (Nadaljevanje na 5. strani) Ob letošnjem srečanju jubilantov kolektiva Podeljevanje jubilejnih priznanj in nagrad v Ingradu ima že tradicijo, saj so prvi jubilanti prejeli priznanje za dolgoletno delo v kolektivu pred trinajstimi leti, prvič torej 1965. leta. Kot vsa leta do zdaj, je bilo tudi letošnje praznovanje teh visokih delovnih jubilejev članov kolektiva sklenjeno s podelitvijo priznanj za 10, 15, 20, 25 in 30 letno zvestobo kolektivu ob praznovanju Dneva republike, 26. novembra. V bogatem kulturnem programu, ki je dal nadvse svečano obeležje, so sodelovali učenci osnovne šole iz Frankolovega, dramska skupina Ingrad in oktet Studenček z Ostrožnega. O Za trideset let pripadnosti kolektivu so slavljenci prejeli kristalno vazo dosežkih podjetja v zadnjih petih letih je jubilantom spregovoril Boris Petan, predsednik delavskega sveta. Po skupnem kosilu se je prijetno kramljanje jubilantov ob zvokih glasbe zavleklo pozno v noč. Prišli so iz različnih gradbišč, obratov in delavnic, neka-teri so se videli v tem letu tudi prvič, zato so si imeli veliko povedati. Marsikomu se je v pogovoru s sodelavcem — jubilantom orosilo oko, ko je v spominih podoživlja! prehojeno pot v minulih letih. Letos je bilo podeljenih 170 jubilejnih priznanj in nagrad, kar je rekordno število in obenem dokaz da se delovna sila v Ingradu ustaljuje in gre zato nedvomno stalnemu kolektivu pripisati dosežene uspehe. Jubilanton z najdaljšo dobo je čestital tudi glavni direktor, Marjan Prelec, dipl ing. V kulturnem nrogramu so sodelovali učenci Osnovne šole Frankolovo in naša dramska skupina SKRB NAS VSEH Kot rečeno, je odbor za inovacije obravnaval osem predlogov za inovacije. Vse je osvojil in zato predlag.a da dobijo ustrezna priznanja vsi predlagatelji in da se njihova imena ter slike objavijo v glasilu. Odbor nadalje pričakuje v prihodnje dosledno izvajanje in tudi pospeševanje inventivne de-janosti v delovni organizaciji in to v skladu s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka (člena 11 in 16). Nedavno posvetovanje v Celju o inventivni dejavnosti je opozorilo, da je naša država na repu evropskih držav glede šte- vila prijavljenih patentov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov. Zato se moramo tudi v naši delovni organizaciji zavzeti vsi skupaj, predvsem pa družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in drugi, da bo inventivna dejavnost zajela čim več članov kolektiva, da bodo tako nastale nove pobude za večjo in boljšo proizvodnjo, za prav takšno delo in ne nazadnje za povečanje čistega dohodka. Razumljivo je, da bo o stališčih in predlogih odbora za inovacije razpravljal in sklepal delavski svet in je torej treba glede nagrad in priznanj počakati na odločitev samoupravnega organa. Inž. M. Mandič predsednik odbora za inovacije Boris Petan, predsednik delavskega sveta, je jubilante seznanil o razvoju Ingrada Kdo bi rekel, da je za njimi trideset let trdega dela? Od leve proti desni: Peter Venek, Zlatka Logar, Mija Jenko, Lea Cmak, Nežika Moderc in Ivan Hlačar Delegacija iz Sovjetske zveze Piše: Franjo Čevnik V začetku decembra se je v Sloveniji mudila delegacija sindikalnih gradbenih delavcev iz Sovjetske zveze, mesta Swer-dlovsk. Delegacija je bila tri dni gost Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in si je med svojim bivanjem v Sloveniji ogledala nekatera pomembnejša dela, objekte, ki jih je zgradila po vojni slovenska gradbena operativa. Med njimi tudi objekte v celjski regiji, tovarno Gorenje Velenje, stanovanjsko gradnjo v Velenju in Termoelektrarno Šoštanj. Delegacijo je v Velenju sprejel tudi kolektiv Gorenja. S predstavniki delovne organizacije in sindikata tega kolektiva so se člani delegacije največ pogovarjali o sistemu samoupravljanja. Predvsem jih je zanimal standard naših delavcev. O doseženih rezultatih dela pri nas, družbenim standardom, kakor tudi standardom posameznikov, so se izražali zelo pohvalno. Sistem samoupravljanja pa v tako kratkem času v celoti niso mogli dojeti. Pri tem smo u-gotovili, da v Sovjetski zvezi, kot znano nimajo družbene lastnine, katera je osnova našega samoupravnega sistema. Delegacija, ki sem jo spremljal kot predsednik komisije za delo v tujini pri RO sindikata gradbenih delavcev skupaj s predsednikom RO sindikata Lojzetom Cepušom, je bila z vsem, kar je pri nas videla, spoznala in doživela zelo zadovoljna ter navdušena. Član delegacije Morenkov Nikolaj, ki je tudi sovjetski ljudski pesnik, je na skupni večerji prebral pesem, ki jo je zložil prav za to priliko in jo kot izraze spoštovanje sovjetskih graditeljev do nas objavljamo. MEDJU PRIJATELJIMA U Jugoslaviji, u bratskoj zemlji, gdje sam bio ove godine u decembru, ovdje sam sreo dobre prijatelje, ljude s otvorenim srcem. Podižem ovu času za njih, ko ji su se po planinama protiv fašizma borili, za gradevinare naše, za mir, prijateljstvo i sreču do veka. eoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeo GLAS MLADIH oeoeoeceoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeo Od besed k dejanjem Ko vse to preanaliziramo, vidimo, da današnja mladinska organizacija ne sme in ne more biti kopija nekdanjega SKOJ, katerega organizacija je ustrezala boju v takratnem predrevo-lucionarnem času in vnašanju socialističnih idej ter revolucionarnega duha v najširše ljudske množice. V današnjem času je takšna aktivnost in delovanje stvar vseh naših naprednih družbenih sil, še zlasti pa mladih komunistov. Svojo razlago in razmišljanje o vlogi socialistične mladine v našem političnem sistemu pa je Edvard Kardelj končal takole: »Samo človek, ki prevzame tudi odgovornost za svojo svobodo, je lahko svoboden. Toda samo človek, ki lahko demokratično odloča, lahko prevzema takšno odgovornost. Mislim, da bi prav to spoznanje moralo biti izhodišče naše politike do mlade generacije.« Dani Kerkoš Nismo zadovoljni Nekoč in danes Nogometaši »Ingrada« drugi zacij in evidentiranje možnih kandidatov, saj vemo, da so nove volilne konference tako rekoč pred vrati. To nalogo sta do zdaj opravili le osnovna organizacija ZSMS Skupne služ be in Projektivni biro, torej popolnoma enak odnos kot do sestankov. Vsa ta negativna dejanja mečejo slabo luč na našo organizacijo v celoti, zato smo dolžni, da se to stanje v kratkem času popravi, izboljša, kajti zaupanje naših mladičev, ki so nas postavili oziroma izvolili na ta mesta, smo dolžni v polni meri upravičiti. Bogdan Košenina Ni še dolgo tega, ko so za organizirano mladino v SOZD GIPOSS bile le spodbude, želje in zahteve, danes pa vas že lahko seznanimo s sklepi in rezultati prvega srečanja predstavnikov mladih iz vseh organizacij združenega dela, članic GIPOSS. To srečanje je bilo pri Ingradu v Celju in so se ga udeležili: Tone Matosovič (GIP Stavbar Maribor), Božo Gabaj (GP Tehnika Ljubljana), Drago Tavčar (SGP Gradbinec Kranj), Marija Kovač (DSSS SOZD GIPOSS) in Jure Drljepan (GIP Obnova Ljubljana). Od Ingrada so bili prisotni Dani Kerkoš, Franc Ramšak, Štefka Kračun in Danica Dolinšek, kot gost pa je bil navzoč tudi predsednik OK ZSMS Celje Franci Pusar, ki nam je veliko pomagal s svojimi predlogi. Na seji smo s skupnimi močmi pregledali in dopolnili vso pripravljeno gradivo (okvirni program dela za leto 1978, po_ slovnik, organigram in dnevni red) in določili datum za ustanovno konferenco ZSMS SOZD GIPOSS, ki bo 13. L 1978 v sindikalni dvorani GIP Ingrada v Celju. Mladi in knjiga KARDELJA Edvard Kardelj, velik državnik in teoretik sodobnega socializma, je svojo razpravo o smereh razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja prvič predložil na 30. seji predsedstva centralnega komiteja ZKJ trinajstega junija letos kot osnovo za diskusijo o nadaljnjem razvoju in nalogah ZK Jugoslavije. To njegvo delo, ki je zaradi svoje preprostosti v izražanju in podajanju snovi razumljivo najširšemu krogu ljudi, odkrito razlaga bralcu, kam vodi razvoj današnje sodobne družbe in jasno kaže dobre in slabe strani, izhodišča in naloge družbenopolitičnih organizacij v danem zgodovinskem trenutku. Edvard Kardelj je brez prikrivanja in olepša vanj a orisal tudi vlogo in položaj Zveze socialistične mladine v našem političnem sistemu, ki je po njegovem prepričanju organizacija širokih množic mladih ljudi, ki so svojo prihodnost zavestno povezali s prihodnostjo socializma. V samem delu mladinske organizacije je veliko pomanjkljivosti in nepravilnih usmeritev, vendar moramo vzroke za takšno stanje iskati tudi v Zvezi komunistov, slabostih Socialistične zveze delovnega ljudstva, nejasnem položaju sindikata in medsebojnih odnosih družbenopolitičnih organizacij. Vsi ti našteti dejavniki še kako vplivajo na razvoj in vlogo Zveze socialistične mladine in energično bo treba obračunati s silami, ki mladinsko organizacijo držijo na obrobnih Oblika organiziranosti na nivoju SOZD GIPOSS bo Koordinacijski svet ZSMS, ki bo štel najmanj petnajst članov z mandatno dobo dve leti. Njegovo izvršilno telo bo sekretariat, ki bo sestavljen iz predsednikov mladine posameznih OZD in predstavnika delovne skupnosti skupne službe SOZD GIPOSS. Naša želja je, da s povezavo mladine v SOZD GIPOSS ne pridemo le do formalne oblike združenja, ki se bo preko celega leta zadovoljila le z nekaj simboličnimi sejami. Okvirni program dela nam jasno nakazuje obširna področja dela in s trezno presojo bomo morali izbrati tista, ki so za nas trenutno najaktualnejša in katera smo zmožni tudi obvladati. Osnovna naloga bodočega Koordinacijskega sveta ZSMS SOZD GIPOSS bo, da koordinira in vsklajuje delo konferenc osnovnih organizacij ZSMS po posameznih OZD, še posebno pa da sredinam, kjer je mladina slabo organizirana, pomaga in svetuje. Dani Kerkoš EDVARDA položajih in mlade ljudi še vedno s premalo poguma vključujejo v vse oblike samoupravljanja in upravljanja družbe nasploh. Potrebno je stremeti za tem, da bodo vse organizirane subjektivne sile naše družbe z Zvezo komunistov na čelu, zagotovile takšne družbene razmere, v katerih bo mladina resnični neposredni udeleženec samoupravnega odločanja o vseh živ-ljenskih vprašanjih. Korak bliže temu bomo, ko bo ZSM dobila pomembnejšo vlogo v delegatskem sistemu, kot jo ima danes in ko bodo mladi ljudje prevzeli enakopravno odgovornost pri uresničevanju ne samo »mladinskih« napak, ampak tudi za družbeno splošno pomembnih sklepov. Če revolucionarna organizacija mladih želi uspešno opravljati svojo vlogo, se ne sme zapirati vase in v svoje probleme, ampak mora biti tesno povezana z ekonomskimi, samoupravnimi in političnimi interesi ter potrebami človeka na delovnem mestu v tovarni, mestu ali vasi, ker problemi mladine niso pravzaprav nič drugega kot del interesov in potreb delovnih ljudi. Da pa bo vse te naloge mogoče tudi uresničiti, se mora mladina vztrajno bojevati tudi za svoje lastno znanje, predvsem marksistično, ki je še kako potrebno za socialistično družbeno akcijo in za sprejemanje odgovornosti v samoupravnih skupnosti ter delegatskih telesih. Za položaj mladine in njen prispevek k socialistični in samoupravni preobrazbi naše dežele pa ni bistveno samo število mladih v samoupravnih organih in delegacijah, ampak predvsem to, koliko ostali člani sprejemajo njihov dejanski vpliv na proces samoupravnega odločanja in kako je izkoriščena pripravljenost mladih, da se konktretno angažirajo, saj je formalna zastopanost v najrazličnejših organih le pesek v oči. Da se bo takšno stanje izboljšalo, je potrebno, da Zveza komunistov. Socialistična zveza in sindikat posvetijo mnogo več pozornosti mnenjem, pobudam, predlogom in sugestijam mladinske organizacije. Pri vsem tem pa mora biti glavna naloga Zveze socialistične mladine vsekakor ta, da vpelje ne samo izbrani del mladine, ampak njene široke množice v delo oziroma sistem samoupravne demokracije. Da pa bi takšno nalogo sploh lahko izvršili, se moramo močneje razviti v sekcijah Socialistične zveze delovnega ljudstva in da smo aktivneje prisotni v delegatskem sistemu. Delo delegatov v Občinski konferenci ZSMS Celje Z delom naših delegatov v občinski konferenci ZSMS Celje, ki so istočasno predsedniki 00 ZSMS, ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. Porazna je udeležba na sejah, ko so iz naše sredine prisotni trije do štirje delegati od skupno desetih. Kako lahko potem zahtevamo sklepčnost in resnost na naših sestankih, če smo sami neresni. Nadalje vsi ne izvršujemo nalog, ki so jim postavljene. V prvi vrsti se to nanaša na evidentiranje sedanjih vodstev osnovnih organi- ZSMS GIP »INGRAD« je v počastitev Dneva republike organizirala tekmovnje v malem nogometu, tako imenovano »SUPER FINALE« in to med zmagovalci posameznih dejavnosti v TRIM igrah, ter prvo in drugo uvrščeno ekipo iz A občinske lige in prvo uvrščeno ekipo iz B občinske lige — skupaj 8 ekip. Ekipe so bile izžrebane v dve skupini. Predtekmovanje je bilo 22 .in 23. novembra na igrišču pri SKALNI KLETI. V prvi skupini je zmagala ekipa »Ingrada« pred »Gaberjem 39«, v drugi skupini pa je bila prva ekipa »Aš- kerčeve« pred »Kovinotehno«. Finalni tekmi sta bili 24. novembra v hali »Golovec«, kjer je v tekmi za tretje mesto ekipa »Gaberje« premagala »Kovinotehno« s 3:0. Za prvo mesto pa so po zanimivi in borbeni igri nogometaši »Aškerčeve« zasluženo premagali »Ingrad« 4 : 2. Za ekipo »Ingrad« so nastopali: Marjan Lipovšek, Božo Breznik, Veljko čurkovič, Rade Ču-kovič, Janko Kuder, Miro Klenovšek, Zoran Jovanovič, Bogi-čevič in Mirko Crkvenac. Franci Ramšak TRIM IGRE 77 Z zaključno prireditvijo, ki je bila 23. decembra v dvorani »Golovec«, smo ponovno sklenili u-spešno leto rekreacijskega udejstvovanja v občini Celje. Po doseženih točkah v TRIM tekmovanju »za nagrado sodelovanja« sicer nismo tako blesteli kot lansko leto, ko smo bili najboljši v občini, vendar smo lahko tudi z doseženimi rezultati izredno zadovoljni. V dejavnosti »gradbeništvo« smo spet prvaki in se nam je prehodni pokal povrnil v naše vitrine. Najboljši v občini, ne glede na dejavnost, pa so letos: 1. LIK Savinja 2. Železarna 3. Cinkarna 4. Ingrad 5. PTT 2158 1973 1767 točk 1749 1610 Med moškimi ekipami so za udeležbo največ točk zbrali: 1. Savinja 1270, 2. Železarna 1206, 3. Cinkarna 1107, 4. Ingrad 1009, 5. ŠKIMC 996 točk itd. Pri ženskih ekipah pa je vrstni red: 1. LIK Savinja 888, 2. PTT 779, 3. Železarna 767, 4. Železnica 760, 5. Ingrad 740 točk itd. Če se spomnimo, da so lani bili moški drugi, ženske pa celo prve, potem vemo, da imamo še veliko možnosti izboljšati rezultate v naslednjem letu. Tudi u-deležba posameznikov je nekoliko nižja od lani, čeprav se je število zaposlenih povečalo. Število sodelujočih iz Ingrada: v TRIM igrah 177 moških in 27 žensk, skupaj 204, na TRIM akcijah pa 89 moških in 32 žensk, skupaj 121 članov; v letu 1977 skupaj 235 moških in 46 žensk, skupno 281 članov kolektiva (nekateri od teh so se udeležili več panog ali akcij). V gradbeništvu je Ingrad z moškimi ekipami prvak v odbojki, šahu, malem nogometu, streljanju, namiznem tenisu, plavanju in v košarki; v kegljanju je prvak »Obnova« (ker je Ingrad nastopil z igralci brez pravice nastopa), v smučanju pa je prvi »Nivo«. Ženske so tekmovale skupaj ne glede na dejavnost, športnice Vrstni red najboljših »trimašev« (ločeno po spolu) % TRIM q a t2 AVCCI Oli. I < HI) 10 n 2 >0 ~3 Z v* < v d 4 Id* O d <3) r' "Z 4 r> -i o Ul it 4 N P O d> t> O h .0 t 0 o 0 ■z lil r> ~z < > > , /1 t11 I. VTLCT I V 6 ORG | GORA V š,\nct POVJESlO SLAME LITERARNA ZVRST ■ SINJSKA |VIT(:^U.A IGRA STARE: MtkMfc NA1NIS3A GORA V KARAVANKAM VARA CELINA i. IMC MEtMGT VZKLIKA Cb^ULAR ORtMO- VANDG MARIONETE VRSTA PLODU KRATEK suknjič SOSEDNJA DRŽAVA sovjetska LUKA V črnem morju VELIČINA KI DOLOČA LEGO TOČK. V SISTEMU SIDRO, ANKE K VOJAŠKA ENOTA KONfet POLOTOKA NOVI CA t>EL POUIŠTVA NOVO IAESTO KOŠARKAR DANEU IGRALKA TENISA 3AUŠOv£C KEMIČNI PIGMENT SEL, GLASNIK. napad O Z. EV. PAS RLAGA UCENJ6 AENGTKt w VRSTA T ARNlCt KING C OLG IIKLICA-NA KARTA OTROČJA "ZAP.AVA POLJtDfeL STROJ, VLAČILEC tglcsna kultura M . IMG VODNA llVAL KAL ' A LOJ K gradnik FILMSKA IGRALKA R»NA RADIJ URADNI SPISI ORANJE vršilec DOLŽNOSTI T . IMČ STRan NEBA PIICOV- 3fM * * X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx-xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx g X s X X X X X X X X X X X X X s X X * X * X X X X * * X * * X X X X X X X 1 * X # X X X * X * * X X X •X * -X -X * * X X X * X X X X X NAJVIŠJA Gora na SVETU MONT ... DELAVSKI SVfcT ORIGNTAL. UTEŽNA IN VOTLA M č RA TRENER NAŠE nogomet. RlSPRC-ZeNT Cmarko) PREDNIK „TGLGKSa" ECIPT6V. DOGINJA GRMRGini Material OSLCMiSA E Dom IR OSTOJIČ o*e r VRSTA TEMLJ6 DJLOGNA [MESTO V VELtMT. KANALU NltO ZIMSKA ATLETSKE discipline ŽIVAL S KLEŠČAMI spaka, Pokveka STADION v p.ui>| M-PC-ŠTI SVINČNICA, GREHLO skammn. droim! NA3VČČ3I PTlč LETOPIS, KRONIKA loterija neznanec NINO KOP,ič gedda NIC.OVAI OKLOPNO VOZILO Dalmatin. M.lMG ODZIV na VPRAŠAMK ZA GLASILO INGRAD VIL? 4. USTMENI- ODPR TINI? N ST č N« \gralgc KAD KO POLIC PIVNICA VOJAŠKA TRGOVINA * X * X Izid žrebanja Za nagradno križanko št. 11 je prišlo 46 rešitev. Žreb je izbral: 1. nagrado 60.— din prejme Herman VOUK, Šentjur 2. nagrado 40.— din prejme Milena Zupanc, Skupne službe 3. nagrado 30.— din prejme Ljuba Podbrežnik, Projektivni biro Rešitev, križanke št. 11: SLIKARSTVO, MATERIALIST, ETAPA, BAGER, DILA, PIKOLO, ENI, SRNA, S, RIJAVEC, ACE, EZAV, LISJAK, VEN, SA, ED, OMILITEV, OM, SPA, TAT, OZ, LOG, VO, DAN, RAL, MOŠTVO, ENEJ, ATENEC, PECA, RIM, KE, UC, KAP, ŠTAB, SM, ETER, DLAKA, TETOVO, IRAN, RE-KET, KALO, REKA, ETAN Za novoletno nagradno križanko bodo višje nagrade in sicer: prva 100.—, druga 80.— in tretja 50.—. V decembru so potekla tri leta, odkar smo ustanovili DRAMSKO SKUPINO. V tem času je bila vseskozi aktivna in je pripravila vrsto nastopov na raznih proslavah Ingrada, uveljavlja pa se tudi drugje K%hiniac — Vaša karta je za Poljčane, ta vlak pa pelje v Velenje. Rešitve pošljite do 10. januar- Hudirja, ali se vaš stroja 1978. jevodja večkrat tako zmoti?! — Si vedel, da besedni zaklad ženske obsega le 500 besed? — Kakšna skromna zaloga in kakšen promet! — * — »Praviš, da nič ne delaš? Od česa pa živiš?« »Od tiste opeke, ki mi je padla na glavo ...« — * — — Kaj boš, ko boš velik, Tonček? — Ne vem natančno, a doma mi pravijo, da bom družbeni problem. Ingrad 8