Leto lil Številko 24. V Ljubljani, v sredo 3. obtcUro 1926. Ceno Din V50 SLOVENSKI shaja vsak das popoldne, tivzesei nadelie to praznike. — isaaratl: do 30 petit ä 2 D, do 100 vrs> 2D 50 p, večji inseiati petii vista 4 D; notice, poslano, izjave, .ekiame, preklici Beseda 2 D. — Popust po dogo voru. — inseratni davek posebej. — f »Slovenski Narod* velja tetno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upravntstvo: Knailova ulica stav. 5, pritličje. — Telefon stav. 304. uredništvo ftnaUova nllca št. 5, u nadstropje - Telefon stev. 34 IMT Poštnina plačana • gotovim. Nov atentat na Mussofsnya Revolverska krogca ga Je zadela v prsa9 a se odbila od medalje. Atentatorja so linčali. Petnajstletni mladenič je v Bologni streljal z revolverjem na Mussolinija, - Ta je ostal nepoškodc van, dečk t so fašisti ubili J ra7 -z. Hi. — Velika p?-i"** jbčmstv. Rim, 2. novembra. V nedeljo ob V2I8. je bil v Bologni izvršen na ministrskega predsednika Mussolini ja re vol verski atentat. Ministrski predsednik se je peljal v avtomobilu po ulici Via lndip-n-denza na postajo. \a najobljudeneišem trsu je neznan atentator prodrl kordon vojaštva ter sprožil na ministrskega predsednika strel iz revolverja. Krogla se je odbila od reda, k! ga je nos?] Mussolini na prsih tako, da je ostal Mussolini sam nepoškodovan in je takoj nadaljeval pot na postajo. Atentatorja je množica obkrožila in Hncala. Njegovo truplo so pozneje prenesli na policijo. _ Trst, 2. novembra. O atentatu na Mussolini ja poročajo lifeti sledeče podrobno-«ti: Ministrski predsednik Mussolini se je vozil na postajo v Bologni v avtomobilu, ki ga je vodil posl. Arpinati. Na njegovi desnici je sedel državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Grandi. Na levi ministrskega predsednika se je naliajal župan rnesfa Bologne. Za tem prvim avtomobilom je sledil drugi s fašistovskiini poslanci Balbom. Riccijem in Bonacorsijem Gosti vojaški kor-doni so obdajali obe strani dolge ulice Via Indipendenza. Za kordoni so se uahajale ogromne množice meščanstva, raz oken so dame in deklice metale na oba avtomobila cvetlice. Na križišču ulice Via Indipenden za in Via Rozzolini sta morala avtomobila zmanjšati hitrost. V tem trenutku si je neki. po videzu osemnajstletni mladenič s komolci naredil pot skozi kordon in v hipu ustrelil proti avtomobilu ministrskega predsednika Mussolini ja. Atentator je nosil črno srajco in kolesarsko kapo. Ko je videl, da Mussoli nija ni ubil, je še enkrai vzdignil revolver, ki pa se ni sprožil. V tem trenutku so skočili z drugega avtomobila poslanci Balbo, Ricci in in Bonacoorsi ter so vrgli na mladeniča. Mussolini se je dvignil r2z sedež in glasno zaklical množici, ki se je lotila j panika: »Mir! Niso me zadeli! Evo me!< Nato je avtomobil nadaljeval pot. Po« zneje so našli v vozu revolversko kroglo, ki se je odbila od medalje na Mussolinijevih prsih in prevrtala poleg Mussolinija sedečemu bolonjskemu županu suknjo na rokavu. Atentatorja so miličniki pobili na tla in ga takoj ubili. Karabiujeri so komaj ir= trgali njegovo truplo iz rok ljudi, ki so ho* teli obesiti truplo atentatorja na kandela^ ber. Šele na posredovanje, poslanca Balbe je množica izročila truplo karabinjerjem. Truplo ima 14 težkih ran na prsih. Glave ni mogoče spoznati. Atentator je šibke narave. V jopiču so našli znak nekega športnega kluba in pa bronasto vojaško kolajno. Neka lSletna g-c^podična pripoveduje, da jo jc atentator tako dolgo nadlegoval, dokler mu ni prepustila svojega prostora tik za kor* donom. Druge priče trde, da je atentator dajal znamenja raznim osebam v svoji bli* zini. Policija je aretirala več oseb. — Bologna, L novembra. Mussolini je zapustil palačo gimnazije ob 17.38 v odpra tem avtomobilu. Atentatorju je uspelo, da se je približal kordonom. Komaj je potegnil revolver in izstrelil, so se vrgli nanj kara* binjerji in fašisti Truplo atentatorja so pres peljali v kvesturo Iz preiskave njegovega telesa se niso mogli dognati nobeni znaki dentitete Mussolini je po prihodu v Forli sporo* čii policiji v Bologni telefonskim potom po* tek atentata. Izstrelek je zadel red Sv. Mavs ricija in prestrelil rokav župana Pupinija, ki je sedel na Mussolini je vi levici Atentas tor je streljal z lesn« strani avtomobila. Na postaji je Mussolini nagovoril zbrane ofi« cirje. Nato je mirno stopil v vlak, s kate* rim se ,e odpeljal v Forli. N*a telesu atentatorja ugotovili znamke davljenja in 14 težkih ran na prsih Ras čuna se, da je n eklo od trenutka atentata do atentarorjeve smrti vsega skupaj 100 se=> kund — Rim. t. no\embra. Vest o atentatu na Mussoliniia se je raznesla v nedeljo še tekom večernih ur jjo vseh mestih Italije, kjer so se vršile nat^ velike manifestacije. — Trst, 1. nr ?mbra Danes opoldne s<; je vršila tu ogromna manifesta« - radi srečne rešitve ministrskega predsednika Mussolinija. Manifestaciji so prisostvovali predstavniki oblasti, vse fašisrovske orga* nizacije m korpoTaciie. šolska omladma in meščanstvo —. Trst, 2. novembra. Preiskava o atentatu na Mussolinija je ugotovila sledeče: Atentator je ISIetni mladenič po imenu Anteo Zaniboni, sin uglednega knji-garja v Bologni. Njegova identiteta js bila ugotovljena čisto slučajno. Mlade-uičev oče je prišel zvečer na poliejo in prosil, naj poiščejo njegovega sina. kateremu je dal dovoljenje, da sme oditi v mesto do 5, ki pa se zvečer ni povrnil. Karabinjerji so ga odpeljal5 pred razmesarjeno truplo atentatorja, v katerem je oče po obleki spoznal svojega nesrečnega sina. Fantov obraz ie bil s čevlji in puškinimi kopiti tako razbit in raz-mrcvarjen, da ie ostala od glave samo še krvava masa. — Rim. 2. novembra Policijske oblasti šo včeraj ugtovile indentiteto bolon^skega atentatorja. Atentator se imenuje Anteo Za nibonni ter je sin uglednega knjigotržca v Rologni. Star je šele 15 let. Atentatorja so najprej prijeli karabinjerji ter ga hoteli od peljal i na kvesturo V tem so priskočili ooVielki fašistov, kj so tvoril kordon ter s petgnjenimi noži, ka-krŠDe je rabila italijanska vojska v jarkih in ob napadih, iztrgali atentatorja iz rok karabinjerjev Neki karabmjer je bil pri tem ranjen na roki in očesu. Fašisti so direktno razrezali truplo antentatorja. Nato so ga teptali z nogami. Ljudstva, ki je stalo za kordonom, se je polastila strahovita panika. Vse je zbežalo v vezna vrata, da se reši pred pričakovano osveto fašistovske milice. Trgovci so takoj zaprli svoje trgovine, ki pa so jih morali vsled zahteve policije na novo otvoriti. Nova Hudičeva proroliovanja Dva Radičeva shoda v Bosni. — Dr. Korošec zopet v nemilosti — Zakaj Mussolini ni okupiral Jugoslavije« — Združitev z Bolgari le vprašanje kratkega časa — Davno, 2. novembra. Včeraj se je yrsüa. tu velika skupščina HSS, ki jo je r> tvoril svečenik Antič s pozdravom «Hva-jjen Izus i iMarija! Radič je med drugim izvajal: Mi smo hoteli to državo in smo priznavali njene meje, vendar smo zahtevali, naj sc država drugače uredi, nego le danes. Ko srno uvideli, da bi to lahko povzročilo nove spore, smo od tega odne-Iia.li. Korošca so sprejeli v Beogradu kot kralja in osnovali zanj mesto r>odpredsed-nika vlade. Tedaj so Slovenci lahko dosegli v Beosrradu vse. Tedaj je rekel dr. Korošec: «V Zagreba se ne bom ustavil, ker to ni postaja zame, jaz grem naravnost v Beograd. Danes je to drugače. Danes Korošec išče Zagreb in nas.» Tudi na oanketu je Stepan Radič napadel dr. Korošca m njegove duhovnike, svečenikom v Bosni pa je prip./ročal, naj vodijo hrvatsko seljaško narodno politiko. V Livnu je dejal Stepan Radič: «Da oiso tu tako velike gore m da nI naš na- rod tako zdrav in jak, bi Italija že zdavnaj prišla semkaj. Mussolini je zbral svoje vojnike. dal jim plačo in jih oblekel v črne srajce ter ž njimi zrušil seljaško hišo v Italiji. O men; trde, da sem se prodal radikalom, ali to ni res, ker nisem vreča krompirja ali zemlja, da bi se prodal, marveč sem sklenil sporazum z večino Srbov v imenu hrvatskega naroda. Nove volitve bodo prinesle zmago seljaške stranke in tedaj bodo vladali samo selja-ški ministri. 10 milijonov Srbov in Hrvatov, 1 milijon Slovencev in 4 milijoni Bolgarov — to Je veliko število. Bolgari pijejo mleko m so zato dobri. Hrvati pijejo vino in so zato veseli, Srbi pa pijejo žganje, pa so zato junaki. Bolgari so na pora k nam, kar pomeni toliko kakor, da so že z nami Hrvati so hrbtenica te države In Balkana.» Mit zahtevo odstop Uzunovlčeve vlade Senzacijonalna poročila beograjskih listov. — Pašič je končal svoje priprave in prehaja v oien živo. — V radikalnem klubu hoče izposlovati nezau pnico sedanji vladi — Beograd, 2. novembra. Danes dopoldne sP jc vršila zelo zanimiva seja anketnega odbora. Zaslišana Je bila g. Milm, vdova po bivšem ravnatelju ccSlavenske banke» v Beogradu. Ga. Milin je podala zelo zanimive podatke o delu Rade Pašiča. V radikalnem klubu je danes dopoldne neobičajno živo. Opaža se čitn-daije odločnejša akcija Pašičevcev. ki stremijo za tem, da vržejo vlado in prekinejo koalicijo s Stepanom Radi-če*n. «Pravda» poroča o nekih podrobnostih Pašičeve akerje. Nikola Pas'c je baje mmenja, da je sedanja koalicija med radikalno stranko in Stepanom j Radičem škodljiva tako za državo ka-kor za radikalno stranko in da je treba radi državnih interesov poiskati novo kombinacijo. O tem svojem stališču ie Nikol.i Pašič zadnje dni tudi formalno obvestil predsednika vlade Nikolo Uzunovča in baje zahteval, nat Uzunovič poda ostavfto. Novih dogodkov ie pričakovati, čim se kralj vrne v Beograd «Pravda» objavlip tudi razgovor z odličnim Pašičevim pristašem, ki je izjavil: «Poiozai jp sedaj popolnoma jasen. Paš:č ie Proučil vse momente in zavzel stališče.* «Ali je zahteval Nikola Pašic ostavko Uzunovičeve vlade?* «To ni važno.» <=Kai ie z vstopom SLS v vlado? Ali so pogajanja Drekinjena?-> «Pogajanja so prekinjena. Vse to ni bilo resno mislieno.» «Pravda» sodi. da j*» položaj vlade zelo težak in da obstojata samo dve kombinaciji: ali politika v smislu Pa-šičeve taktike in Pašičevih navodil ali pa volilna vlada. Volilni mandat bo najbrž prejel Nikola Uzunovič, dočim bi Nikola Pašič v tem slučaju stopil v volilno borbo kot opozicijonalec. « Vreme* izvaja v svojem poročilu o političnem položaju, da se ministrsKi predsednik Uzunovič trudi, da odloži rekonstrukcijo vlade, da na ta nač'n prepreči nesoglasja in kritične momente svoje vlade. Predsednik vlade bo najprvo predložil narodni skupščini zakon o centralni upravi in šele nato pristopil k rekonstrukciji svoje vlade. Tudi «Politika» poroča o političnem položaju ter navaja podrobnosti, ki se tičejo močne Pašičeve akcije. ^Politika* javlja, da bo Nikola Pašic prihodnje dni sklical klubsko sejo. na kateri bo predlagal nezaupnico Uzu-novičevi vladi. Predsedn'k vlade Uzunovič pa se s svoje strani trudi, da bi to po možnosti preprečil. Važni nedeljski dogodili v Beogradu Dolg zäunen sestanek med Paš čem in Uzunovičem. — Telefonsko pccčilo Uzunoviča kralju. — Italijanska vlada ovirala prevoz ostankov vojvode Putnika — Beograd, 2. novembra. V nedeljo zvečer ]e bil predsednik vlade Uzunovič na dvoru, kjer se je sestal z ministrom dvora Jaiikovičem. Trdi se. da je Uzunovič telefo-nično poročal kralju o političnem položaju ter o svojem sestanku in razgovoru s Paši-čem. Obvestil ga je tudi o skupščinah Ste-pana Radiča v Bosni. V nedeljo se je namreč g. Uzunovič sestal z Nikolo Pašičem, s katerim je imel večurni razgovor. Novinarjem ie nato izjavil: vRazgovori, ki se vodijo med dvema prijateljema iste stranke, v tem slučaju med Pašičem in mano. niso zanimivi, ker so intimne strankarske narave m niso za javnost«. Razgovoru med Pašičem ta Uzunovi-čem ie prisostvoval nekai časa tudi Aca Stanoievič Po telefonskem razgovoru s kraljem ie predsednik vlade Uzunovič odšel v svoi kabinet, kamor ie dal pozvati notranjega ministra Božo Maksimoviča in ministra pro-svete Mišo Trifunoviča, ki sta njegova zna- na svetovalca. Vsi trije so ostali nad eno uro v skupnem razgovoru. Politični krogi so trdili, da je Nikola Pašič zahteval od Uzunoviča, naj takoj poda ostavko vlade, da bo Pašič lahko sestavil novo vlado. Dopoldne je vodja SDS Svetozar Pri-bičevič obiskal predsednika Narodne skupščine Marka Tritkoviča. Pribičevič je zahteval, naj se da interpelacijam, ki jih je vložil poslanec Budrsavljevič, med drugim radi alb. poslan. Cena bega prednost, pred ostalimi interpelacijami. Trifkovič je odgovoril, da se mora o tem razgovarjati in predhodno sporazumeti s predsednikom vlade. Pogreb vojvode Putnika, ki ie bil napovedan za nedeljo popoldne, je bil za nedoločen čas preložen Kakor se ie doznalo, je italijanska vlada preprečila pravočasen prevoz krste vojvode Putnika preko italijanskega teritorija radi nekih formalnosti. Naša vlada je intevenirala ter izposlovala, da je italijanska vlada sedaj preklicala prepoved ta dopustila nemoten prevoz. Dva shoda SDS Kdor oglašuje, ta napreduje! I V soboto in nedeljo sta se vršila v Sloveniji dva lepo uspela shoda SDS. V soboto večer sta v Celju poročala poal. dr. Pivko in dr. Kramer. Mala dvorana Celjskega doma je bila natrpana poslušalcev iz Celja in okolice. Nekateri so prišli iz Brežic in Gornjega grada. Zborovanje je otvoril in vodil dr. Ralan, dr. Pivko po je poročal o pol. položaju ter se dotaknil obširno nalih življenskih gospodarskih problemov, zlasti izenačenja davkov in sanacije državnega gospodarstva. Dr. Kramer je njegov referat 5e izpopolnil in oČrtal pasivno bilanco režima RR. Sprejeta resolucija zahteva m. dr. izenačenje davkov, sklicanje Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, volitve v oblastne iu srezke skuščine, regulacijo Savinje in 5e par lokalnih zadev. V nedeljo dopoldne se je vršila dobro obiskana skupščina v Grajskem kinu v Mariboru. Tudi tam sta pod predsedstvom g. Keižarja poročala gg. dr. Kramer ra poslanec dr. Pivko. Poslušalci so pozorno sledfli nnmim izvajanjem m ju ponovno prekinili z živahnim odobravanjem. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki vsebuje poleg lokalnih zahtev tinh zahteve, trčoče se vse mariborske oblasti ter izreka poslanskemu klubu SDS, dr. Prvku in strankrnima voditeljema Pribičevičn m dr. Žerjavu zahvalo hi zaupnico. PREVOZ OSTANKOV VOJVODE PUTNIKA — Beojrrmd, 2. novembra. Italijanska vlada je pristala na našo intervencijo ter dovolila, da se prepeljejo zemeljski ostanki vojvode Putnika iz Francije preko Italije v Jugoslavijo. Krsta z vojvodo Potnikom krene iz Niče v četrtek 4. novembra in prispe v Beograd v pondeljek, BAKARSKA ŽELEZNICA — Beograd, 2. novembra. V ministrstvu saobracaja se nahaja pred posebno komisijo za zgradnjo novih prog ponudba glede železnice Bakar postaja Bakar luka. Ponudbo je stavil konzorcij s čisto hrvatskim kapitalom. Pogoji konzorcija za to progo so zelo ugodni. Proga bo v slučaju sprejema ponudbe lahko v najkrajšem času gotova, ker je samo 11 km dolga. Razuntega se bavi komisija s ponudbo, ki jo je stavil zastopnik inozemskih finančnih skupin v Beogradu Mac Daniel glede proge Kraljevo-Kosovska Mitrovica. Progo Bakar-Bakarska luka bodo gradili po prvotnem načrtu brez zobčasJe železnice. Amundsenov znanstveni materijal ukraden — Berlin. 30. oktobra. Na potu iz Amerike na Norveško je bil ukraden ves znan* stveni materijal Amundsenove ekspedicije na severni tečaj. Materijal je bil v 300 za* bojih. Rekordni uspeh je dosegel pri deset popolnoma razprodanih predstavah najlepši, največji in najmogočnejši ni* ski veleumotvor, prekrasni velefilm Sibirija predvečer ruske revolucije Pri vseh predstavah tega veličastnega filma sodeluje originalni ruski pevski zbor in batalajka^orkester Očarajoči naravni posnetki — krasni igralci — originalni tipi — izredna igra Predstave danes üb: 4., pol 6., pol 8., 9. ELITNI KINO MATICA Telef. 124 Priskrbite si pravočasno vstopnice! Na pokopališču pri Sv Križu V nedeljo popoldne in na praznik dopoldne so prihajale na pokopališče pri Sv. Kiižu neštete množice, k| so krasile sro-bove svojcev z venci iu cvetjem, najvcC z belimi in svetlordečimi krizantemar.i. Popoldne je začelo včeraj deževati, kljub temu le bil naval na pokopališče osrronu Ste\:'o obiskovalcev cenijo na 12—15 t:-soč Avtomobil; in izvosčeki so MB poiuj zaposleni, izredno mnogo je bilo iudi privatnih vozov in improviziranih omnibusov na ;>okopališču. Pokopališče |c bilo kak^r pestra, bujno cvetoča ogromna 1'aJj, \ >.a posejana z zvezdicami, gorečimi svečka >i. Nudilo je res veličastno sliko. Duhovščina je ob 15. opravila pri velikem križu sred; pokopališča cerkvene obrede, nakar je meC globoko tišino močan, 90 pevcev broječ mo.ki zbor združenih ljubljanskih pevikäl društev pod vodstvom g. Zorka Prekrvc* zapel ganljivo M en d eis obnovo »Beati mortui., zatem Devovo «Vijrred se povrie» in končno PavČiče\o Pomladi vse se ^s-seli.v Nato se jc vršila drug^, pr*pros»a, r kijuD :cmu veličastna svečanost prt >po-me:»ikc padlim vojakom in na njih gr.-bos.'.ii, ki so bili vsi sicer skromno okr.i-?eni ii: obdani z lu-čJcami. Da niso b'M ti grolcva vojnih žrtev .pozabljeni, zre zasluga zlasfc učiteljsrvu in šolski mladini, ki jc zbirala dinar za dinarjem za okrasitev teh grobov. Pod vodstvom kapetnika d . Cerina je vojaška godba zaigrala tri ža-lostiüke, nakar je učenka Cimdrova, vojna :-'rcta, dcklamirala ganljivo «Atek jc pa-dei». Kurat g. Fran BonaČ Je ob spomeniku padlim vojakom imel lep, iskren in pa-triotičen govor, v katerem se Je tudi za-in ulj prosvetnemu oddelku, da je poskrbel za nabiranje prispevkov po Solali. V«-iask: duhovniki sc nato zapeli «Libera* ;n svecc.no>r jc zaključil moški zbor rdruže-nih nevskih društev z Visred ^e novrne» in n < kvašeno. HA SUHEM BAJERJL. Včeraj ob IL dopoldne je bila izredno lepa svečanost na Suhem bajerju v spomin žrtvam avstrijske soldateske in avstrijskega trinoštva. Na Bajerju počiva se vedno 20 žrtev. Na inoijativo članov raz-puščene «Orjune» in članov pevskega zbora Gospodarskega in političnega SDS za šentjakobski okraj so bili grobovi okrašeni s cvetjem, venci in z lučicami. Na grobove so prišli v prav velikem številu član! šentjakobskega gospodarskega in političnega društva, kakor tudi jugosrovenski nacionalisti. Pevci so zapcM «Vigred se po-vrne» in ^Blagor mu*, župnik g. Janko Barle je opravi! cerkvene molitve, g. Ivo Breščak pa ie v kratkem govoru omenjal žrtve Ln obžaloval, da nihče ne sk-bi za njihove grobove. Slavnosti se je udeležilo okoli 1000 oseb, znak, da se je ljubljansko prebivalstvo kljub slabemu vremenu opominjalo tudi Suhega bajeria in tam pokopanih žrtev. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: 2% % drž. renta za vojno škodo 335 ; 7% mvest. p>s 1921 73.50: Celi-ska posojilnica \04—198. Ljubljanska kreditna banak 150: Merkantilna banka 9-1--97, Prva hrvatska štedionica 865—868, Kreditni zavod 165—175; Strojne tovarae in livarne 70; Združene papirnice 102: Stavbena družba d. d. Ljubljana 55—65: Šišir 104: 4*A% kom. zad. dež bke. 20—22; 4*4% zast. L kr. dež. bke. 20—22. ZAGREBŠKA BORZA — Devize: Wien 798.50—SOI. 50, Berlin 13.465—13.495, Bukarešta 30.25— 32.75, Itaitja 242.66—244.66, London 274.50- -275.30, Newyork 56.80—57. Newyortc ček 56.564S—56.7648, Par« IS4—1S6. Praga 167.5O—168.30. Curih 10.925—10.955. - Valute: lira 239—241. Efekti: 7 odst. inv. pos. 1921 74—*"» 2 in pol od si. drž. rente za ratnu Štetu 33T. do 345, 335—336.50, Ljubljanska kreditna 150, Hrv. eskomptna banka 100—100.50. Kreditna banka, Zgb. 100—101, Hipotekama banka 56—57, Jugobanka 95—96, Praštedi-ona 865—867.50, Drava d. d. Oijek 380, fe**-?erana, Osijek 425, Isis d. d. 45, Nihag 11. Gut man 240, Slaveks 100, Slavonija 37—4o. Trboveljska 310, Vevče 102. Agrarna 43 r do 44. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.15, Pariz 16.58, London 25.135. Newyork 51 o".50, Mflan 32.40, Praga 15 35 Dunaj 72.20 . Tržaška borza danes radi praznika ni poslovala. Stran 2. tSCOVENSKl NAROD* dne 3. novembra 1926 siev. 24Q. fpržite se staro navade in uporabljajte se nadalje davno preizkušeni PraviFranclkov kavni pridalelt. "Ta pocenjuje kavo, jo krepca in ji daje dober okus. Tudi k žiru .spada neobhodno Rovi Franck. Pustošenja viharja, vode in toče Nova strahovita poročila o sobotnih vremenskih katastrofah križem Slovenije Ze v sobotni številki smo podali strahovito sliko o opustošenju, ki ga je povzročilo vremensko neurje v noči od petka na soboto. O grozni nesreči, ki je vnovič zadela tekom letošnjega leta že tako prei-z-koSeno prebivalstvo Slovenije, nam nepre-sttsto prihajajo še nova podrobna poročila. Pastošil in razdiral ni le vihar, ki je bil eden največjih, kar jih pomnijo naši kraji. Uspešno je tekmovala ž njim tudi voda, ki ie zopet poplavila naša polja in porušila celo vrsto hiš m drugih stavb, zlasti pa mostov. Ponekod se je ciklonu in vodi pridružila še toča, ki je naredila mnogo škode na mladem drevju, na jesenskih posevkih, zlasti pa na poslopjih, kjer ie v nekaterih krajih razbila sikoro vse šipe. V Zalogu pri LJubljani sta izstopili Sava ki Ljubljanica ter izpremenili vso cko-Hco v ogromno jezero. Voda je tekla celo nad lesenim mostom. Hiše so ostale do 1 m globoko pod vodo. Nekateri prebivalci so bili v največji nevarnosti in so si le z nečloveškim naporom rešMi življenje in nekaj premoŽenja. Silno je narastla tudi Kokra, ki ie odnesla skoro vse mostove med Jezerskim in Kranjem. Odnesla je tudi most na drž ivni cesti iz Kranja v Jezersko ter dva okrajna mostova preko Kokre. O uničevalnem delu Save na Gorenj- skem smo že poročali. Pobrala, deloma pa hudo poškodovala je vse mostove razun otoškega. Pri Podnartu je poplavila voda tudi železniško progo. Na vsem potu ie odnašala ogromne množine lesa. pa tudi poljskih pridelkov, zlasti krme, ki so jo imeli prebivalci shranjeno v kozolcu. Na HruŠici so valovi izkopali železniško čuvajnico, 5ci je bila obenem postaja. Silno je neurje udarilo tudi blejsko okolico, kjer je bil prekinjen vodovod, tako da so Bled in okoliške vasi brez pitne vode. V Spodnji Savinjski dolini je voda zalila obširna polja Veliko škodo je povzročila s tem, da ie nanosila na njive in travnike proda in peska. Močno ie poškod rvala voda tudi nekatere ceste, največjo škodo pa je naredila posestnikom mlinov in žag, katerim je porušila mnogo jezov, tako da bo morala dobra polovica mlinov dalje časa počivati. Ker se prebivalstvo preživlja večinoma s svojim žitom, bo nastala kriza v preskrbi z moko. Vihar je razmetal skoro polovico tunel j sk Hi drogov. V okolici Braslovč je padala v soboto toča, debela kakor jajca Oklesfrila je drevje, poškodovala trte in razbila vse šipe na oknih, obrnjenih proti zapadu. Samo v Spodnji Savinjski dolini je vihar prevrgel nad 60 kozolcev in drugih stavb. Dogodki križem Jugoslavije ' Cela vas pogorela. — Otrok utonil v apnu. — Protestni shod stanovanjskih najemnikov. DinP 29. oktobra popoldne je izbruhnil v selu Mrkonjičgrad v Hercegovini velik požar, ki je uničil s&oraj nad celo vas. Radi silnega vetra je bilo gašenje skoro nemogoče in so se morali gasilci omejiti samo na lokaliziranje ognja. Zgorelo je 18 hiš z vsemi priti-klinarni, gospodarskimi poslopji, hlevi, stajami itd. Škoda je ogromna. Med zgorelimi hišami bilo več moderno zidanih zgradb. Ogenj je trajal vso noč in je bil udušen šele drugo jutro. Brz strehe in krova ie ostalo okoli 30 rodbin. Nesreča je tem večja, ker so bili pogorelci zavarovani le za malenkostne vsote ah pa sploh ne. V noči od petka na soboto se je v Zagrebu zastrupil brezposelni natakar Veljko Malinovič. Prepeljan je bil takoj v bolnico, kjer so mu izprali želodec, vendar pa je bila vsaka pomoč prepozna in i^ Malinovič ob 4. zjutraj umrl, ne da bi se poprej zavedel. Pokojni je zapustil pismo, v katerem navaja, da je 7 let živel srečno in v slogi s svojo ženo, zadnje čase pa sta živela v hudi disharmoniji. Bil je poleg tega dalje Časa brez posla^ kar mu j0 tako zagrenilo življenje, da je videl v smrti edini spas. Truplo so prepeljali v mrtvašnico. Včeraj sP je v Zagrebu dogodil tragičen slučaj. Na Magacinski cesti se ie igral mali Dragotin, sin mehanika Fridsderja, z drugimi otroci poleg jame, kjer s*> je nahajalo apno za novo poslopje, ki se gradi v bližini Dete se je neprevidno približalo jami in radi mokrih ter vlažnih tal je zdrsnilo in padlo z glavo naprej v jamo. Otroci so takoj dvignili krik in vik, na kar je prihitela otrokova mati. Potegnila Je takoj otroka iz apna in ga odnesla domov. Ker pa ni dal nikakega znaka življenja, ga je prenesla v vojaško bolnico na Kuniščak. Vsaka pomoč pa je bila prepozna in ie dete podleglo poškodbam. V nedeljo s^ je vršil v Zagrebu v dvorani kina Olimp velik protestni shod stanovanjskih najemnikov proti ukinitvi dosedanjega stanovanjskega zakona. Dvorano so napolnili najemniki vseh slojev. Na protestnem zborovanje je nastopilo več govornikov, ki so ostro nastopili proti ukinitvi zakona: sprejeta je bila resc'.ucija, v kateri se povdarja, da i* današnja stanovanjska mizerija že nevzdržna in ki zahteva, da ostane stari stanovanjski zakon še nadalje v veljavi, dokler Narodna skupščina ne izdela novega, po-popolnejšega zakona. Sedaj uveljavljeni zakon je nemogoč in bo povzročil nedogledne socijalne krize. Resolucija nadalje zahteva, da država gradi stanovanja za uradnike in delavce ter sprejme zakon, ki naj varuje najemni-, ke pred izkoriščanjem nekaterih brezvestnih hišnih posestnikov. Shod se je mirno in brez incidentov zaključil ob 13. uri. V noči od petka na soboto je divjalo slično kakor nad Slovenijo tudi nad Slavonijo strahovito neurje. Ciklon je povzročil veliko škodo v Varaždinu, kjer je metal raz hiš opeko in dimnike, ruval drevesa in poškodoval telefonske in brzojavne drogove. Ciklon je povzročil tudi v drugih krajih Slavonija precejšnjo škodo. Spominjajte se nesrečnih poplavljencev! Sport Hazena lirija: Maribor 7 : 6 (3 : 1) Ilirija prvak Slovenije V nedeljo se je vršila v Ljubljani gi-gantna tekma v hazeni med zmagovalcema ljubljanskega in mariborskega okrožja SK Ilirijo in SK Mariborom. Ker je šlo za prvenstvo Slovenije in sta nastopili dve naši najjačji družini, je bilo zanimanje za tekmo prav veliko in na igrišču Ilirije se je zato zbralo tako veliko število občinstva, kakor morda ie pri nobeni domači hazenski tekmi. Družini sta nastopili v sledečih postavah : Maribor: Stare Olga, Stare Zora, Petan, Hercele, Vuga, Ozvatič, Vodeb; Ilirija: Jermol L, Brodar Tratnik, Vider, Bernik, Privšek, Jermol II. Obe družini et a si bili skoro enakovredni, tako da bi prav lahko zmagal tudi Maribor. Ilirija je bila sicer v polju malo boljša, a v splošnem ni nudila najboljšega dne. Njen napad je popustil; poznalo se mu ie, da Bernikova radi bolehnosti ni imela one napadalne energije, ki jo je sicer vedno odlikovala. Krilki sta zagrešili več usodnih taktičnih napak. Brodarjeva v obrambi je imela težko stališče napram izvrstnemu napadu Mariborčank, ki so streljale zelo visoko in bi bila zato Vidrova radi svoje visoke postave morda boljša branilka. Jermolova v golu je bila izvrstna in je ubranila, kar se je pač dalo. Mariborčanke so prijetno iznenadile. Najboljši del njihove družine je izborno vigran napad s silnimi, preciznimi streli na gol. V krilski vrsti je bila H er cele boljša od Petanove, ki je igrala tudi preostro. Obe Starčevi nista posebno zadovoljili in bi vra-tarica vsaj dva gola lahko ubranila. Igra je potekla prvi polčas precej monotono v lahni premoči Ilirije, ki je odbila že 3:1 in v drugem polčasu povišala celo že na 5:1. Nato se je zbrala mariborska družina in začela v silnih napadih pošiljati .Termolovi v gol neljube pozdrave. Igra je postala temperamentna in zelo napeta. Mariborčanke so z vzornim elanom Izenačile na 6:6 in le s težavo je Ilija dosegla zadnji, zmagonosni gol. Tekmo je dobro sodil g. Modec iz Zagreba. Prijateljska tekma med rezervami Ilirija in Atene je končala neodločno 0:0. Sodil je g. Dobrlet, ki je s tem položil izpit za hazenskegn sodnika. Nogometne tekme Ljubljana: Projektirani tekmi z gra-škim GAK je Ilirija radi ßkrajno neugodnega vremena odpovedala. — Prijateljska tekma Primorje-Slovan je končala 4:0 za Primorje. Obe niošivi sta nastopila tio-kompletni. Zagreb: Prvenstvene tekme: Gradjans ski : Hašk l ; 0.(1 : 0). Hašk je bil boljše moštvo, vendar je Gradjanski igral bolj energično. Sodil je Dubravčič, ki je izključil Zinajo in iMantlerja. Concordia : Der* by 2 : 0 (0 : 0). Zeljezničari : Croatia 2 : 0 (0:0). Stanje II. razreda je sledeče: Hašk 4 tekme, 6 točk. Gradjanski 3, 4, Željezniča* ri 3, 3, Concordia 2, 2, Croatia 3, 2, Derby 3, 1 — V prvem B. razredu je Tipografija zmagala nad Viktorijo z 2:1, Makabi nad Sparto z 2:1, Ilirija pa je igrala z Usko* kom neodločeno 1:1. Beograd: Prvenstvene tekme BSK : Je* dinstvo 4:1 (1:1). Jugoslavija : šumadija 3:0 (par forfait). Bratislava: SK Bratislava:FAC (Dunaj) 3:2 (2:2). Gradec: Hakoa:Sturm 3:1 (1:0). Gra-ška Hakoah je pozvala Sturma na prijateljsko tekmo in izvala s svojo zasluženo zmago splošno senzacijo. Dunaj: BAC je še vedno na čelu prven^ stvene tabele. Zmagal je nad Vienno s 4:2 (3:2). Rapid je porazil Rudolfshügel z 8:1 (2:1). Amateurji : Hakoah 2:2 (1:0). Sim* mering : Slovan 2:2. Admira : Wacker 3:3, WAC : Sportklub 4:2. Nekatere tekme so bile skrajno surove, tako da je bilo samo v nedeljo pet igralcev tako ranjenih, da so jih. morali oddati v bolnico. Značilno je, da so bile samo pri tekmi Rapid : Rudolfshü- gel diktirane 3 llmetrovke in da so bili trije igralci ranjeni trije pa izključeni. Praga: DFCiCAFC 4:1, Viktorija Vilkov iNuselsky 3:1. Slavija:Vršovice 1:1. Budimpešta: Prvenstvene tekme: Hun-garia:Vasas 3:1, Nemzeti :Sabaria 5:3, KAC: III. okraj 2:2. FTC je zmagal nad rumun-skim prvakom Kinižiem s 3:2. Amsterdam: Nemčija : Holandska 3:2 (2:1). Newyork: Praška Sparta je igrala v soboto svojo predzadnjo ekmo v Ameriki. Pozna se ji že utrujenost, zato je podlegla proti Brooklyu Wanderers s 3:1 (1:0). Brooklyncani imajo v svojem moštvu več rnanih evropskih profesijonalnih igračev. Tekmi je prisostvovalo 10.000 gledalcev. Za nedeljo določena zadnja ameriška tekma Sparte je bila preložena radi slabega vremena na torek. — LHP (službeno). Danes ob 20. seja upravnega odbora v kavarni Emona. — SK Ilirija sklicuje sejo upravnega odbora za danes dne 2. novembra ob 8. zvečer. — LNP (službeno). Danes \ torek 2. novembra ob 21. seja upravnega odbora LNP v Narodni kavarni. Seja upravnega odbor? jutri v sredo izostane. — Tajnik. — Nogometna sekcifa ASK Primorje. Danes ob 20. v i plenarni sestanek igralcev v klubovem lokalu. Načelnik. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča v Ljubliani. Drama-Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 2. novembra, Macbeth. Red D. Sreda, 3. novembra: Skopuh. C. Četrtek, 4. novembra Zaprto. Petek, dne 5. oktobra: Drugi breg. B. Sobota, dne 6. novembra: Ob štirih popol«* dne Skopuh, dijaška predstava po zni- žanih cenah. Izv Opera. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Sreda, 3. novembra: Brivec sevilski. Gostu* je g. Rudolf Bukšck. E. Četrtek, 4. novembra: Boris Godunov. Gostuje slivni baritonist g. Zalevski. Izv. Petek, dne 5. noverbra: Otello. A. Seviljski brivec K vprizoritvi ▼ Ljubljanski operi. Včerajšnje dnevne težke misli je zaključil vesel večer v operi s Seviljskim brivcem. Rosinijeva mojstrska opera je vzbudila mnogo odreševalnega smeha in živo, dolgotrajno odobravanje, ki so ga bili deležni vsi sodelujoči, zlasti pa v vlogi Rosine ga. Lov-šetova, g. Zupan kot Bartolo, g. Bukšek kut gost (Figaro), g. Beteto (Basilio), g. Bano-vec (Almaviva) itd. Prav z veseljem smo na odru zopet pozdravili g. Banovca, in res 7. vžitkom poslušali njegov prijetni, lahki tenor, ki se je uveljavil posebno v kolo« rat urno težki prvi sliki. Prodreti pa na vsej črti ni mogel g. Bukšek, dasi je kot pevec močno prikupi ji v. Prijetna so srednja in nižja mesta njegovega zvočnega, zelo metnličuega glasu. V igri pa se mi je zdel med vsemi ostalimi, žo sigurno vigranimi, nekako tuj, nesiguren. za živosrebrno vlogo Figura malo okoren. Sijajen, kot vedno v komičnih svojih par t i jah, je bil g. Zupan. Ne čudim se, da ga je Zagreb kot dr. Bartola z veseljem poslušal in na vse pretege hvalil. Pevec nad vsemi našimi pevci pa je g. Betetto in pri tem humorist poln zdrave kavstike. Njegova arija o klevetvi je izzvala neskončno aplavz. Ga. Lovšetova je bila ljubeznjivo lokava, živahna Rosina. ga. PotuČkcva prav imenitna hišna. G. Neffat je »Brivca« vodil s temperamentno sigurnostjo. —č. Gostovanje Sigmuuda Zalerskega. Kakor že javljeno, gostuje tu veliki svetovni umetnik v ljubljanski operi v četrtek, dne 4. t. m. Umetnik je gostoval v zadnjem času skoraj po vsej Evropi, med drugim *u-di v Zagrebu, kjer je odpel devet predstav. Povsod je bil sprejet z največjim navduš^ njeni in zagrebška >Pozoraica: piše o njem: »Zalevski se odlikuje kot pevec odlič nih kvalitet; ne samo, da je prvorazreden pevec on je tudi izvrsten igralec. Karakteristično za Zalevskega jo, da je študiral slavnega svojega vzornika &iljapina iz su-flerskega mesta cela tri leta. Tu je videl in si tudi osvojil metodo Saljapinovo W je po prestudiranju anatomije človeškega tele-a izdelal vse svoje geste v h::rmeničnih pokritih ä pokreti glasbenega ritma. V tem Rudiju je zainteresirala Zalevskega rjajbo!4 človeška smrt. Zato so njegove kreacije (Scarpija v ?Tosck in smrt Borisa Goduno-va) naravnost velikanske. Zalevski je v rc!i vlegi Borisa Uodunova tako glasovno kakor igralsko na taki višini, da ostane vsakemu poslušalcu v neizbrisnem spominuc. Prel-prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. eieznica KOLEDAR Danes: Torek. 2. novembra 1926; katoličani: Verne duše; pravoslavni: 20. okto» bra, Artenije; muslimani: 25. rcbusl*ahira 6345; židje: 25. marhešvana 5687. Jutri: Sreda, 3. novembra 1026; katoli* čani: Hubert; pravoslavni: 21. oktobra, IIa» rijon; muslimani: 26. rebi*ul*ahira 1345; židje: 26. marhešvana 5687. DANAŠNJE PRIREDITVE Gledališče: Drama: »Macbeth«. D. — Opera: Zaprto. Kino Matica: »Sibirija«. — Ljubljanski dvor: »Maciste med levi«-. — Kino Ideal: »Varijete«. DE2URNE LEKARN k Dane>: Sušnik, Marijin trg- Kuralt, Go* sposvetska cesta. Jutri: Trnkoczy. Mestni tr£,- Ramor, Miklošičeva cesta. Verne duše Zdaj, ko trdo zapiramo oči, vse vidimo in nič nam ni zakrito: ko stiskamo zobe, se kot skoz sito i presipa seme tajnih besedi. I Zdaj, ko nemično nam telo leži, v rjuho zmočene prsti ovito in še z odejo kamnato pokrito, prehodimo vse ceste in poti. Potrkamo — pred nami vas je strah? O, vemo vse zdaj, kaj je bil privid in hlimba, laž in gnezdo nezvestob. Le pustite na miru ta naš prah! Bolj strašna smrt je vaših src — kropit hodili bomo m i njih črni grob. Alojzij Gradnik. Specijalna mehanična delavnica a popravo pisalnih, računskih, kopirnih — Razne tipke m pisave za pisalne in razmnoževalnih strojev kakor tudi registrirnih blagajn stroje vseh sistemov spremenim po naročilu in vzorcu. Lud. Baraga ¥«ie"*8o Seienburgova ulica 6 Maurice Boue: 45 Roman i — Nikakor ne. ali stvar me silno zanima. — Pojdi no, pojdi, ga zavrne Vigs nault, ki ni vedel, da*li se Moalon šali ali govori resnico. — Tako je, kakor ti pravim, in ker si mi dober prij -telj, ti hočem pojas* niti vzrok, ki me naganja k temu ko* raku. To rekši je Morlon odmašil novo bu» teljko, nalil Ča5i do vrha ter jel pripo* vedovati Vignaultu o dogodkih v «Za» kleti hišl», o dnevniku gospe v črnem in njene strašni smrti. Povedal mu je tudi o sumu glede grofove krivde na nesreči grofice Kerberve j eve ter o ugrabljenju Hugete, ki je, kakor je grof sam izjavil, hči umorjenke in njegova nečakinja ... — Strašna povest! je vzkliknil Vig* nault, ko je Morlon končal s pripove* dovanjem. — Ali zdaj vidiš, da na ladji ne vla* da zgolj dolg čas in banalna vsakda* njost? Obetajo se ti avanture, pri katerih se ti utegnejo naježiti lasje. — Kdo bi si mislil! vzklikne mor* nar, ki še vedno n mogel prav pojmiti Morlonovih besed. — Vidiš, in le od tebe je odvisno, da najdem rešitev zagonetke. — Od mene? Ne razumem! — Ne razumeš? Daj torej, da ti povem: pomagaj mi, da se na kak način utihotapim v gerofovo bližino. — Toda, to bo tvoja pozuba, prijatelj! — Nikakor ne! Urediti moraš tako, da me nihče ne preseneti v mojem skrivališču. Nad vse rad bi prisluškoval grofovim pogovorom ter ga skrivaj opazoval, ko bi se najmanj nadejal, da se nepoklicano oko nahaja v njegovi bližini. Popiši mi, kako leži kabina, v kateri se grof običajno mudi! — Na eni strani meji njegova kabina na sobo, v kateri je nastanjena mlada gospodična, nt! drugi strani pa se nahaja grofova spi ' '-a. — In kam mej; grofova spalnica? nadaljuje Morlon. — Z ene strani na hodnik, z druge pa v majhno, zapuščeno čumnato. — Kam pa pelje hodn&? — Na mostič. — Dobro, odvrne Morlon. Ali se da priti s hodnika naravnost v čumnato, spal- ne da bi prestopil prag grofove niče? — Kakopak. Čumnata ima dvoje vrat, in ena vodijo v kabino, v kateri nihče ne prebiva. Skozi vrata te kabine prideš zopet na hodnik. — Izborno, kakor nalašč .za mor načrt. Iz vsega, kar si mi doslej povedal, vidim, da bi mi za skrivališče in opazo-vališče še najbolje služila čumnata. — Torej si jo res misliš izbrati za opazovališče? . — I seveda! Mar imaš kak a pomisleke proti temu? Zdi se mi, da si boljšega skrivališča pač ne morem najt!, kakor v čumrrati. — A kaj potem, če t*, kdo slučajno preseneti? -— Tega se ne bojdm. Komu pa naj pade na misel, da sem dogovorjen s teboj? —Imaš prav! A vseeno, kako se hočeš reSiti, če te odkrijejo? — Ne boj se, prijatelj. Usoda mi Je bila še vedno naklonjena, pa bi me zdaj ostavila na cedilu? Zaupam v svojo zvezdo, a če se mi vzlic vsemu pripeti nezgoda, se bom ž* znal na kak način rešiti. Torej, Vignault, na tebi je, da se mi nakana posreči. Ali mi hočeš pomagati? — Zelo rad, toda zdi se mi, nesrečnež, da drviš v pogubo! — Ne skrbi zame! Mar nimam tebe, ki mi boš pomagal, če se vse zaroti proti meni? — Res, name smeš računati kakor na samega sebe. Velja torej, sprejmem. Saj imam itak še dolg pri tebi, ki ga velja poravnati. Čimprej, tem bolje. —Kaj naj pomenijo te besede? se začudi Morlon. — Ne razumeš? Prosim te za dovoljenje, ki mi ga, upam, ne boš odrekel, da smem poravnati račun, ki ti ga še dolgujem. Hočem ti vdrugič rešiti življenje. — Torej sprejmeš moj predlog? — Sprejmem iz vsega srca! vzklikne navdušeno Vignault. — Pogodba je torej sklenjena in zapečatena. Kdaj hočeš, da greva na delo? — 2e jutri, če ti prija. Danes je že precej pozno in bi čas pe bil več primeren. Vrh tega imam Šp urediti nekatere posle. — Torej jutri! — Toda ko si enkrat v čumnati, kaj namerjaš začeti potem? vpraša Vignault Opazoval bom in prisluškoval grofa in ga bom spremljal z očmi in ušesi kakor njegova senca. Kadar bo najbolj trdno uverjen. da je sam, bom jaz v njegovi bližini, proučeval bom iz svojega varnega, zavetja njegov> kretnje, prisluškoval njegovim besedam. Za^aj v sleherni kreinji, v najmanjši besedici, ki se mu po neprevidnem utrne z ustnic, je skrita misel, ki mP utegne pripeljati na cilj. Preden bo poteklo tri dni, sem globoko uverjen, bom na sledu skrivnosti, ki obdaja tajinstveno grof ovo pojavo. — Bogme, če se ti res posreči, odgovori Vignault z glasom, v katerem je zvenelo nepritajeno občudovanj^, če -se ti to posreči, ti moram priznati,/ da si najsrečnejši detektiv na svetu. Zaicaj grof je gotovo najnedostopne.isi človek, kar sem jih srečal doslej. — Če se zaveda, da ga opazujejo tujp oči, je možno, da se zna zataiiu kakor miš; toda na samem, fcadar Človek ve, da ni izpostavljen kritičnim pogledom svoje c&olice, se vse samoza-tajevanje zruši v nič. in nI ga bitja r>od solncem, ki bi ne razgalilo svoje notranjosti. Treba mi je le ene nepremišljene geste. 1a ene tiho zamrmrane besedice. Sicer pa, kaj bi ti raziacal uveril se boš sam. 60 Stev. 24Q »SLOVENSKI NAROD, dne 3. novembra 1926. Stran 3. Danes! Di Najboljši film nemške produkcije »Balkan*Film« „Vü RIETE" o katerem navdušeno pišejo vsi inozemski časopisi. Umotvor filmske umetnosti. Pretresljiva in napeto zanimiva igra slavnega Emila Jannings, kateri je letos prevzel angažma v Ameriki, in pa pikantne lepe Lya Putii. Vsi, ki Še niste tega filma videli, imate danes in jutri še priliko, da si ga ogledate. Ne zamudite istega, da se ne boste kesali! Predstave vsled 2urnega sporeda ob pol 4., pol 6., pol 8. in pol 10. Kino Ideal äJnevne vesti. I U ubit aru. &u 2 novembra i±2b — Visoko odlikovanje Meštrovlča. Qlasoviti kipar Ivan Peštrovič, ki je razstavil svoja dela tudi na svetovni razstavi v Filadelfiji, je prejel te dni visoko odlikovanje. Jurijja mu je podelila zlato kolajno. Časopisje povdarja ob tej priliki, da spadajo Meštrovičeva dela med največje umotvore oblikujoče umetnosti. Od ostalih jusoslovenskih razstavljalcev omenja kritja tudi Trepšeta. — Porratek češkoslovaškega poslanika, češkoslovaški poslanik na našem dvoru Jan šeba se je vrnil včeraj iz Pariza v Beograd. — Zahteve profesorjev. Te dni se Je vršil občni zbor zagrebške sekcije profesorskega društva, na kateri se je razpravljalo o stanju srednješolskega pouka, o položaju profesorjev itd. Občni zbor je odobril obširno spomenico, namenjeno prosvetnemu ministru, v kateri profesorji zahtevajo, naj se odredi terdtorijalna pristojnost poedinih srednjih Šol, da se prepreCi prenapomjenost enih in pomanjkanje dijakov v drugih šolali. Dalje zahtevajo profesorji, naj se izvede reorganizacija prosvetnih oblasti, ki bi omogočila hitrejše poslovanje. Prosvetna politika se s finančnim zakonom ne sme premimjati, ona ne sme biti odvisna od poedinih politikov ali političnih strank. Učni načrt je treba izdelati tako, da pride do veljave tip naše srednje šole. Iz sredinjih šol je treba odstraniti vse učne moči, ki nimajo fakultetne izobrazbe. Vsako leto naj bi se vršile oblastne konference srednješolskih ravnateljev, obenem pa tudi konferenca ravnateljev iz vse države. — Nove meteorološke postaje. Poljedelsko mini.-trpfvo je sklenilo ustanoviti v S.ivniku, Grahovu, Peči, Djakovici, Bitolju, Ohridu, Frisüni, Djevdjeliji, Frijepolju in Sjenici nove meteorološke postaje. Nove postaje se otvorijo takoj, čim jih ministrstvo opremi 5* potrebnimi aparati. Inšpekcija apotek. Minister narodnega zdravja je odredil inšpekcijo vseh apotek v naši državi. Doslej se je vršila kontrola nad apotekami zelo redko iu površno, odslej pa hoče ministrstvo narodnega zdravju temeljito kontrolirati delo apotekarjev, ker se je dognalo, da se nekatere apoteke niso držale zakonitih predpisov. — Dovoljenja za nova kinopodjetja. Na zahtevo poedinih trgovskih zbornic je trgo-\insko ministrstvo odredilo, da so za dovoljenja glede novih kinov kompetentni v prvi i.>;<;nci veliki župani. — Razpis natečaja. Razpisana je služba poštnega starešine pri pošti v Stični. Prošnje- je treba vlagati na direkcijo pošte iu telegarfa v Ljubljani v teku dveh tednov. — Izpiti poštnih pripravnikov so se vršili pretekli teden prvič v Ljubljani in so prav dobro uspeli. Vseh kandidatov m kan-didatinj je bilo 24, od teh jih je napravilo izkušnjo 7 z odliko, 16 pa z dobrim uspehom, neka pripravnica pa je bila aprobira-ua za pol leta. Izpiti so se vršili pod predsedstvom direktorja Alojzija Gregoriča; načelnik osebnega oddelka v poštnem ministrstvu g. Lavrič je pa zakopal poštnega niinistra dr. Šuperino. — Popravljeni vagoni. V delavnici državnih železnic v Mariboru in deloma v Ljubljani so popravili 3395 vagonov, ki bodo sedaj dani na razpolaganje prometni upravi. Vagoni so po večini potniški. Seveda pa b !em ne bo mnogo poraagano, ker je danes v prometu že zopet par tisoč vagonov, ki so on potrebui povravila. — Topli praznikL Na Vseh svetnikov je cesto pobelil grobove že sneg. Letos jih je za močil dež, kar bi bilo sicer tudi v sklati u s časom, nenormalna pa ie bila tempe-Tatiwa, ki je bila tako visoka, kakor drugače samo v pozni pomladi. Po deželi hodijo ljudje še v letnih oblekah, a tudi v me-stih zimski plašči še niso prišli do veljave. Kakor je razviuno iz vremenskin poročil, 1 'ada izredno visoka temperatura nad vso Srednjo Evropo. Ljudje si od nje ne obetajo ■;česar dobrega in se boje, da ji bodo sledile zopet nove nevihte. — Most v Medvodah. Kakor smo že poročali, je vlada otvorila kredit za popravilo povodenjskih poškodb na državnih cestah in mostovih v Sloveniji. Gradbena direkcija je zato že oddala dela tudi za napravo provizoričuega mostu čez Soro v Medvodah. Z deli se prične še ta teden, ko bo vodno stanje Sore to dopustilo. Zasilni most bo izvršen v širini 3.30 m za obtežbo s šeststoronskimi vozovi in bo služil javnemu prometu, dokler ne bo postavljen novii definitivni most po projektu, ki ga gradbena direkcija že izdeluje. — Načrt zakona kazenskopravdnega reda. V pravosodnem ministrstvu je sklicana posebna komisija strokovnjakov-pravnikov, ki bodo izvršili končno redakcijo načrta novega zakona za kazenskopravdno postopanje. Načrt bo potem predložen Narodni skupščini. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani železničar v pokoju g. Franc Mavc. Pokojni je bil mož dela in poštenosti. Pogreb bo v sredo ob 14.30 iz Bohoričeve ulice 26. — Na Viču je preminul včeraj uradnik tvrdke R. Andretto g. Henrik Ko dr in. Bil je marljiv, vesten in simpatičen mož. Pogreb se bo vrSU jutri v sredo ob štirih popoldne s Stare poti 2 v Vodmatu. Blag jima spomin! Žalujočim •naše iskreno sožarje! — Skupščina župe skavtov za Slovenijo se bo vršila v nedeljo, 14. t. m. ob 10. dopoldne na realki v Ljubljani. Vabimo vse člane in prijatelje skavtizma, da se je udeleže. Dnevni red običajen. Tajnik. 990/n — Opozarjamo na današnji oglas lekarne Bahovec. — Velika tatvina obleke. Neki postopač je odnesel pretekli teden prekajevalcu mesa Francetu Dolencu v Novem mestu več obleke, perila in drugih stvari v skupni vrednosti 5200 Din. — Okrožni urad za zavarovanje delavcev opozarja na dejstvo, da se v zadnjem času pojavljajo sumljivi elementi pri delodajalcih in pod pretvezo, da so uradov i nameščenci, inkasirajo zavarovalne prispevke. Delodajalci se ponovno obveščajo, da posedujejo vsi uradovi nameščenci, katerim je poverjen inkaso prispevkov, uradno pooblastilo, veljavno za celo območje pristojne ekspoziture, in uradno legitimacijo s fotografijo. V sumljivih slučajih naj interesenti zahtevajo predložitev navedenih pooblastil, da se obvarujejo škode. Osebe, ki se ne morejo zadostno legitimirati, je izročiti oblastem. 994-n Zdaj koncerti se začnejo in gledališča se odprejo in kavarne na stežaj: vsakdo pije »BUDDHA« čaj! Iz Ljubljane —lj Spomenik padlim vojakom šent-peterske fare Na svečan način se je včeraj dopoldne izvršiila ' položitev temeljnega kamna spomeniku padlim vojakom šentpeterske fare. Svečanosti je prisostvovalo nad 2500 ljudi. Po maši zadušnid, katero je opravil župnik g. J. Petrič In med katero je svirala železničarska godba «Sloga», so svečano položili v temeljni kamen na pergament pisano spominsko listino. Moški zbor ljubljanskih pevskih društev je pri tem zapel «Vigred se povrne* in «Oj Doberdob*. V prisotnosti odbora Zveze slovenskih vojakov s predsednikom g. Colaričem na čelu in članov odbora za postavitev spomenika, se Je g. Viktor Rohrmann, k: ie na bojnih poljanah tudi izgubil sina spominjal v toplih besedah 205 padlih faranov, od katerih so nekateri žrtvovali svoje življenje tudi kot dobro-voljci v Dobrudži in na solunski fronti. Dva počivata v daljni ravni Dobrudži, tretji Šentpeterčan pa na slavnem Kajmak-čalanu. Rač. svet. Josip Pire je nato med splošno tišino prečital spominsko listino, na kar je majoi g. CoiariČ zaključil v Imenu Zveze slovenskih vojakov svečanost z vzklikom: «Slava jim!» Spomenik postavijo meseca maja prihodnjega leta pri cerkvi sv. Petra. —Ij Policijska kronika med prazniki. Policijski organi so morali med prazniki večkrat intervenirati radi pretepov na ulicah in v gostilnah. Kronika kaže, da je bilo 6 oseb prijavljenih radi pretepa, 4 radi kaljenja nočnega miru in 2 radi nedostojnega vedenja v javnem lokalu. — Kriminalni organi so opozorili občinstvo, naj previdno zaklepa svoja stanovanja, ko odhaja na pokopališče k grobovom svojcev. Neki vlomilec je skušal v Kolodvorski ulici vlomiti v neko stanovanje, pa so ga zalotili. — Sumljiv mladenič se je potikal po lokalih večdega ljubljanskega bančnega zavoda Prijeli so ga, a stražnik ga je od- vede! radi splošnega suma v zapor. Izroče ga sodišču radi vlačugarstva fai postopanja. — Deklico MelaniJo Valentin je popadel pes na Kodeljevem ter jo ugriznil pod desnim očesom. Prvo zdravniško pomoč so ji nudili v vojaški bolnici. —lj Zdravstveno stanje Ljubljane. Tedenski zdravstveni izkaz mesta LJubljane od 22. do 31. oktobra t L Izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 20 oseb, 15 moških ta 5 žensk (tujcev 12). Smrtni vzroki: davica 1, letika na sopilih 2, bolezen na srcu 1, akutna bronhitis 1, pljučnica 1, driska 1, bolezen ob porodu 1, starost 1, smrt vsled nezgode 1, druge bolezni 9. V Istem Času se je rodilo 45 oseb, 27 dečkov (2 mrtvorojena) in 18 dekJdc Naznanjene nalezljive bolezni: tifuzne bolezni 1, šlcrlatrnka 2, ošpice 1, davica 3 in dušljivi kašelj 1 slučaj. —lj Vreme. Danes ob 7. je kazal barometer 766, termometer +10*C. Opoldne barometer 765, termometer -f-13°C. —lj Klub ljubiteljev športnih psov ima svojo redno odborovo sejo dne 10. novembra ob 20. v »Ljubljanskem dvoru». 995/n —lj Čajanke vsako sredo in petek ob pol 10. zvečer ter nedeljo ob 4. popoldne moderni plesi — tango, blues, boston, fox-trot — Charleston. — Godba: originalni dunajski duo družabne igre — ples s steklenicami, boj za stole, ples z jajci, konkurenca v modernih plesih, ples z balončki, karikature modernih plesov — originalni ame-rlkanski Charleston. — Cene kavarniške. — Obleka promenadna. — Odeon, Poljanska cesta. — Opozarjamo slavno občinstvo na današnjo čajanko, ki prične ob pol 10. zvečer Izpopolnjen originalni program. 9S6 ITO zobna pasta najboljša Iz Celja —c Neurje nad Savinjsko dolino in Celjem. 2e v sobotni številki smo med brzojavnimi vestmi poročali o strahovitem orkanu, ki je divjal v noči od petka na soboto nad Savinjsko dolino in Celjem. Orkan je po gozdovih okrog Celja povzročil ogromno škodo. Poruval in polomil je posebno v smrekovih gozdovih veliko število drevja. V soboto zvečer med 5. in 7. uro je nad Savinsko dolino in Celjem zopet divjala huda nevihta. Neprestane bliske je spremljalo strašno grmenje, vmes pa je lilo, da je bilo groza. Proti 7. uri je nevihta ponehala in prikazale so se zvezde. Sreča, da je prenehalo liti, sicer bi bila nastala povodenj, hujša od vseh sedanjih. Struge naših rek so bile že prenapolnjene. Sobotna nevihta posebne škode ni povzročila. —c Zadnja dva praznika sva zvabila na naša pokopališča velike množice občinstva. Vse je hitelo krasit grobove sv:>jrih dragih. Na obeh celjskih pokopališčih so združeni pevci, okrog 60, zapeli na Vseh svetih popoldne po dve žalostinki. —c Knjige Vodnikove družbe so v Celje že dospele in jih člani dobe v pdsarnl tujsko-prometnega društva v palači Hrvatske štedionice. —c Celjsko pevsko društvo prične 4. t. m. zopet z rednimi vajami. Vršile se bodo iste v mali dvorani Narodnega doma pod vodstvom g. Cirila Pregelja. —c Enega obeh utopljenih bratov Ci-jan, ki sta v soboto 23. oktobra utonila v Voglajni v Za vodni pri Celju, so te dni potegnili iz Savinje pri Rimskih toplicah. Drugega še niso našli. —c Požar v Ljubečni pri Celju. V zadnji številki smo poročali o požaru v Ljubečni. Zgorelo je posestniku Martinu Žumru gospodarsko poslopje. Požarnim hrambam se je kljub močnemu vetru posrečilo obvarovati druga poslopja pred ognjem. Kako je ogenj nastal, ni znano. —c Streljačka družina se je ustanovila v petek zvečer v Celju. Predsednikom Je bil izvoljen polkovnik g. Naumovič, ki je tudi v svojem govoru orisal pomen stre-ljačkih družin, podpredsednikom pa lekarnar g. Arko. —c Redna seja mestnega občinskega sveta se bo vršila v petek dne 5. novembra teden dni pozneje pa se bo vršila proračunska seja —c Sprememba posesti. Hotel «Krona» na Ljubljanski cesti je dne 30. t. m. izdraž-bala mestna občina za 430.000 Din. Iz poslopja se uredijo poslovni prostori in stanovanja. Gsundovo hišo na Kralja Petra cesti pa je kupil trgovec g. Fazarinc. Iz Maribora —m Predsedstvo gostilničarske zadruge zopet v nemških rokah. V sredo se je vršil izredni občni zbor gostilničarske zadruge. Na dnevnem redu so bile dopolnilne volitve. Radi brezbrižnosti slovenskih članov so zopet prodrli Nemci, ki so Izvolili na predsedniško mesto nemškega gostilničarja Spa-tzeka, dočim sta slovenska kamtrdata Kle-sič in Cizel propadla. Tudi v odboru imajo sedaj Nemci večino. —m Plesne vaje m umetniške razstave menda nekateri gospodje na našem magistratu ne znajo prav ločiti. Začetkom prihodnjega meseca je nameravalo več domačih umetnikov prirediti v kazlnski dvorani umetniško razstavo. Ker pa zahteva mestna občina za dvorano tako najemnino, kot da bi šlo za kako plesno prireditev, so morali umetniki svoj načrt opustiti. Tudi svojevrsten način podpiranja umetnosti In kulture. Darujte za dijaške kuhinje Nova senzacija I Nova senzacija! Nova senzacija! Nova senzacija! Nova senzacija! Nova senzacija I Nova senzacija! Nova senzacija! Pride! Pride! Pride! Možno je, da so nekatera mila dobra Boljše, kakor Schicht-oyo, ni niti eno. Najboljše je edmo Schichtov znamka JELEN" Kupuite le najboljš e milo! Pri uporabi se izkaže, da je najcenejše. Bodite previdni, ako Vam ponujajo druga mila kot .ravno tako dobra, kakor 5chicht-ovoa. Za najboljšo kakovost jamčita le ime SCHICHT m xnamka „JELEN". Pride! Pride! Pride! Ne zamenjati z ie predvajanim filmom „Quo vadiš...I! in ono Krvava tragedija na ulici V soboto zvečer se je odigrala v predmestju Brna v neki temni ulici krvava tragedija. Mimoidoči so zagle* dali neko žensko, ki je skočila na tro* toar in začela streljati iz revolverja po ulici. Potem je obrnila cev proti sebi in si pognala kroglo v prša. Nastala je panika tako, da prvi hip ljudje niso vedeli, kdo je ranjen. Neki vojak je držal roko na čelu in kričal: »Proč od tod!« Neka dama, ki so ji švigale kro* gle mimo ušes, je od strahu omedlela, dočim je neka druga starejša dama za* kričala, da je ranjena. In res ji je te? kla kri po sencih. Mimoidoči so priskočili ranjencem na pomoč. Ranjeno damo in napadalko so odpeljali z re* silnim vozom v bolnico, vojak, ki je bil k sreči samo lahko ranjen, je odšel sam k zdravniku. Policija je ugotovila, da gre za osveto zapuščene ljubice, 251etnc sluz* kinje Avrelijc Gerstnerjeve. Njen ljubček, 311etni delavec Franc Pavlak, se je poročil z drugo in zato se je ho* tela Gerstnerjeva maščevati. Prišla je v Brno in čakala nezvestega ljubčka v temni ulici. Ko ga je zagledala, jc za* čela kar na slepo srečo streljati. Izstre* lila je vse naboje in zadela Pavlaka v vrat. Napadeni mladenič je takoj pobegnil ker je dobro vedel, da so streli namenjeni njemu. Gerstnerjeva je pa streljala dalje v isto smer, kamor je ustrelila prvič. En strel je zadel 57* letno Jožefo Šonovo v vrat, drugi pa slučajno mimoidočega vojaka. Napa* dalka je hotela izvršiti samomor, kar se ji pa ni posrečilo, ker se je samo lahko ranila. hode in v gore so poslali policijske pse. V petek je bilo gorovje tako zastraže no, da bi sc niti miš ne mogla izmuz* niti. Psi so zasledovali zločinca in v petek zvečer so se pojavili na strmi gorski stezici znova krvavi sledovi. Preganjalci so se previdno bližali gor* skemu grebenu. Pred polnočjo so opa* žili med skalovjem sključeno moško postavo. Bil je morilec Svenson. Poli* cijski pes se je zagnal vanj, toda Sven* son ga je odgnal s kamenjem. Nato je potegnil revolver in si mirno pognal kroglo v glavo. Bil je takoj mrtev. Lov jc trajal tri dni. Lov za zločinci Začetkom avgusta sta bila ustre* Ijena v okolici mesta Hönefossa (v srednji Norveški) dva gozdna čuvaja, ki sta opravljala v gozdu svojo običaj* no službo. Zavratni umor je vzbudil v javnosti splošno ogorčenje in oblasti so napele vse sile, da morilce izsledc. V Hönefossu je bila organizirana po* sebna strelska družina, ki je preiskala vse gozdove in gore. Toda morilci so ušli nastavljeni pasti in pobegnili v inozemstvo. Poznejša preiskava je do* gnala, da sta bila morilca dva, in sicer Šveda Sven Svenson, že večkrat kaz* novani vlomilec, in neki Madsen, sin ciganskih roditeljev. Švedska policija je šla norveškim oblastem vsestransko na roko, toda kljub temu sta morilca pobegnila čez mejo. Šele čez tri mesece so prišla blizu obmejne trdnjave Frederikstena moril* cema na sled. Neki kmet je opazil v bližnjem gozdu dim. Približal se je og* nju in zagledal dva mladeniča, v ka* terih je takoj spoznal morilca. Švedske oblasti so namreč objavile točen popis morilcev. Kmet je takoj obvestil poli* cijo in kmalu se je začel lov za zločin* ci. Mobilizirani so bili strelci, policija in gojenci podčastniške šole, ki so ob* kolSi 'otični "ozd. V četrtek zvečer je prednja straža naletela na morilca in vnel se je hud boj. Madsen se je kmalu vdal. Prepeljali so ga v zapore trdnjave Frederikshaid. Sv-nsonu se je posre* čilo odnesti pete. Krvavi sledovi, ki jih je zapustil na snegu, so pričali, da je bil med bojem ranjen v nogo. Ponoči je pritisnil hud mraz in Svensonove stopinje so vodile v visoke gore. Reke in potoki še niso bili zamrznjeni. Poli* cjja in vojaštvo sta zastražila vse pre* rama Ob sk predstav po vsem svetu je vedno v slavnostni obleki; smoklng, fraki Tudi pri nas bt bdo to mogoče, ker jih tvrdka Drago Schwab preskrbuje pač najbolje in najceneje. Afera koburške dinastije Podzemni boj med dvema stran kama v taboru Cirila Koburškega se je začasno nekoliko polegel. Dr. Steiner in ga. Einemova sta bila izpuščena, dr. Eisler je pa še vedno v preiskovalnem zaporu. Izmed važnejših dogodkov v tej aferi je treba omeniti zaslišanje Ci* rila Koburga. Ker uživa bivši bolgarski prestolonaslednik kot član vladajoče rodbine pravice eksteritorijalnosti, je bil zaslišan na bolgarskem poslaništvu v Pragi. Ciril Koburg je zopet odpoto* val iz Prage in dunajski listi poročajo, da je prispel na Dunaj, kjer se baje po* gaja z nekaterimi bankirji in bankami, ki naj bi prevzele nadaljno upravo in financiranje njegovih veleposestev. Ci* ril Koburg baje nima dovolj denarja, da bi mogel kriti vse upravne stroške. In ker so njegov? veleposestva še ved* no pod sekvestrom, si iz denarne stis* ke ne more pomagati. Drugače je položaj neizpremenjen, Cirilova stranka še vedno trdi, da je dr. Eisler izrabljal denar za diskretne izdatke in da je poneveril večje zneske. Okolica dr. Eislerja pa vztraja pri svo* ji trditvi, da gre za čin osvete in nehva* ležnosti. V tisku so se sicer pojavila imena nekaterih višjih uradnikov, ki so bili dr. Eislerju baje preveč naklonjeni, toda finančno ministrstvo je takoj re= agiralo na napade s tožbo radi žaljenja časti. Finančnemu ministrstvu sta se pridružila v soboto tudi poljedelsko ministrstvo in državni agrarni urad. Komu jc namenjena tožba, še ni znano. To bo odvisno od izpovedi dr. Eis= lerja. Vprašanje parcelacije veleposest* va Urmina na Slovaškem je postalo zopet aktualno. To veleposestvo je bilo last grofa Ladislava Hunyadija. Huny-adi jc hotel veleposestvo prodati in zato ga je dal parcelirati, dasi je bilo pod sekvestrom. Obtožena sta bila dr. Ple-chie in župnik Miery, ki sta se osebno udeležila prodaje. Državni agrarni urad je dovolil samo hipotekarno posojilo na koburška veleposestva. Ciril Ko-burški je dobil pri agrarni banki 25 mi). Kč posojila. Afera je šele v razvoju »n zato presenečenja niso izključena. X Mehikanke s trnjevim vencem. Stevii* ne mehikanske katoličanke so pričele nositi trnjeve vence na glavi iz žalosti nad me* hikansko politiko proti katoliški cerkvi. Te ženske molijo po cerkvah rožni venec in prosijo pomoči proti brezverski politiki me* nikanske vlade, ki je zavrnila škofovsko peticijo za revizijo ustavnih verskih zako* nov. Stran 4. ♦SLOVENSKI NAROD, dne 3. novembra 1<>36. btev 249 Priznanje domači tvrdki Poročajo nam da je bila odlikovana ua-Sa domača tvrdka Te a im por t (znana tudi pod imenom njene zaščitne znamke >Budha< mM na letošnjem velesejmu v Osijeku in sicer za priznanje izredne kakovosti njenih proizvodov in za vzorno organizacijo njene razsL »Te. Odlikovanje » častno diplomo velesej*n-ske uprave ▼ Osijeku si je tvrdka v polni meri tudi zaslužila, V teku malega števila let, odkar obstoja v Ljubljani ta tvrdka, si je pridobila sirom Jugoslavije, osobito pa v Sloveniji zelo dober glas. »Budhac čaj je dandanes pri nas že splošno priznan in ni varčne in umne gOr»podinje, ki ne bi ga uporabljala. V vedno večji meri pa se ga poslužujejo tudi vsi ostali potrošači kakor kavarne, zavodi itd. Iz skromnih početkov ogojtio za kakovost, reeelnost in prvo-vrstnost vsakega zavitka posebej in za vsako posamezno dozo. Posebno opombe vredno se nam zdi tudi dejstvo, da je domača slovenska tvrdka z nemajhnim trudom in vzorno vztrajnostjo prekosila inozemsko konkurenco, ki odloga r es tokrat ravno v naši državi slabe proizvode; zato lahko rečemo, da sme gledati • ponosom na svoje delo v tem tvrdka pravcu Želimo ji čim boljši napredek iu uspeh bodočnosti tako v interesu domačega trga, kons uma in tvrdke same kakor tudi v interesa našega narodnega gospodarstva, katerega člen je tudi tvrdke Tea import. Gospodarstvo —g Madžarska in naša pristanišča. Dne 19. novembra se sestanejo v BudimpeSM naši in madžarski delegati. Na tej konferenci se bo. razpravljalo o predlogu naše vlade, naj bi se tarifne postavke znižale do minimuma, da bi s tem potegnilo čim več tranzitnega prometa preko naše države. —g Načrt zakona o prisilni porama*i. V četrtek ee bo vršila v trgovinskem ministrstvu seja sekcije za načrt zakona o prisilni poravnavi. Seje se udeleže rudi delegati trgovsko-industrijskih korporaeij. —g Mednarodna razstava domaČih živali V Bratislavi se bo vršila od 17.—21. novembra velika mednarodna razstava domačih živali. Razstave se udeleži tudi mnogo naših razstavljal cev. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično vožnjo na železnicah. — Državna banka za zadružništvo. Sa-vez poljedelskih zadrug za Bosno in Hercegovino je poslal vladi spomenico, v kateri zahteva, naj se čim prej ustanovi posebna državna bani • ki bi podpirala zadruge- —g P<>-»iia hranilnica bo dajala od i. novembra posojila proti zastavljenim 'J in pol odst. obveznicam vojne Škode tudi drugim osebam in ustanovam in ne samo dr- I žavnim uradnikom, upokojencem in invalidom kakor doslej. Založe se lahko tudi večje količine obveznic kot je bilo določeno doslej. Xa vsako obveznico se dobi 200 Din posojila proti 8 odst. obresti in trimesečnem roku povračila. •0 1 ÖS najbol/še.najirpežne/sCp zato najcenejše —g Češkoslovaška Narodna banka znižala obrestno mero. Upravni odbor čsl. Na* rodne banke je sklenil, da se zniža eskontna mera na menice od 6 na 5 M %, na posojila na bazi državnih vrednot pa od 7 na 6H % -Ta sklep }e stopü v veljavo 27. t. m. —g Prodaja konjskega gnoja. 16. artilerijski polk v Ljubljani ima na razpolago večjo količino konjskega gnoja. Interesente se naj obrnejo direktno ca omenjeni polk (artilerijska in Nušakova vojašnica), kjer be vrši vsakodnevna prodaja. —% VIII. mednarodni trgovski sejem v Bruslju se bo vršil od 11. do 35. aprila 1927. Prijavnice in informacije za sejem dobijo Interesenti v rušami Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. —z Dobave. Dne 2& novembra t L se bo vršila pri direkcij!! državnih žele»rc v Ljubljani licitacija glede dobave 60.000 kom. zidne opeke, dne 24. novembra L 1. pa pri isti direkcij I glede dobave drv za kurjavo. — Vršile sc bodo naslednj ofertalne licitacije: 8. novrn.bra pri kotnai di mesta Ljubljana glede prodaje 1600 kosti; *J4. novembra pa pri direkciji drža1 nih želerjiic v Ljubljani glo-ie j.roiaj" komadov starih lesenih sodov od različni strojnih olj. Predmetna oglasa sta v Zboj niči za trgovino, obrt in industrijo \ Ljub Ijani na vpogled. aaaaaaHaai^HMHü^sflmB^ INejstere'Sa lekarna Kraniske Mr. Ph. Bahovec v Ljubljani do seda] pri čevljarskem mostu se je preselila Zvezdo Kongresni trg št. IZ. L. Lekarna je popolnoma 'n moderno preurejena odgovarjajoč vsem predpisom higi-jene. Lastni farmtcevticao kemijski in farmacavtično kosmetičei laboiatorij V zalog1 vse tu in inozemske Speci jahtete. Internacij on a Ina reeeptura. Mineralne vode. Obveze in zavojni materijal. Izdajajo tt radi zdravila na recepte vseb bolniških blagajn. MOZ DELA! Za nogo neprikiadni čevlji omejujejo Vašo sposobnost, preprečujejo uspeh pri delu in škodijo Vašemu zdravju. Naš model 3967 iz la boksa na rom šivani, črni ali rumeni Dinarjev 269* zadošča vsem zahtevam, uresničuje naše napore, da Vam moremo postreči. Kdor more za sedaj nabaviti samo en par čevljev, naj izbere samo ta model. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in tast, gospod Franc Mavc železničar v pokoju dne 1. novembra t. 1. ob 2. uri preminul. Pogreb ranjkega se vrši v sredo dne 3. novembra t. L ob 14 uri 30 min. iz hiše žalosti Bohoričeva ulica št. 26 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 2. novembra 1926. Žalujoče rodbina: Mavc, Kukect Pecnik. Suhe gobe la. Kvaluete, na i se po vzorčene oferirajo tvrdki E Vaj da Cakovec, Mediinurje. 161'T Delavnica ieoa, velika, primerna tudi za skia-dšče se odda Ponudbe na upr Slov. Naroda no d .Delavnica '3073. Naš dolgoletni, zvesti uradnik gospod Henrik Kodrin je po kratikfi, težki bolezni 1. novembra pie-minuL Pogreb predragega pokojnika se vrši 3. novembra ob 4. popoldne Iz Vodma-ta, Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo ga v prijaznem spornten! Vič, 1. novembra 1926. RODBINA R. ANDRETTO. A. ŠINKOVEC NAS L K. SOSS PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH / IN KVALITETI ✓ Perfektno kuharico k dvema oseb -a iščem. Prednost čistost, pogoji ugodni. Pismene ponud* be na upravo »Slov. Na* roda« pod »Perfektna — 3122«. 3122 Prešano seno 14.000 kg, prvovrstno, vrtno, prodam. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 3116 Klavirji! Tovarna in zaloga ki a* virjev, prvovrstnih in« s t rumen tov različnih — tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben odde> lok za popravila. Ugls*' Sevanje in popravila za Glasbeno Matico, Kon» servatorij in -druge insti* tute se izgotavljajo od moje tvrdke Točna po« strežba, zmerne cene, tu» dL na obroke. Izdelova» lec klavirjev R. Warb i; nek, Ljubljana, Hilšerjo ▼a ulica 5. 3117 Stare kovine rseb vrst plača Ga i bol j« Stritlkot skv Za greh. Medulicev« ol 20 Učenka z boljšo Šolsko zob raz* bo se sprejme v modno trgovino v Ljubljani — Imeti mora vso oskrbo pri starših. Več se izve pri upravi »Slov. Naro* da«._3118 Oblic (Dichtenhobelmaschine) dobro ohranjen, se kupi. Tribuna P. B. L„ Ljub* Ijana, Karlovska cesta 4. 3119 Zastopnike iščemo zs takoj z me. sečnimi prejemki 1500 frankov najnovejše ko* misije. Ponudbe na na* slov Soeieta »L* Irpinia« a Monteaarchio. Italia. 3110 Potnik dobro uveden po Bosni, Hercegovini, Dalmaciji, Crnoj gori i Srbiji, traži tvrtku, koja bi htela svoje artikle plasirati po ovil. krajev' na Ponud. be slati na adreau Albert □. Katan. Sara levo. post pret 49 3108 liiimfItn nlflffa elegantno izdelane, v veliki izbir: UumSne PllUlc od Din 350-780 kakor tudi naj-tinejše modne velourie za plašče po Din 150'— nud F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. lK».T UD X Stare kovine X baker, svinec kositer, medenino, aluminii, cinkovo pločevino. akumulatorske plošče etc. Knpuie in olaca najbolje Yerc Komercialna družba Ljubljana, Kongresni trg Jana drama Kresnega poliva bo v sredo. 3. novembra ob d«oh poooldoe v akla-d acta epedicifake tvrdke Aansingor v Ljubljani, VoiaAka ulica. — Prodajalo se bo med drugim: kompletna spalnica z 2 posteljama, elegantna spalnica z I postelio, krasna ledenica, pisarniška oprema, usniem fotelu, slike, Drenroge, po samezm deli pohištva itd Interesenti za bol;še pohištvo se vabilo < nos Pozor čevljarji I Gorn/e dete rseh vrtr-čevljev dobite — dobre in solidno izvršene — O najnižjih conah pri Marchiotti, trgovina t usnjem. Ljubljana. Sv Petra cesta 30 128/1 l narjoarxo rm min »mn Sob ari cu •ni a du, vještu ooštenu, io oo -kiodina staru. vrlo snaznu i oslu neka govor slovenski memački za malu obitelj, vrlo dobra kuča - Ponude na Schwarz druk\ Zagreb. PreiadoviCeva ui. I ^overjeni orodaiaiec srečk državi c razredne loterije Oran;. B. Kolakovic BEOGRAD prodaja na veliko n malo Najbolje urejena poslovnica te vrste Daje »ajugodnejše oogoie za proda jo srečk Služben nacr* z na-' odi *om oošliem vsake m i brek:->lačno 421-1 Mag. št 38^41/ret IX Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje dobavo in polaga nie obstensklh ttaolinsbib ploščic v novih in prenovljenih objektih mestno klavnice. Razpisni prpomočki se dobe v mistnem j^radbenem uiadu, Lingar eva ulica St. 1, III naerstr — -'onjdbe je vlo>iii najpoznejt do 15. novembra 1928 opoldne pri im* novanem ur^du Mostni magistrat ljubljanski. SLdvokat dr. Sllbin Smole naznanja, da ie svojo odvttnisMo pisarno iz dosedanjih prostorov v Sodni atici št. 9 preselil v Dalmatinovo ulico št. 5, o orithčje na levo. Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarno*: Fran — Za — Vs* « Ljubljani