T Trstu, 20. februarja 18T0.
Tečaj II.
JADRANSKA
r

Itkajt dnknt t
D!.8«H , TSftkO
1. in 3. »edeljo.
Političen, podučiven i kratkočasen list.
Lastnik, izdajatelj in odgovorni vrediiik:
G. H. MARTELANEC.
Naročnina llbl Uk <«lo loto X cM. JO kr.
rj----i—j |
Skrajna doba.
Vsa znamenja, ktera opazujemo od časa, ' kar se je premenilo naše ministerstvo, ali prav za prav, kar je ono izmed sebe pah-nolo zadnje ude, kteri so imeli še nekoliko zdravega uma v glavi, pošteno srce i rodo-Ijubje v prsih: oznanjajo nam od dne do dne glasneje i jasneje, daje napočila s kraj na doba. Naše ministerstvo je podobno vojskovodji, kteri je bil popolnoma zmagan ter se umika i skuša rešiti, kar je rešiti še mogoče ; zasači še tu pa tam kterega sovražnika, kteri je med prvimi preganjalci. Nekdanji vroči njegovi privrž-nci odpadajo dan na dan ter vedno bolj uhajaja v sovražni tabor; oni, ki so od tega ministerstva pričakovali čuda, prevarjeni pobešajo glavo in so popolnoma otrpneli, če ne kažejo očitne nevolje. Kaka premeinba v tako kratkem času! — Ljudstvo, ktero jih je na ramah nosilo iz zbornic, mrzi zdaj nanje; časniki, kteri so jih v zvezde kovali, nimajo zanje več dobre besede, narodi je tako nikoli niso imeli. Njih dela so bila zoper natoro, zato se na-tora nad njimi m n sen je ter jim po vsej državi trobenta, <la je skrajna doba. — Državni zbor, ki je bil uže iz prvega podoben razbitej ladiji v burnih valovih, brez vesla i krmila, nima nobenega upanja več, da ne utone v občnem nezadovoljstvu. Cehi mu nikoli niso zaupali svojih dragocenosti, i prav so imeli : Tirolci so ga zapustili, ker so varnejši v domačih svojih gorah , nego v črvivih lesenih stenah v Beču. I za temi poromajo še drugi iz njega, nadejamo se, da bodo prvi mej temi Poljaki i Slovenci, vsaj so gotovo uže zadosti prepričani, da tam ni dom njihov, i to je skrajna doba, ker je naroda splošna želja. Naj se nam ne ugovarja, da bi izstop Slovencev iz državnega zbora ministerstvo priuioral do skrajnih sredstev zoper slovenski narod. Ali počasna pa goto\a moritev slovenskega naroda nij hujša od skrajnih sredstev? Naj pride nagel vihar; nagli viharji vladajo kratko, za njimi pa sonlce toliko lepše sije. Slovenski narod ima, bogme! še toliko kreposti, da prebije tndi skrajno silno dobo, ker je prebil tisncletno sužnost.
Ministerstvo samo čuti to skrajno dobo, ker je \ rglo veslo iz rok, i zdaj brez dejanja i soveta lovi samo bilke še, kakor utopljenec. Pravicam raznih narodov nij hotelo biti pravično, utopiti jih je hotelo na dno morja v imenu svobode, ktero je nosilo na jeziku, v srcu pa jo sovražilo, zato pa se je samo pogreznolo v globoko vodo, iz ktere se nikoli več ne reši. Gorje mu, kdor na prodaj nosi narodov vekovite praviie! Trinoštvo nikoli ne rodi dobrega sadu, gotov pa mu je plačilni dan! In ta
ElaČilni dan se je približal z velikanskimi orači ter glasno oznanuje skrajno dobo. Ce kdo še ne veruje, da je res skrajna doba, naj se ozre v javno, politično, go-spodarstveno i moralno življenje, i če ima oči, videl bode, kako grozno propadamo,
kako strašno smo pali v kratkih dnevih zadnjega ministerstovanja! I mej tem smo povišali davke in imeli — mir. Slepec vidi, da tako dalje ne moremo, da je skrajna doba.
Pri vsem tem pa so se zopet začele kupičiti m^gle nad nr.mi i bati se je toče, ali povodhje. Serbija ni govorila brez vzroka, ruski general Fadejev ni pisal politične knjige, da zanjo nij vedela ruska vlada, franrosko-pruske nagajivosti bi utegnole hiti zadrga Avstriji — i Mažari! oni težko čakajo; pri prvej priliki od vržejo krinko, da na razvalinah Avstrije vstanove lastno neodvisno državo. Ce tudi na mažarsko veliko državo ne moremo verovati, verujemo pa vendar, da v prvem viharju lahke izbrišejo Avstrijo izmed evropskih držav, zato kličemo še enkrat ministerstvu i državnem zboru: Skrajna doba je: slovenskim poslancem pa zopet svetujemo: hodite domii, ker s tem nam prikrajšate našega trpljenja čas. —
Mi smo pošteno svetovali i tako storili svojo dolžnost, nismo se bali Damoklejega meča, ki je visel i visi še nad nami, naša i naše države blagost je bila nam vedno na srci, če pride po tej 8 kraj n ej dobi še kaj hujšega, lehko bomo govorili z mirnim srcem t Mi nismo krivi!	^
Poslanica Htrossniajerju.
V	Trstu bivajoči Slovani so poslali južnoslovanskemu mecenatu vladiki Jarija Strossmjerjn sledečo zaupnico:
Preuzvišeni Gospod'.
Vaš glas na vatikanskem zboru je tako mogočno odmeval v srcih vsega izobraženega človečanstva, da se zdaj Vaše ime po vsem svetu razlega, ter z občudovanjem i najglobokejšim spoštovanjem spominja.
Ljudem kratkega vida in plitvega srca bode morebiti ta izjav nepovo^m. in se bode resnica nemara na nasprotni strani iskala. Ali kodar je ljubezen, sprava in razsvetljena krepost, ondi mora biti tudi prava učeča cerkev in resnica, ktero je sam Bog objavil.
Preuzvišeni gospod! mi se nismo do danes oglasili Vaši slavi, ker smo mislili, da bi bila predrznost nadlegovati Vašo tačas globoko zamišljeno dušo. Vendar zdaj, ko Vam razen svojega, tudi tuji narodi čestitajo na kreposti duše in srca Vašega, zdaj ne moremo opustiti tudi mi tržaški Slovani, stopiti v kolo Vaših naj bolj gorkih i naj iskrenejih občudovateljev. Drugi narodi se Vam čudijo, mi pa se z Vami dičimo in pred svetom ponašamo, kot s prvim i največim sinom ne samo naše ožje domovine južnoslovanske, ampak celega ogromnega Slovanstva.
Dopustite nam, preuzvišeni Gospod! da Vam pri tej priči poleg častitke, tudi eno v našem srcu globoko vsajeno željo izrečemo.
V	onem duha, v kterem razumevate
Vi sveto poslanstvo cerkve, bilo je in bode do veka v njej mesta izpolnjevanja vseh pravičnih želja krščanskih narodov. Naslanjaje se na to načelo, Vas prosimo, da povzdignete ob svojem času silni Svoj glas tudi za vpeljavo naše svete slovanske hturgije, ktera nije samo ena naših naj-iskrenejših želj. ampak tudi nase sveto i nezastarelo pravo, izvirajoče od naših apoštolov svetih bratov Cirila in Metoda.
Goječi nado, da bodete Vi z ostalimi brati enakoumnimi vl&dikami, zmagali v svetem svojem prizadevanju, ostajemo V Trstu 13. svečana 1870
Preuzvišenosti Više najiskrenojši spoštovatelji.
Občinski stroški in dohodki v tržaskej okolici.
(Kunec.)
V tem enajstletnem računu modruje mestno računstvo tako presneto lepo. da bi človek, ki ne vidi reči kakoršne so, v resnici moral misliti: okoličanje, padite na kolena i zahvaljujte se za tolike dobrote, ktere vži-vate od mestnega svetovalstva, i to mestno svetovalstvo se je očitno v sejah bahalo, da na vsem svetu nij nikder še nobeno mestno svetovalstvo dalo toiiko dobrot kteremu občinskega kraju, kolikor okolici tržaško. Račun je moral po tej bahariji temu enak biti. Račun poteza v okolico samo trinajst najubožneših vasi na pustem Krasu — vse drugo spada uže k mestu, če tudi so bližnje imovite vasi, vzlasti pa tako imenovane „contrade suburbane". ktere mestno blagajnico najbolj polnijo, vknjižene v okolico, če trdi vlada pri vseh sklepih deželnega zbora do dene« še nij dovolila, da bi se ti občinski deli k mestu pritisnoli. Ali kaj je mari magistratu za vse to ? Po zadnjem popisu je imelo mesto 70.000 prebivalcev, okolica pa 32.000. Naš račun pa pravi, da ima mesto 96.000 prebivalcev, okolica pa samo 10.000! Zakaj mestno računstvo tako računi, to je očevidno iz tega, kar smo uže poprej omenili.
Dva razloga sta, da mestno svetovalstvo hoče posili bližnje okolične kraje k mestu pritisnoti: prvič so ti obmestni kraji zlata jama mestni blagajnici i drugič — treba jih popolnoma polaščiti, ker zdaj so še slovenski.
Pogledimo dalje, koliko se 13 ubožnim vasem še poleg uže omenjenih troškov na rame naklada: Samo za troške osrednje uprave jim računstvo računi 11.195 gld.; po tem takem mora plačati vsaka živa duša samo za uradniške potrebe na leto 1 f. 12 kr.! To je nezaslišano drago gospodarstvo. Za dobrotne naprave se tem vasem na leto računi 17.734 gld., tedaj vsacej zivej duši zopet nad 1 i. 77 kr, mi kaj imajo te vasi od teh dobrotnih naprav? Toliko kakor nič; za policijske namene se zopet vsakemu prebivalcu nalaga okoli 12 kr. in za vojaške namene nad 23 kr. na leto, i to poleg na-
vadnib, uže poprej omenjenih policijskih io vojaških troškov! Po tem takem mora vsak iiv človek v teb trinajstih ubogih vaseh od najmlajšega otroka do najstaršega mota ali ¿ene na leto okoli 3 gld. in 19 kr. samo za izredne občinske potrebe plačevati, in če prištevamo k temu še redne troške, ki znašajo na leto okoli 55.400, pride zopet na osebo 5 gld. 40 kr., tedaj z vsem skupaj 8 gld. 59 kr. na vsacega iivega človeka samo občinskih davkov!!! Ali je pač kde na vsem božjem svetu v pustih bornih vasčh lak občinski davek!	•
Juri s puio pred porotno sodbo.
Prva tožba
IG. decembra 1869.
(Govor uredniku G. II. Martelanca.)
(Konec.)
Tudi Ljubjančan Davorin D e ž ni a n, kranjski deželni poslanec, prišteval se je svoje dni k naj iskrenejsiin Slovencem, poznan je tudi kot slovenski pisatelj. Pred nekoliko meseci čital sem v nekem slovenskem listu, da je nosil Dežman leta 1848 sabljo, ki je je imela napis „Udri nemškutarje!", ter se z njo neizmerno ponašal.—Tudi je Dežman podpiral prošnjo, ki se je pred leti poslala vladi zarad zedinjeoja vseh Slovencev itd., in ta isti Dežfian — kdo bi neki verjel? — je zdaj naj hujšim nasprotnikom Slovenije na čelu! — Ta čudni Dežman je utemelil nemški tako imenovani ustavoverni stranki poseben list, sumljivi „Laibacher Tagblatt-, kteremu, kar se tiče laži. ni najti enakega. Vse. kar le more Slovence žaliti in njim škodovati, trobi ta list po svetu, noglede na to, ako so še tako napčne laži in obrekovanja. — Dežman, ki je leta 1848 se svojo sabljo po nemškutarjih mahal, posfal je zdaj njih — general, ter ima v zavarovanje svoje osebe pri lastni hiši policijsko stražo!
(Živ» veselost in smeli !)
Nadalje se mi očita, da sem, omenjaje v „Zlati abcdib turna rje, s tem žalil nemški narod, ker je turnarsko društvo nemško društvo. Temu krivemu nazoru se jaz krepko upiram. Kako bi se mogii žaliti Nemci, kadar se govori o ljubljanskih tur-narih, vsaj je večina udov po rodu Slovencev, in mislim da sem že pri Klunu in Dežmanu dovolj povdarjal prikladno ime takih nemštva pijanih Slovencev; kar se torej piše proti takim dvoživcem, to se ni-
kakor ne tiče uemštva, — omenjena „abeda" nemške narodnosti nije Žalila.
Gospodje porotniki! iz vsega tega lahko previdite, da je treba mnogo potrpežljivosti brzdati v enacih razmerah človeške strasti, posebno pa v tem trenutku, ko se vsi narodi trudijo pridobiti svoji narodnosti tujim nasproti, spodobno pripoznanje in spoštovanje. Mnogo bolj nevarni javnemu redu in miru so torej ljudje, kakoršnih nam Slovencem ialibože ne manjka — ljudje, ki naj svetejše svetinje narodove teptajo z nogami, ki vsako rodoljubno početje v svojih organih zasramujejo i narodni napredek ovirajo, kjer se njim le prilika ponudi. V to vrsto pa spada večina ljubljanskih turnarjev. Ali se more zahtevati, da bi ljudstvo take svoje sovrsžnike na rokah nosilo? da bi njim pri njih turnarskih izletih nemara pot s cvetlicami obsipavalo? Gotovo ne! Tega tudi jubljanski turnarji niso pričakovali, ker že nekoliko dni pred svojim osodopolnim izletom so jim prihajale vesti, da na Jančjem nimajo nič kaj dobrega pričakovati. Tudi ondotni župan jih je svaril, naj v tem trenutku, ko je ljudstvo nemškutarjem tako nasprotno, ne hodijo na kmete, znalo bi se jim kaj nepričakovanega pripetiti. Vendar hrabri turnarji so šli iu — našli kar so iskali. Ne odobravam na nikakov način postopanja janških kmetov, to pa mislim da bi turnarji bolje storili, ako bi svoj izlet od-godili na boljše čase. to bi že mogli povvzeti iz skušenj preteklih let.
Gospodje porotniki! Povedal sem brez ovinkov, kar sem mislil povedati v moje o-pravičenje; kar setu povedal je gola resnica, sodite zdaj: sem-le kriv ali n e kriv!
(Dalje i-rih.)
DOPISI
V Gorici, 15 februarja. (Ogtcd po našem mestu in okolici.) 25. pret. meseca se je odprla goriška kmetijska šola z. vso slovesnostjo, a da bi h tej slavna ravnateljstvo naše župane povabilo, tako zelo se nij hotelo ponižati : ne vem ali so mari naša občinska zastopstva prekmetiška za to deželno kmetijsko šolo, ali kali? Povabljeni so bili temveč vsi goriški (mestni) velikaši k obedu pri „treh kronah", culo se je laški, sem ter tje nemški govoriti. Med obilimi napir-nicaini se nij ni ena slovenska slišala.
Poglejmo malo v notranje zadeve naše kmetijske šole. V četrtek 27. pret. se je
pričel teoretični poduk, a v petek zjutraj ob 6% (pri 8* mraza) so že šli naši kmetijski dijaki peš do Gradiške — furlansko zemljo i gnoj kemično preiskovat. Nekteri roditelji so bili tako pametni, da nijso dopustili svojih otrok na ta sprehod.
Kaj pa menite, dobili smo posebnega učitelja za slovenščino g. Ipavica. Sledeče vrstice njegove lastne roke vam ga bodo dovolj karakterizirale — brez druzega ko-mentara:
„Je prepovedano pod noben način učen-„com kmeti&ke šole kaditi v šolskih pro-„stoiah. Je tudi prepovedano kaditi kada „izhajajo skupej na pratične dokaze in „vsakikrat kada so v družbi z enim ali „drugim učitelnom te šole. Ne izpolnost „te prepovedi lo itd.4
Sicer imamo še en bolj komičen original, kojega pa hočemo za naš — starinovec obraniti.
Culi smo dalje, da ravnatelj kmetijske šole je stavil ovire nekemu slovenskemu učencu, ki je revež en dan pozneje pristopiti hotel. Ta gospod so pač „disciplinarno streng.-
Priporočamo toraj našim deželnim poslancem, naj o n i vzamejo kmetijsko šolo v varstvo i pazijo na enakopravnost i njeni razvoj; potem še le smemo dobrega sadu od nje pričakovati. —
Politično društvo „Soča" vrlo napreduje, k ljubu vsem vladnim jezom, ki se našej beli Soči stavijo, da ne bi naprej, ampak nazaj tekla. Obžalovati moramo le eno, namreč izstop dosedanjega predsednika doktora Tonklija, onega, ki je volilcem pri njegovej volitvi toliko obečal, da hoče ko starosta mladega društva neutrudljivo delati za dobro i blagost domovine, ali izstopil je v naj važni-šem trenutku, v trenutku v kojem je društvo z vlado v zadrege prišlo. — Nij ga več tedaj, i pokazal je pot še drugima dvema
odbornikoma. Srčnost! kje si doma?--
24 pret. in. srno imeli občni zbor. Naj važniši predlog pri tt-m zboru je bil dr. Lavričev, zarad preziranja 19. §. osnovnih postav, sled tega se ima pritožba naravnost na N. Veličanstvi! poslati. Dalje je stavil g. Ličen predlog: naj izreče občni zbor, da se popolnoma vjema z interpelacijo dr. Tonklija in dr. Zigona o zedinjeni Sloveniji, h krati, da obžaluje, da niso tudi ostali slov. goriški poslanci interpelacije podpirali. — Važna je tudi slednja točka: naj se pripo-
<^0
<r>^Avstriiska.J2^
tj	(rpD
Jc jezik in vera Oboje z nebes; Kdor to nam zatera Je slepih očes.
Cuj, Avstrije vlada! To tebi je mar, Ki skruniš še mlada Narodom oltar.
Pijana od kruha Mi nisi za lek; Zrušiš se ko muha, S prestola na vek.
Narode tajiti Nevarno je zlo, Narode moriti! — Pogubno ti bo.
Ker nočeš odpreti Do časa oči, Gotovo ti umreti Se hudo ne zdi!
Košem.
Novela.
(Spisat S 1 a ▼ j m a i n.)
oiTiji.)
V.
Bilo je lepo jesenhko jutro, kakoršnih je malo celo v gorkem poletji. Rumeno solnee je veslo na čisto jasnem obnebji ter razsvitljevalo naravo z belin-i žarki. Mirna Krka se je bliši-cla v njegovih žarkih ter puhtela iz sebe meglo, ki je ostajala iz nje, kakor izdihljaji ia globoko ranjenega srca. Na vse jutro so že bili meščanie na nogah; nekteri so sli na svoje njive pospravljat jesenske pridelke, drugi pa i veselim srcem hiteli proti bližnjim vinogradom, da obero grozde, ki so še viseli po šibkem količevji i starem trsji. Drobni tički so žvrgoleli vsem veselo popotnico, kukor bi se tudi oni z mislečimi ljudmi vred veselili bogate narave.
Po cesti, ktera drži od Kandije navzgor proti Grmu in od ondod dalje v Gotinjo vas, korači počasi mlada deklica ter zamišljena ne čuti, da se včasi spotakne sredi ceste ob kakori kamen, kterega marljiva krevsa starega cestarja ni na pravo mesto dela.
Kedar nam teži srce kakova žalost, radi gremo med prosto naravo, ker ona nas tolaži v otožnosti.
' Iz tega namena je zapustila tudi Jelica na vse zgodaj mesto in koračila po cesti dalje, sama ne vede kam. — Že je bila blizu poganskega grada, ko jej zaatopi kar nenadoma starikasta ciganka pot. Vpadle oči, gubanci na obrazu, temno čelo i razpleteni lasje, vse to je kazalo, da je iena na svetu ole dosti
prebila. Se pogumno deklico bi obšla groza videti pred seboj to cigansko postavo, ali Jelica j^j stopi brez strahu naproti ter jo vpraša krepkim glasom: „Kaj hočeš, žena!*
„Ljuba moja golobičica, srčice gosposko", začne ciganka govoriti, „ne ogovarja m«- tako trdo. Ti si se mlado neizkušeno dete i zato ti ne jemljem v zlo, če ne ves, kako se ima starost spoštovati. Obhodila sem Teliko sveta, skusila marsikaj, govorila s ktero-koli gosposko golobičico, tako ko si ti, i vse sti me spoštovale. Srčice, sedi k meni i jaz ti povem na karte, kaj te na svetu še čaka."
„Jaz nimam vere v karte", pravi mirno Jelica i hoče oditi, ali ciganka jo prime tako trdo za roke, da jej je mraz pretresel vse ude, i pravi prtiečim glasom: „Varuj se, deklica, i ne zaničuj stare Sembilje; vrjemi mi, da je v rokah stare Šembilje troja sreča i nesreča do konca tvojih dni *
Jelica sicer vražam ni dosti verovala, vzlasti je imela mržnjo do ciganov, kteri se časi v celih tropah okoli Novega mesta vlačijo, ali tem besedam, tem zapovedujočim pogledom izpod siviL obrvi se ni mogla ustavljati, i nehote sede k ciganki. Brš izvleče ciganka iz svojih nedrij grde, zamazane karte iz kterih je lehkovernim ljudem prerokovala prihodnjo srečo i nesrečo ter jih razloži zraven sebe v travo.
.Operite se v jutranjej rosi i duh prerokovanja vas obsenči, da mi poveste, kaj je tej deklici namenjeno", mrmra starka na poln razumljivo pred m, potem vzame karte, dvakrat jih dobro premeša in pomoli deklici n^j vzdigne. Ko je bilo tadi to kop-
ročaio po društvo „Soča" kandidati za okrajna cenilne komisije. Odbor je priporočal prav rodoljubne poitenjake, želeli bi le, da bi ae ti. možje tudi soglasno izvolili.
Goriška čitalnica je letos na boljših nogah, saj slišimo pri beaedah kako pesem in deklamacijo i ne kakor po navadi — golo godbo I ples.	—$ku
V Dornbergu. Svetla zarja je prvi dan novega leta našo ljubo dolino z krasno svetlobo obdala, ker naši občinski vladali i drugi krepki možaki so sprevideli, kaj smo ini in Kaj da je naš rod! Mi smo Slovani, i ker smo Slovani mi, ne udarno se nikakor ne! i zakaj bi se udali ? Nas je kolikor listja i trave! Občinski vladarji in krepki moiaki bralnico vredč in jo potem v čitalnico spremene. O ti mladost! priteci ti k nam vadit se v slovenščini, da te kdaj labonska pošast v svoj jarem in verige ne spravi. j. v—c.
Iz Goriške okolice, 10. febr. (x) Ako se ozremo po Goriskej okolici, res prav veselo zajukamo, kajti pred očmi 6e nam odpira živo narodno gibanje. Preteklo nedeljo t. j. 6. februatja smo se prav veselo imeli v Vrtojbi, kake J/4 ure od Gorice proti jugu. Dovršilo se je vse v lepem redu. Govori, deklamacije, petje z veselo igro „Zupan", vse je bdo prav živahno i navdušeno s slava živio-klici dovršeno. Prav radostno je pa bilo še le pri skupni večerji, ko so nas razni rodoljubi, med njimi boter goriških čitalnic g. dr. L. z podučivnimi govori i napitnicami razveseljevali. Srečna soseska, koja se more s tacimi veselicami ponašati!
Ozrimo se dalje po druzih soseskah v našej okolici: zopet nam srce veselo poskakuje, kajti zopet vidimo kako vse giblje k novemu življenji, kako se vse budi iz spanja; kajti že jim je zlata zora siniia v tisočletne spalnice skozi zatvornice zatvorjene, ter jih budi i kliče na dan:
N.i noge, na noge oj brate Slovenc! Ne boj se če čaka mučenski te vene: Naprej le, naprej le za vero i dom! Naj nič te ne straši sovražnika grom !
Povsod se čujejo mili slovenski glasi tamo, kjer je pred nekimi leti smrdljiva lasčina strašno razsajala. Posebno slave vreden je Solkan, kras goriške okolice; za njim pa čvrsto na noge stopajo: Vrtojba, S t. Andraž, Miren, Kence, Prva čina
i Dornberg. — Ozrimo se malo po nek-terih tu imenovanih soseskah. V Mirni ae je uže nad 80 rodoljubov zbralo, da si napravijo narodno ognjišče „čitalnico" za kojo imajo pravila od c. k. namestnistva uže potrjena. Toraj živeli mirenski rodoljubi! — V Renčah so se tudi začeli zavedati svojih pravic, ter si žeU pobratiti z dru-zimi soseskami n. pr. k Vrtojbi, Solkanu itd.; če prav imajo nekiere ovire, namreč: Lukessig-e, Mossettig-e koji imajo Dežmanov blagoslov in red „prokletih grabelj", i tudi vedno nosijo v roci Dunajsko „Novo fraj prešo" kakor ljubljanski homo grabljere — grablje. Bratje Kenčani! ne vstrašite se ovih dveh „moiiceljnov", ampak bratje, le na noge! vrag se mora pokončati! — Idimo v Prvačino. Tam so tudi rodoljubi koji so pripravljeni vse darovati za blagost očetnjave. Kes so tudi tam nekakove ovire — a kaj to? To so same le — smeti! Zarad Pršičev Furlaniev ne bo vrag še vse razdel! Pa kaj? brez zamire za zdaj treba jih pustiti v miru. kajti prvi peva:
Za to pustno veselico Eno mlado 'mam zenico! Bodi narodnost pri kraji! Zdaj živim u svetem raji!
Zopet drugi:
Oj ti bobnanje prokleto! Kak' strašno si ti navzeto; Pust' me, pust' me da počivam. Mir in pokoj sladki vživam.
Il tržaške okolicc. 18. februarja. — V Rocolju napravi v nedeljo dne 27. t. m. čitalnica veliko besedo s plesom. Ta bo prva ta predpust, pa se nadejamo, (la bode tudi sijajna. Do sedaj nam skoraj ni bilo mogoče pogosteje se veseliti, ker nismo imeli primernega prostora. Ali zdaj smo si sezidali novo dvorano na prav lepem prostoru blizu mesta, da se vsak rodoljub v kočiji do praga lehko pripelje. Posebno se imamo za tako krasno stanovanje podpredsedniku gosp. Val. K e n d u, vrlemu Slovencu, zahvaljevati, \ kajti on se je najbolj prizadeval, da se bomo še pred pustom v novem domu shajali. — Vljudno vabimo tedaj Slovence, naj nas obilu v nedeljo počasti*. Nadejamo se, da se bomo prav dobro zabavljali. Program je kaj lepo sestavljen; naši pevci, koji so že večkrat se ekazali, bodo peli samo nove pesmi. Vstopnine nismo mislili pobirati, pa imeli smo preveč stroškov, tedaj bo vstopnine kaj malega za ne izrecno povabljene. Začetek
ob 4'/, popoldne. Plesalo m bo dokler bo koran drago.
*	Zadnjo predpustno nedeljo 27. t m, bode tudi v rojanski čitalnici veselica s tombolo in plesom, h kterej odbor vse ude uljudno vabi. Neudje, ki se želč te veselice udeležiti, plačajo 1 gld. vstopnine. Začetek ob 5. uri po poldne. Godba od Johnovega polka.
DROBTINR
(Volitev mestnega svetovalstva v drugem okoličnem volitvenem razreda) je bila
postavljena na HO. januarja: volilci so prišli volit, ali — volitvene komisije nij bilo! Zato se je volitev zopet za negotov čas odložila. Mestni magistrat je vedel, da ne bode izvoljen mož niegjvega zaupanja, zato pa se ni smelo voliti. Zdaj se po okolici muzajo magistratni ljudje, da bi volilce pregovorili i na svojo stran spravili. — Tržaški magistrat je res tič, ker vlada Moring.
*	(Mesto Rovinj je dobilo vlastno i zelo obširno občinsko postavo), izdelano na podlogi postave od 5. marca 1862. Avtonomije je v njej malo, pa tudi za mestne svetovalce so trde določbe, n. pr.: kdor dvakrat v letu brez temeljitega opravičenja srenjo (sejo) zamudi, izgubi svoj mandat in plača 100 gl. globe.
8 (V imenu rojanske čitalnice) izročili so v nedeljo 13. t. m. gg. Požar, čitalnični predsednik, Piščanc in Frluga odbornika, našemu glasovi temu pesniku Ivanu Vesela, krasno izdelano diplomo, ki se glasi takole:
„Blagorodni veleučeni gospod Ivan Vesel Kose s ki! Obhajaje 2. t. meseca rojstni dan prvega slovenskega pesnika Valentina Vodnika, imenovala Vas je rojanska kmečka čitalnica v spoznanju Vaših nepopisliivih zaslug na polju slovenskega pesništva in književnosti sploh, zi svojega častnega uda. — To Vam čitalnični odbor naznanja z gorkimi čutili naj-visega spoštovanja.
„V Kojanu 13. svečana 1870. Odbor."
Pri tej priči nagovoril je g. Požar novega častnega uda blizo tako:
„Visokoučeni gospod! Tukaj Vam predajemo pismo, v kterim Vam rojanska čitalnica naznanja, da Vas je na Vodnikov rojstni dan enoglasno za svojega častnega uda izvolila. V imenu naše kmečke čitalnice Vam, blagorodni gospod, izrečemo ono radost, ktera navdaja vse nase ude, ponosne na to da sine imeti Vas, ki ste že toliko delali v korist slovenskega naroda v svojem kolu. Nadejamo se, da bodete tudi Vi ta nas dokaz spoštovanja enako blagovoljno sprejeli, kakor isto mi vsi vroče želimo. Bog Vas nam ohrani šc mnogo let!"
Ni nam treba dostavljati, da je ta kmečka deputacija blagodušnega našega pesnika močno razveselila; kakoi smo izvedeli, pogovarjal se je gospod Koseski z vrlimi okoličani čez eno uro, pokazal jim svojo krasno, bogato knjižnic) i sobo, v kteri kuje svoje pesme, ter jim pri odhodu izročil iskren pozdrav na vse ude rojanske čitalnice.
čano, vzame jih v starikaslc suhe roke i začne jih prebirati. Kmalu izvleče dve, ter jih pokaže deklici.
„Ta tukaj ti kaže srečo, ona pa nesrečo. Oboj-! bol čutila, deklica, golobičica, oboje ti bo polnilo srce, a ta srečo boš bolj vedela i več za njo stori«, nego ca prtečo nesrečo."
Starka nekoliko časa pogleduje deklico i molči; ko jej pa ta migne, naj dalje prerokuje), pokaže jej dve drogi karti rekoč:
„Ljubezen i mož. To so sladke besede, in človek bi mislil, da si izbereš moža, ki bo vreden tvoje ljubezni, ali temu ni tako, kajti prav tukaj ste žalost i žena. To vse vkup toraj pomenja, da ljubiš moža mladeniča vrednega tvoje ljubezni, ali tvoje •ree premoti mož, ki hrepeni le po slasti življenja i žalost m vseli v tvoje srce."
To vse »o čiri čari", pravi deklica jetno. sune •tarko na stran i hoče vstati, ali ciganka jo prestreže ta roko i razlaga dalje, ko bi te ne bilo nič pre-petilo:
„Duhoven i zakon. Omožis se, srčice, a ne s posvetnim ženinom, nego s onim, ki stanuje nad oblaki, kajti precej tukaj je smrt i bogastvo. Obogatiš še le po smrti, vživaje to, kar ti jc bilo v tem
življenji prikračeno."--
To je bilo rahločutni devi že preveč, naglo vstane, segne v žep i vrže starki srebern denar, kteri je ta hlastno spravila i vpija na vso moč ta odhajajočo deklico: .Ti golobica! ne zaničuj stare Šembilje i vedi, da te ona lehko osreči ali onesreči ta ves ¿as do konca tvojih dni.*
Jelica pa se ni menila za hripavo vj .rje stare ciganke, ampak zamišljeno je koračila npzaj proti mestu.	(Dalje r.rih.)
za. stare in mlade ljudi.
Prva povest
Kočijaž nekega zelo bogatega graj b čaka «e je pogostoma dolgočasil, ko je bila prve jesenske dni grajsčinska gospoda n." nokt^re tedne v toplicah. Po dokončanih vsakdanjih opravkih, kierih ravno zdaj nije bilo mnogo, hladil se je pod senco košatega drevesa, misli so mu bile pri njegovi stari materi, ktero je sicer po svojih močeh podpiral, pa vendar nije mogel za njo tako skrbeti, kakor je to želelo njegovo dobro plemenito srce.
„Kako prijetno in veselo bi bilo. ako bi se nepričakovano tako obogatil. da bi mogel imeti sam svojega kočijaža. Ah — kako bi se moja dobra mati take nenadne sreče z meno veselila! O, potem bi pa pač imela pri njeni na svoje stare dni sijajno življenje. Za boga! kaj mi je početi, dt se meja želja vresniči?!* —
Tako premišljevaje, kočijaž nekega večera veselo poskoči, rekoč: ,Ze znam kaj! hočem poskusiti svojo srečo v loteriji, ktera je že toliko ljudi osrečila! — Pa ktere številke da stavim?" — Po globokem pre-misljevanju, razvedri se mu lice, ki je bilo »e v minulem trenutku žalostno proti temlji obrneno. —
Odide in prinese snopič slame, ter sname negledeč na snopič, z njega en del slanic; prebrojivsi klase, ima številko 15. Vdrugič vzame spet en del it snopiča, ter nasteje 25, tako stori šc vtretjič. Vsled tega pričakoval je za gotovo dobiček, zlasti ker je gojil nado, da mu je prišla ta dobra misel iz nebes.
Kar je mislil, to je tudi storil. Dasiravno je imel v tem hipu malo denarja, vendar jc stavil skony vse, kar jc imel, in srčno Boga prosil, naj se ga zarad stare revne matere usmili.
Mnogo je upal in dvomil predno je »čakal odločilnega dneva; slednjič lesko pričakovani dan napoči in številke, ki jih je stavil nas kočijaž, vse so prišle.
Pri tej neizmerni sreči mu je srce v radosti igralo, S kipečimi občutki jo naznani dobri svoji materi, ktera se je se ve da tudi z njim veselila. Ko jc svoje denaije dobil, pustil je službo v grajsčini, kupil si s polovico dobička majhno posestvo, kjer je — dokler mu je živela mati, — z njo prebil srečne dni v najlepši slogi.
Zdaj sicer njegovo mater že zemlja pokriva in lep grobni kamen je se zadnji doka« sinove hvaležnosti; njegovo gospodarstvo pa, s pripomočjo vrle mu žene, od dne do dne bolj napreduje, in brhki čvrsti otroci to mu tolažba za zgubo pokojne matere. — Vselej kadar vidi ali pa v roki drži slamo, se srečen kočijaž hvaležno ozira v nebeške vi«ine, ter hvali božjo previdnost.
Ako mu je bila ta sreča plačilo za gorko ljubezen in spoštovanje do svoje matere, to prepuščamo drugim v razsodbo.
* (Crosp. J. 6. Trdtlftki) je razposlal te dni vabilo na naroobo knjige, ki jo misli pisati o zgodovini Trata in njegove okolice, kakor tudi Se o drugih slavjanskih zadevali — namesto časnika „Pod Lipo", potem ko ga je več tukajšnjih Slovencev silno ca to prosilo. Izhajala bo knjiga d r n g o sahoto vsacega meseca v snopičih, ktcrih bo nazadnje V6ih najmanj dvajset. V sak snopič bo obsegal IG strani. Naročnina bo majhna: za celo leto samo 80, tedaj za pol leta 40, in za tri mesece 20 soldov! • ¿ieer v Trstu in njegovi okolici se bo plačevalo tudi k* i» soldov za vsak snopič, kader 6« bo razdeleval. Snopiči se ne bodo nikjer prodajali, ampak se bodo izro-čerali tistiui, ki si prej naročijo vso knjigo, to je, rs«' snopiče do zadnjega, in to pri zgorej imenovanem gospodu (Via Farni do, časa Svetina stev. 28), ali pri g. Uličaju nasproti poste (kjer se prodaja na» časnik „Jadr. Zarja"), pa vendar tudi še drugod, kakor je bila navada zastran opuščenega časnika „Pod Lipo". Prepričani. da bo ta knjiga jako važna, jo radi in brez pomislika priporočamo vsem Slavjanom, zlasti todi zato, da se na vso moč podpira in j>ospešuje napredek našega naroda Izdajati se začne knjiga morda meseea aprila t. L
Cenik različne robe v Trstu.
Franko k o 1 o d		vor	T	rs t.		
Ža^anii	•e kranjske :					
od 10 do 14, 1200"		po	f.	5(i	do	t: 60
»8,9 850		m	9»	3(1	„	r «<»
akurete 1200		n	«1	2«		» •">"
remiji 3/, nemški		n	m	40	»	• 4-t
Zaganice štajerske :						
od 10 do 14, 1200		po	f.	60	do	f. 7o
* 8 „ 9 850		rt	*	40	„	» 50
sknrete 1200		rt	»	40	»	» 45
remiji francoski 3/a		n	»	4 (i	»	, 50
Žaganice koroške :						
od 10 do 14 1200		po	f.	!H>	do	f. 100
„ 8 , 9 850		n	»	60	n	« ™
sknrette 1200			n	00	i*	» 66
eemlji s/, benč."		n	rt	70	»	TI
Moka I Kaiser . .	po	10	t.	_	kr.	cent
II fcin	n		•	50	„	»
III mezzo . .	rt	i»	%	—	j>	„
Augzug . .	«i	7	rt	f.O	n	n
n • •	9	7	n	—	»	rt
Otrobi....... .	»	2	n	HO	n	rt
Fe/ol rudeči ....	Tt	4	„	50	n	rt
„ zeleni ....	rt	4	n	;»o	n	n
„ rumeni ...»	rt	4	n	60	»	rt
„ kanarin. . . .	T	6	n	50	j>	n
n kokes. ....	n	(i	rt	—	n	n
Slive........ .	r>	7		50	n	n
Maslo....... .	rt	50	n	50	n	n
Slanina (špeh). . , .	n	33	rt	—	rt	n
Seno konjsko. . . .	n	1	n	60	it	n
„ kravje. ....	9	o	m	—		•
Slama boljša ....	r	1	*	80		»
» alabeja ....	n	1	»	60		rt
Krompir.....,	n	2	rt	40	*	n
Loterij ne srečke:
V	Trstn, 1!». februarja: 6i> 41
V	Bcrni, 16. februarja: 59 31
16 4
:>4 14
c> 43
Trgovina z obleko
KTA LA VILLE DE MILAN
Corso št. 8
ima bogato izbiro vseh vrst po naj-novejšej šegi krasno in dobro narejene obleke za moške in prodaja po cenovniku:
Povrhne suknje po šegi. . od 12 do 30 gld. Kratke suknje za jesen i zimo Suknje za jesen in zimo Paleto za zimo .... Plašče in haveloke . . . Črne suknje za pir . . .
„ „ za gg. duhovne Zimske hlače.....
• » «ne Razne telovnike
10 14 1« 20 18 34
7 9
8
25 28 70 38 35-30
15
16 10
Naročila vsake vrste, tudi Mrke se sprejemajo, in zadovoli vsak v najkrajšem času in po prav nizki ceni.
n a se
Gozdanovid.
jLJ&M&MMA.
velika zaloga speearijtkik red, keaičaik MelUv I zdravil u Jekel«.
Hlebčki :a hla ¡Ho % j»tsa s*>ytr kcuittj. JllllUlU, p.,morejo fjtoeo. Komu, ¡. .mor^», t-mu •• ¡,otrne dtioir. — Ti izvrstni hladilni hlebčki ki posebno z» prsne bolezen, ker sestavljene to it raznih zeli;,', fostbuo dobre so za na h.. J in hudi otročji kapelj i sicer precej t začet* u, kakor tudi pozneje, ko je po-tal kr^ničin, zoper saško, ko >e je i-e le začel«. »>per bolezni » ^-rlu sploh i posebno take, ktere glas človeku jeoiljo i kvarijo: posebno d< Uri so tudi za ljudi, ki imajo pretesna pi»a i kteri se ne morejo več ozdraviti.
Tton7inQ "e J* manjkati r nt Utll/,lUd s to se precej lahko esnk
nbtni rodotim. sok madež spravi
<4W< mktten ali ¡t 'uate, iriluate itd., in pri tem kar ni** liane ne spremeni taka obleka, naj bo še tako delikatna.
ripmpnt hiiuiouliii. T» cement se prime vsake
V C: Hitri IL „ttUa, ¡tureelw.u, rudnin, cUut itd.
Velika zaloga Vod
Sale-a, lt-)nCir ■■<!•. Vekih , ¡'ulnaecrskih. S,.iWr*hih, Satditvecih, Gtcicke«her*kih, I>tl Fr<iii*kilt itd. itd.
ki JlomihJIljo </ ,t iro il, bolj;in. Tuninove brizglje i>o sta.i profesorja liikorda (najslavnejšega zdravnika skrivnih bolezen v Kvropi). — Zdravilo j> od danes zauaprcj boljše za bolezni na 'itolori'•'/. in »carilih. — Ozdravljajo vneto .'leuiuuto k-;ic , kjer imajo take bolezni «'dež, brc/, vsaccga slabega nasledka. Sic.'r pa j<- tudi natora tega zdravila, ki ic sestavljeno iz -aiuih :elišc, porok, da je bre:*k »Ino.
Brizgi je
/a glllllOSt. ¡a'','/',j,a \\toUmo. - "te
tromhe presegajo vse to, kar se je do zdaj iznašlo o tej stvari. Tromba, ki se dene v uho brez bolečine, ima samo en centimeter obsežka, vendar ta majhua tromba napravi, da človek sliši prav dobro. Osube se sploh potem lahku pogovarjajo i šumenje po ušesih jim izgine popolnoma. Sploh ta iznašba zatre >y m.«goče nesreče, ktere ta strašna bolezen vzrokuje.
Dobiva 'se samo v T.stu pri Zanetti.
Olje iz jeter rib polenovk,
»estarljeno Jodom i -rI,.utmi Mi. To olje prmr lahko jemljo odrastli i tudi najbolj nevšečni otroci. V kratkem se človek popravi in oživi tudi naMJ ilatc nature. Otrokom odvrača in ozdravlja rakitiLt in bramorit in [osebno dobro je tudi za ofenu- t,t Je: ni. Služi poaebno še takrat, kader navadno olje iz jeter polenovk nič več ne more koristiti.
Ku^licc 'ofter :l«tu ¿Ju i ru Čutilslavnega
slav ii
profesorja Guieomimi r Putloei, ui* 30 let potrjene. S3 (»00 ozdravljenih ljudi je zadostna priča, kako dobro je to zdravilo, ktero n%~ je aO let rabilo z* zlato žilo. zaprtje, hip.diondrijo, srčno utripanje, pokvarjeni želodce itd.
Izleeek zoper mrzlico t
4. Kt"jo»/i, i :a hidrati, ki iteirafo is teja. Gotov ¡to-mocvk. — — To zdravilo, edino svoje vrste, pomaga vsacemu, ker naravnost zatare korenine bolezni. Na tisoče ljudi, ki so se več- mesecev zastonj ozdravljali tako, kakor zahteva zdravniška veduo»i, priča, da jim je sauio to zdravilo podarilo ljubo zdravje.
I^ll VIHI	<"ti*rik<in*ki Mctztio zoper trt/aujr,
Ddl/idlll reumatizeui ; »se bolečine ki izvirajo iz njega, zoper trganje po udih, putik >, zatekliuo, tiesenje, bolečine v stegnili, Kitah iu udih.
>ViV//i/.«, non. na debelo i bno 1 f. il i k. škatlica.
Mollov prah
Pagliano, :,;;;[;„:.; "a d,b"'"iu "a
Cj-,dr. /lonla/u, liladr , n prsni, sestavljen iz I" čveterega sadja, ozdravlja hud k »šelj v ake vrste, tudi otročji, vnetje grla, prs, želodca i vse take bolezni, k; izvirajo iz prehlajenja i so vnetljive. — Posebno dober je tudi 7U glas, i zato se priporoča vsim pevcem i pridigarjem.
zoper zaprtje i revme od d 1'arim. — (lotov pomoček.
dr. Audiirana iz
Glavne /aloge: V Mantovi, Mateicich. — V Gorici, Pontoni. — Na Reri. t atti in Prodam. — V Veroili, (.'astrini. — V Pulji, NVasscriuann. — V Rovinji, Angelini. — V Kopru, Elia. — V Karlu, bratje Collas.
Učitelj,
še mlad i neo/enjen, s prav dobrimi sprieali, želi boljše službe na Slovenskem, kjer je orglati in majhni pevski zbor voditi treba, ali mogoče še le vstanoviti.
Več o tem se zve po vredništvu „Jadr. Zarje" v Trstu.
O&naniio.
V kelekturi pri Ambrozicu
(za magistratom) prodajajo se vse vrste promes, pa tudi loterijske , privatne in državne srečke.
WSSÊÊBÊ
POZOR

V moji trgovini blizo kolodvora
nasproti kavarne „Ginnasio" V TESTU
dobiva se izvrstno špecerijsko Liago na drobno in debe'o po zelo nizki

i ceni ; in sicer :
Mandorle, rozine, cibebe, riža (laško p4cno), okusno lanko olje vsake vrsti od 32 do 60 soldov funt
Kava:
Rio . . . St. Domingo Laguayra Portoricco . Ceylon . . St. Jago. .
od 32 do 44 soldov funt
„ 48 „ - „
»	» — f» n n 50 , 52 „
» 56	„ 60 „ . 60 « 64 ,
Z zagotovilom, da točno in hitro ustrežem vsakemu naročiiu, priporočujem se čestitemu občinstvu.
Miha Truden.
„A» 'i

Tisk avstr. Llovda t Trstn.