jy§4o Xl«f §1« 15.
Pottnlna pMun v intovlni,
¥ IlubUfani, 10. aprila 1924.
&/A3tERBM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, šclenburgova ulica St. 6/II.
V	organizaciji |« no(, hrttar Ml- to«« »ravk«
Izhaja vsak
Stane posamezna štev. t Din, mesečno Din 3'—. celoletno 35 Din. — Z* člane izvod po 60 para.
Oglasi po dogovoru
anklrani iremljeni inlzacije. Kimvpiii „ ... racajo. Reklamacije so poštnine proste.
GSasiio Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokrajinski odbor ODSJ)
Tajnik amsterdamske strokovne internacionale s. Sassen-bach poseti dne 23. t. m. LJ
Naše strokovne organizacije prirode člansko zborovanje, na katerem bo poročal naš odlični gost. Sestanek s® bo vršil v Mestnem domu. Udeležba vseh naših organiziranih
članov dolžnost.
zrnata
Manifestacije.
Gotovo je glavno, da smo delavci zavedni, solidarni, da imamo dobre, močne in enotne organizacije. Gotovo je, da prihaja šele v drugi vrsti v poštev, da to svojo zavednost/ solidarnost ter svojo dobro Ln borbeno organizacijo tudi na ztinrij pokažemo. Vendar brez pomena take manifestacije niso. Zunanji znaki naše notranje moči vlivajo omahljivcu pogum, navdajajo nasprotnika v. rešpektom iii potegnfejo ljudi, ki gredo z večino za seboj.
Zato tisti, ki pišejo o naših majskih slavnostih, ki so zgodovinski simbol borbene in odporne moči proletariata z omalovaževanjem, nimajo prav. Tudi zunanji znaki pomenijo mnogo, — prav zato je vpeljala n. pr. cerkev procesije. Zato mora tudi proletariat gojiti javne manifestacije. Naše delavstvo čuti, da je tako. Zato je še vedno po svojih najboljših močeh pripomoglo, da je svoj prvi maj, dostojno proslavilo in bo storilo isto gotovo tudi letos.
Če se pa s popolnim omalovaževanjem javnih manifestacij ne moremo strinjati, — jfct jih Mi driitfi stttai tudi ne smemo tako precenjevati, da bi videli v lijih stvar, ki je sama sebi namen.
Mi moramo pokazati prvega maja svetu silo svojega duha in moč svoje organizacije.
Ne smemo pa na prvi maj varati sebe in sveta in kazati, kakor našminkana lepotica nekaj, česar ni.
Zato smo vedno priporočali, da bi šli letos na slavlje prvega maja tovarna za tovarno, obrat za obratom, organizacija za organizacijo, — ne pa, kakor tolpa radovednežev, ki gre za muziko.
Kar se skupnega praznovanja tiče, pa nismo bili proti temu, da ne bi praznovale naše in neodvisne organizacije majskega slavlja vsaj na skupnemu prostoru.
V	tem smislu smo firi političnih organizacijah, ki vodijo po starem običaju praznovanje prvega maja, tudi posredovali.
A obe skupini socialistične stranke ste se izrekli letos odločno proti temu, da hi praznovali prvi maj z neodvisnimi skupaj. Enake sklepe so napravila nekatera Osrednja društva. Položaj je sedaj tak, da moramo s tem dejstvom tudi mi računati. Naše posredovanje se ni posrečilo.
Zakaj je moralo priti tako?
Zato. ker so neodvisni skupno proslavo dosedaj še vsako leto, bodisi v govorih, bodisi v demonstracijah, izrabljali proti socialistom.
Predlanskim je bilo to v Ljubljani, lani v Zagorju in po drugod.
Zato je razumljivo, če se kdo takih >skupuih< proslav polagoma naveliča.
Razumljiv pa je sklep socialistične stranke tudi iž uačeliiega stališča. Prvi maj moramo pokazati, koliko je solidarno čutečega, z isto mislijo navdahnjenega, razredno zavednega proletariata. Ali moremo manifestirati danes to solidarnost z neodvisnimi?
Če se seje v duše neprenehoma sovraštvo, v organizacije pa razkol, — kako naj na prvega maja varamo sebe in druge, da to ni rodilo žalostnih posledic?
Naj se rana vidi, naj posije soince na njo, da bo ozdravela — tako je sklepala socialistična organizacija* — naj pa se je ne skuša zakriti z listjem in zemljo. In rane so res težke in velike!
V	Sloveniji nas je bilo pred razkolom 30.000 strokovno organiziranih, ob razkolu so odcepili komunisti 2 tretjini, to je 20.000 in zapeljali lo ogromno armado ob pečine, kjer se je žalostno razbila, tako da plavajo okrog le še žalostni ostanki, ki števila tisoč ne bodo dosti presegali. Mi pa smo armado, ki je ostala pod našim vplivom in z nami v zvezi, vkljub blatenju, vkljub reakciji, vkljub vsej teži časov skoro celo ohranili in imamo zaznamovati le malenkostne zgube.
Danes je popolnoma jasno, da bi danes še tega zdravega jedra ne bilo, ako bi bili zaplavali vsi skupaj — v pečine.
Socialistična stranka je hotela s svojo zahtevo, da se ima praznovati prvi maj samostojno, jasno povedati, da je bolje, da plovemo ločeno, kakor da bi imeli zapluti vsi skupaj — v pečine. Vse te misli so zelo razumljive.
Česa se morajo neodvisni odvaditi?
Da nam v enomer pravijo, da je treba priti na sever, vkljiib tetmi pa gredo na jug.
Z drugimi bfešedami:	Da nam v
enomer pravijo od enotnosti, - med tem ko širijo v agitaciji in tisku naj-strupenejše sovraštvo.
Tu je treba preokreniti — vse drugo bo prišlo samo od sebe.
Mi bomo pripravljali duše, tudi če bomo praznovali svoj maj sami, ha to, da mora priti enkrat čas, ko se bratje, ki hodijo po blodnih potih povrnejo. Če bo tudi na drugi majski proslavi tako,
—	potem smo se že preokrenili, potem smo udihnili v srca in organizacije duha ljubezni in solidarnosti, — brez katerega so vse zunanje zveze fata m organa — varljivka, ki vodi v še hujše močvirje.
Naše oraanizacile.
Železničar]!.
NEHAJTE
farbati železničarje! — Vi vsi, ki jim danes obljubljate deveta netefea, Če pristopijo vaši organizaciji, — vi, ki ste spravili železničarje v javnosti ob vse
spoštovanje, — vi, ki ste s puhlimi frazami o narodnosti, o lepi naši domovini, o krščanski ljubezni do svojega bližhjegd in o vzajemni podpori slepili železničarje, — vi netopirji, narodno socialni fikfakarji. Vaša organizacija je zlezla pod klop, ko je bilo treba braniti
stanovske interese ih danes le še mb-lediijete v BeogrJidii. Desetletja ste razbijali na korist železniškim upravam stanovško di-ganizacijo.
Ob lej priliki še moramo spomniti tudi onih razdiralcev, ki So S puhlithi frazami »o nepomirljivi klasni borbi in diktaturi proletari£(ta< begali železničarje, potem pa, kakor hitro jim je nudila Radikalna partija ligddndsfi in osebne koristi, obrnili rdečo zdšikvo pa se prodali Pašičevi bradi.
Gospodje Deržič, Brandtther, Korošec, brata Žorga, Makuc, Baznik, Gostinčar, Beltram, pa lahkb sedaj plešejo kolo na razvalini^ nekdaj tako močne strokovne iž&Lfežhičarskfe organizacije.
Ko je leta l8i9tj prišel glas med železničarje, da .s<J je na Dunajti uštaiio-vila železničarska organizacija, se je provinca skoraj soglasno pridružila tej za železničarje prepotrebni organizaciji.
V	najkrajšem času je štela nanovo ustanovljena organizacija že 10.000 članov. Z nenavadnim navdušenjem je vlakospremno in vlakopospeševahiu osobje razvilo agitacijo za pristop na progi. Pa tudi kurilniško in delavniško osobje je v polni meri izvršilo napram organizaciji svojo dolžnost. Tako j<e kmalo narastlo število članov na 27.000.
Železniške uprave (državna, kakor tudi privatne) so začele razmišljati, na kak način bi se dalo to orkanu podobno naraščanje števila društvenih članov za-ježiti. Pod patronanco vlade so se po-Čtflh ustanavljati razna nacionalna lta-tegorljska društva železničarjev. In ker tudi to ni pomagalo, so železniške uprave, da prestrašijo društvene člane, počele odpuščati agilne člane v smislu tkzv. »Priigel §«. Juž. želez, je v smislu § 14. službenega reda za uslužbence odpustila precejšnje število nastavljen-cev, med njimi Večstja, Zavrtnika, Kopača in druge. Premeščenih je bilo približno 60 sodrugov. Pa tudi na državni železnici je bilo mnogo sodrugov odpuščenih. Ali tudi to ni pomagalo. Število članov je naraščalo od dne do dne. Zato je priskočila vlada na pomoč in sta zloglasni ministrski predsednik grof Badeni in železniški minister Gul-tenberg povzročila razpust železničarske organizacije.
Ali tudi s tem brutalnim akldhi se ni moglo ustaviti železničarskega gibanja. Ustahovila se je nova organizacija in že leta 1000, je morala tedanja vlada priznati železničarsko organizacijo. In sedaj šele je bilo mogoče Se posvetiti notranji »popolnitvi organizacije. V vsaki podružnici je bila lepo urejena knjižnica, ki ni obsegala kakor nekatere meščanske samo malovrednih romanov in pripovesti, temveč znanstvene knjige izbrane vsebine. Smelo trdimo, tla so začetki socializma med Slovenci vzklili v teh organizacijah. Ker so se meščanske stranke bale, da izgube politično moč, so ustanavljale narodne, krščansko socialne in železničarske organizacije. V Trstu je ustanovil znani konfuzionar dr. Mandič Narodno delavsko organizacijo^. Toda uradniki sami niso mogli potoni svoje lastne moči ničesar uspešnega za svoje člane železničarje, ki pa je marsikateremu narodnemu petelinu pomagala, da je po prevratu prišel na mesto, ki ga ni ne po starosti niti po znanju zaslužil.. Kaj pa so dobili ostali člani. — Obljube in samo obljube. Zveza je postala močna, dokler so mogli gospodje uradniki izvrševati še pritisk na posamezne železničarje. Ko pa tega več ni bilo in so se nehale protekcije. je pa
tildi Zvezo Hudič vzel. Mednarodna železničarska organizacija jte k lir bova ta vsem preganjanjem meščanskih strank, in nikdo ne bi bil stil njene od p or n t; sile, da niso z btiljševiSkim denarjem plačani brezvestni Moskdvti in drugi povojni frazftrji s Časti k rajo izpodkopavali zaupanje delavnih sodingov. 2a-iifali je bil vsak dpotnifi. Klic nehajte!
—	iii izdal. O&brtb blatenj*; in ^hrbtno obrekovanje se hadaJjtfjfe. Ddiieš so vsi železničarji proti vseM iti ravno zato ne izda nobeno prtisjačfcflje in moledovanje ne pri direkcijah in tudi pri ministrstvu ne. —
Konferenca v Celju.
Na željo sodrugov v Mariboru, je centrala Saveza železničarjev Jugoslavije, sklicala za nedfeljb 6. aprila v Celje konferenco.
Ta konferertca je veljala v prvi vrsti delavskemu osfobjti na bivši Južni železnici, katere so se pa udeležili tudi zastopniki nastavljenega osobja.
Vse tri mariborske podružnice, so štirikrat v enem mesecu sklicale skupr ne seje svojih odborov, na katerih so se bavili sodrugi v pretežnem s preuredbo plač delavskega osobja. Sedaj se namreč sestavljajo pri raznih edinicali nove plačilne liste, pri čemer pa se zelo različno postopa.
Zdi se, da bodo te nove plačilne liste zelo dišale po tem, kakšen je gospod šef. Če je on bolj demokratičen, tedaj bo listo boljša, če pa bolj reakti-jonaren, tedaj bodo tudi plače tako zgle-dale. To je seveda tudi vzrok, da delavci to novotarijo različno presojajo. Eni so mnenja, da novi sistem ni slabši kot je bil stari, drugi so pa zopet silno ne-zaupni. V Mariborski delavnici so nove plače s prvim aprilom, to je za marec, izvedene. Delavci so sicer dosegli nekaj, kako pa so plače izvedene, — še do sedaj žal nimamo točnega pregleda. Govori se, da je načelnik mariborske delavnifce imel že pred tremi meseci plače preurediti in sicer z novim letom že, da pa je toliko časa rabil. Seveda ne dobe delavci nobenega doplačila. V kurilnici v Maribdrii imajo pač listo že pripravljeno, toda brez kredita. Kaj pa je z ostalimi delali! Kdaj bodo oni dobili?
Konierenca sfi je tudi bavila s voznimi ugodnostimi. Nadalje se je bavila tudi konierenca s prihodnjim kongresom Saveza, ki se bo vršil na velikonoč.
Končno je bilo govora o tem, da najmanj */s, zlasti nižjega osobja, ni dobilo pri izplačilu na 1. aprila nobenega denarja, pač pa samo prazen račun, na katerem je stalo, da je uslužbenec toliko in toliko še nazaj dolžan. Z ozirom na to, da se velikonočni prazniki nahajajo letos v času, to je v drugi polovici meseca, ki niti tisti nimajo več denarja, ki so morda kaj prejeli — je stavil šoti rug Bahun predlog, ki gre za tem, da se nemudoma podvzamejo na kompetentnih mestih koraki, da se izplača vsemu osobju, ki ni še dobilo povišanih plač ali predujmov, na račun novih plač, en predujem ki naj ne bo manjši za najzadnjega delavca ali uslužbenca, kot 250 Din. Ta svota naj se ošobju izplača najpozneje 8 dni pred velikonočnimi prazniki, da si more osobje pravočasno najpotrebnejše nabaviti. Centrali se tozadevno nalaga, da se obrne na delavsko zbornico v Ljubljani, ki naj tam predloži to zahtevo, ob enem pa se naproša tudi generalni sekretariat delavskih zbornic v Beogradu, da isti pod-vzame korake pri generalni direkciji
STRAN 2.
»DELAVEC«
drž. železnic ev. tudi pri prometnem ministru. Ta zahteva je gotovo več kot upravičena in tudi lahko izvedljiva. Železniške družine morajo saj kruha za praznike imeti dovolj, če že drugega ue.
Apeliramo na uvidevnost novega gospoda ministra za promet.
Želesnitaraki vhod t Vuzenici.
Sodrugi v Vuzeniei so sklicali društven shod podružnice Saveza žel. Jug. v nedeljo, dne 30. marca. Shod, ki se je vršil v gostilni pri mostu, je bil zelo dobro obiskan. Poročal je o položaju sodra g Bahun iz Maribora. Govornik je primerjal razmere, ki so bile v naših krajih pred svetovno vojno s sedanjimi. Železniško osobje je po nepotrebnem prišlo v obupen položaj. Položaj države ni tak, da bi moral kdo kruha stradati in vendar železničarji dobesedno stradajo. Krivda leži v tem, ker naši državniki nimajo enostavno smisla za to, da bi skrbeli za dobrobit onih, ki so faktično steber države in to so uradniki in delavci a ne špekulanti, verižniki, navi-jalci cen in druga takšna soljat. Razni ministri so neštetokrat priznali, da so železničarji nahajajo že nekaj let sem v hudi gospodarski krizi. Dali so ue vemo že koliko obljub ter zagotovil, da se bo v »kratke m c obrnilo vse na bolje. Toda ministri so prišli in so šli, ostalo pa je vse pri starem ne oziraje se na to, da je draginja šla svojo pot. Ministri so dobili penzije in poslanci lepe dijete, za ljudstvo pa se niso brigali. Do danes imamo sicer še nekaj več kot obljube, imamo celo že zakon, to je pragmatika, ampak železničarji niso radi tega niti za en gram kruha na boljšem, — da celo na slabšem. Pod prejšnjo upravo, ki je itak bila prava mačeha, niso delavci morali osebno dohodninskega davka plačevati, sedaj pa, ko so postali državni, morajo tudi ta davek plačati. Toda na dingi strani niso še državni, to je namreč na tisti, kjer bi morali tudi dobiti povišane prejemke! Skratka: postali so tam državni, kjer je treba dati, a tam kjer bi bilo treba prejeti — so še južni! Skoraj vse stare pravice se jim je vzelo zato, da se jih je baje izenačilo z državnimi samo. tam kjer bi bili ime-li biti deležni od države pa morajo baje čakati na ratifikacijo rimskih konvencij po parlamentu. To se pravi: čakaj osel. da bo trava zrasla. Toda gospoda >šarenac v parlamentu, ki prejema dnevno 300 oziroma 360 dinara dijet. se igra slepo miš in žre na ljudske stroške.
Koliko časa pa še? Seveda so krivi ludi železničarji — ne vsi. toda gotovo večina, ker so verjeli raznim goljufom in sleparjem, ki so vlekli železničarja ter ga odvračali od prave poti. Zvezarji, klerikalci in takozvani komunisti, so motili in še motijo železničarje ter jim kažejo mesec v vodi. Če bi bil železničarji ostali trdni in zvesti stari svoji tradiciji, kakor so ostali naši sodrugi v 'Avstriji, ki niso le obdržali vse svoje stare pravice, katere smo skupno do
Delavska zakonodaja v nafl državi.
Politično oblastvo pa ima pravico nastopiti zoper stavku joče. ki se niso v ničemur pregrešili ne zoper koalicijski zakon ne zoper zakon o zaščiti javne varnosti in reda. Avstrijski obrtni red določa v § 85 sledeče: >Ce zapusti pomožen delavec imetnika obrta predčasno. brez zakonitega vzroka, zakrivi prestopek obrtnega reda in naj se kaznuje po določbah tega reda. Vrhutega ima imetnik obrta pravico, pomožnega delavca po oblastvu prisiliti, da se vrnp v delo za čas. kar ga še manjka in zahtevati povračilo za storjeno škodo.<
V	praksi se ta določba vobče ne izvaja. zlasti ne v slučaju, če stavka uspe. Ce pa se stavka ponesreči, je delavstvo izročeno na milost in nemilost podjetniku, ki je v zmislu obrtnega reda $ 82, točka f, opravičen odpustiti brez odpovedi pomožnega delavca zaradi stavke, kar se tudi brezobzirno izvaja, kakor priča zgodovina naših štrajkov.
Stavka kot zadnje bojno sredstvo delavskih vrst bodi vedno gospodarsko in socialno utemeljena, ker le v tem slučaju more uspeti in obroditi zaželje-ni sad.	v	«,	-
vojne pribojevali ampak so si pridobili še mnogo novih, med tem ko smo mi izgubili še to kar smo imeli. Daues nas je sram pred njimi. Oni so nad 90?« vsega osobja včlanjeni v stari preskuše-ui organizaciji, imajo danes kruha dovolj, če ga tudi morajo uvažati (od nas), med tem ko mi skozi prste gledamo. Torej na eni strani huda reakcija, na drngi |«i desorganizacija in resignacija
— je krivo, da se nam slabo godi. Zato vabimo železničarje zopet, da stopijo v kolo, da zvežejo verigo, ki nas je tako vspešuo branila. Kjer je organizacija, tam je moč, kjer je moč, tam je pravica in kjer je pravica, tam je blagostanji«!
Sodrugi iz koroške proge zlasti iz Vuzenice so se pritožili, da se jim je zadnje čase zopet novo krivico prizadja-lo in sicer glede službe. Tako mora n. pr. oni delavec, ki opravlja čuvajsko službo, potem ko je bil 24 ur v služb: kot čuvaj, to je od 7. ure zjutraj prihodnjega dne, priti že popoldne istega dne ob 1 uri na progo delat. To je: On je bil 24 ur nepretrgoma v službi in za tem reci in piši, 6 ur prost! To je gotovo barbarizem, kakšnemu ni dandanes, ko si je osemumik prodrl pot po celem svetu primere. Ali je to morda im mesto poboljšanja plač delavcem'? Kaj pravi k temu uprava državnih železnic v Ljubljani? Nadalje so pokazali delavci tudi izplačilni listek, ki zgleda nekako tako, kakor velikonočni spovedni listek, samo da je še bolj ozek. Listek ima sicer potrebne rubrike, kjer bi se moglo upisati vse kar je potrebno, toda gospoda pri sekciji v Mariboru nimajo menda »vremena« pa pišejo samo skupno svoto prejemkov’, tako, da delavec ne ve, koliko je napravil nadur oziroma, koliko se mu je eventualno odtegnilo. Takšno ravnanje z delavci, se nam
— milo rečeno — zdi kot nemarnost ali malouvaževanje.
Zahtevamo, da se ti nedostatki popravijo. Železničarje pa pozivljemo, da se organizirajo. Tedaj bodo ludi razne pritožbe postale nepotrebne.
Kovinarska stroka.
Ljubljanske kovinarje opoaarjanio, da »e bo shod. na katerem bo poročal
s. Bračinae iz Beograda rršil t nedeljo, dne 13. t. m. oh 9. uri dopoldaa v salonu restavracije pri »Leriu na Gosposvetski cesti. Vabijo se tildi delavci drugih strok.
Odbor podr. S. M. R. .1. v Ljubljani.
Muta. V nedeljo, dne ti. t. m. se je vršil redni letni občni zbor podr. S. M. R. .1. na Muti, ki je bil jako dobro obiskan. Dnevni red je bil sledeči: 1.) Vitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2.) Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. 3.) Volitev novega odbora, 4.) Razno. V odbor so bili izvoljeni sledeči ss.:	Poderžan Vinko,
predsednik, Srebotnik Jurij, blagajnik, Ott Josip, zapisnikar, Dietinger Ivan in Jamnik Feliks odbornika. V nadzorstvo: Kumpler Rupert in Praprotuik Tvan.
Besedilo slovenskega prevoda zakona o zaščiti javnega miru in reda v državi ^zadržati od dela< ni točno. Izvirno besedilo v službenih novinah, ki je edino merodajno, se glasi »sprečevati«, kar pomeni onemogočevati. preprečevati delo, torej tvorijo prestopek tega zakona, kakor rečeno le taka nasilna dejanja, ki dejansko odvrnejo delovno osebo od dela.
V	tem smislu je razsodil stol sedmorice v Zagrebu v procesu zoper Trboveljske rudarje. Razsodba se glasi, kakor je bilo priobčeno v časopisju sledeče:
Stol sedmorice v Zagrebu je ugodil ničnostni pritožbi rudarjev Trboveljske premogokopne družbe zoper razsodbe celjskega okrožnega sodišča, ki je obsodilo rudarje na občutne zaporne kazni zaradi razširjevanja letakov, pozivajo-čih delavce, naj ne vstopajo v delo pri Trboveljski družbi, dokler traja stavka. Svojo razsodbo je utemeljevalo celjsko okrožno sodišče z razlogom, da so bili z razširjevanjem letakov zadržani od dela delavoljni rudarji, kar da tvori prestopek člena 11 zakona o zaščiti javnega miru in reda v državi.
Vrhovno sodišče v Zagrebu je razsodbe okrožnega sodišč« razveljavilo
Namestniki:	Verber Roman, Lipuš
Ivan, Tratnik Friderik, Golin Miha iu Zanc Aleksander.
S. Ceh iz Maribora je v svojih izvajanjih uaglašal potrebo močne in razredno zavedne strok, organ, in obrazložil vzroke današnje krize v industriji, katera je privedla k posledicam grozne brezposelnosti, katera nam ogroža 8 urni delavnik in vse pridobitve, katere si je priborilo delavstvo potom težkih bojev. Treba bo vse sile napeti, da ohranimo to, kar imamo, zato je treba tesnega združenja vsega delavstva, da za-branimo, da nas kruti kapitalizem ne potlači v stari suženjski jarem. Jasno vidimo kaui nas je privedlo bratomorno cepljenje delavskih vrst, od elementov, ki nimajo čuta odgovornosti za posledice, ki so nastale iz dela tistih, ki jih je vodila divja strast praznih fraz, nikoli pa ne pamel, ki nam kaže pot, po kateri nam bode mogoče priti do cilja potom skupnega in enotnega dela v enotni organizaciji. To kar danes proletariat doživlja so grehi nesporazuma in njegove razdrapanosti.
Sklenil se je tudi načrt za proslavo 1. Maja in da se na ta dan ima vršiti shod z dnevnim redom: Pomen proslave 1. maja.
Sodr. Čeh poda še pojasnila o načinu volitve obratnih zaupnikov, kateri se imajo voliti na podlagi zakona -o zaščiti delavcevc ter še ponovno poživlja vse delavstvo, da podpira novi odbor pri njegovem požrtvovalnem delu.
Shodi.
Shodi, na katerih bo poročal centralni tajnik Saveza s. Blagoje Bračinae iz Beograda po podružnicah S. M. R. J. v Sloveniji, katere srno že dvakrat objavili v tem listu, se bodo vršili po naslednjem razporedu:
1.) v soboto dne 12. aprila popoldan na Jesenicah za podružnice Jesenice, Javornik in Dobrava,
2.) v nedeljo, dne 13. aprila dopoldan v Ljubljani,
3.) v ponedeljek, dne 14. aprila popoldan v Lescah.
4.) v torek, dne 15. aprila popoldan v Kamniku,
5.) v sredo, dne 16. aprila popoldan v Štorah.
6.) v četrtek, dne 17. aprila popoldan na Teznu pri Mariboru,
7.) v petek, dne 18. aprila popoldan na Muti,
8.) v soboto, dne 19. aprila popoldan v (i uštanju.
Podrobnejša navodila za prireditev teh shodov so razvidna iz okrožnice, katero smo razposlali na vse prizadete podružnice in opozarjamo vse odbore, da se jih striktno drže.
Oblastno tajništvo S. M. R. J. v Ljubljani.
KamKna stroka.
Moste. V kemični tovarni se j*‘ v noči od 4. na 5. aprila težko ponesrečil
ter oprostilo obsojene rudarje vsake krivde in kazni z utemeljitvijo, da zna-či izraz >sprefevati* preprečevati ali ouemogočerati delo. ne pa kakor je prevedeno v Uradnem listu za Slovenijo »zadržati od dela.«
Stol sedmorice smatra za kazniva samo taka dejanja, s katerimi se poskušajo napraviti resnične ovire. take. da bi mogle dejansko onemogočiti delo, t>odisi z zastraženjem delavnic, bodisi z nevarnimi grožnjami zoper zdravje, čast in imetje, bodisi z drugimi nasilnimi dejanji.
Stol sedmorice je na stališču, da imajo delavci pravico do stavke. V nasprotju s to praviro bi torej bilo, ako ne bi smeli s prigovarjanjem, navduševa-njem in širjenjem lelakov organizirati in voditi stavko.
Agitiranje za stavko, bodisi na javnih shodih ali z letaki ne tvori nikake-ga kaznivega dejanja.
Po jasni odločbi stola sedmorice se člen 11 zakona o zaščiti javnega miru in reda v državi stvarno krije z določbo § 3 koalicijskega zakona, ki proglaša za kaznivo samo nasilno odvračanje, odnosno onemogočenje dela.
Ta odločba je velike važnosti, ker onemogoča nadaljnja neosuovaua in ne-
MKlrug Auton Habjan, ki je pri nekem popravilu padel v kotel, v katerem se je kuhal lug v vročini nad 90 stopinj iu se je na spodnjem delu telesa jako močno opekel, ter se sedaj bori s smrtjo. — Nekateri pravijo, da je padel vsled lastne neprevidnosti, drugi zopet, da je temu kriv mojster, kateremu je bil podrejen. Jaz pa pravim — in večina delavstva v tovarni — da je temu, kakor vedno krivo obratno vodstvo tovarne, ki se danes ne briga za drugo nego samo za preganjanje delavstva, namesto za popravo tako nujno potrebnih obratnih priprav, ki bodo, ako se jih ne popravi, zahtevale še žrtve. Radi tega poživljam pristojne oblasti, /.tasti inšpekcijo dela. da zadevo temeljito preišče in da odredi, da se upostavijo v tovarni vse varnostne naprave, da se lake nesreče ne bodo ponavljale — Sotrpin.
Medvode-Goričane. V nedeljo, dne 27. aprila ob 2. uri popoldne se bo vršil članski sestanek in odborova seja, kemičnih delavcev na katerem se bo razpravljalo o praznovanju 1. Maja iu o razmerah v tovarni. Sodrugi in sodruži-ce, udeležite se tega sestanka polnoštevilno, da dostojno proslavimo praznik Dela. — Odbor.
NAZNANILO.
Vsem podružnicam osrednjih društev, Unije slov. rudarjev, Unije stav-binskih delavcev in železničarjem.
Podružnica kem. delavcev (steklarji) Zagorje razvije svoj društveni prapor dne 1. junija t. 1. na Toplicah pri Zagorju. Vsled tega, da se zamore slavnostno razvitje prapora na čim dostoj-nejši način izvršiti, apeliramo na vse zavedne sodruge in sodružice, da se po možnosti v čim večjem številu te proslave udeleže. Pri tej priliki bo tudi došlecem možnost dana biti navzočim ob proizvajanju stekla.
Sodrugi in sodružice! povabi jamo Vas kot proletarci trpini, da pridete k nam v našo sredino, da si podamo kot bratje naše žuljave roke. Glede polovične vožnje po železnici in glede kosila se Vam bo pravočasno poročalo.
Odhor.
Stavbtoska stroka.
VABILO
na L redni občni zbor Splošne gradbene produktivne zadruge, r. z. z o. z. v Celju, ki se bo vršil v nedeljo dne 13. aprila ob 15. uri popoldne v prostorih hotela pri Skoberne, Ljubljanska cesta v Celju s sledečim dnevnim redom:
L Ustanovitev Splošne gradbene produktivne zadruge r. z. z o. z. v Celju na temelju že registriranih pravil;
2. vobtev uačelstva;
3. volitev nadzorstva;
4. volitev tehničnega vodje;
r>. sprememba pravil;
G. slučajnosti. — Načelstvo.
utemeljena preganjanja delavstva, posegajočega po skrajnih zakonito dopustnih sredstev za uveljavljenje in obrambo žlvljenskih pravic.
Nekatere zakonite določbe, omenjene v spisu, delavstvu ali vobče niso bile znane ali pa le površno. Potrebno je bilo zategadelj točno in jasno povedati, kaj dopušča in kaj prepoveduje zakon, ker nepoznanje zakona nikogar ne opravičuje. Kdor pozna zakon, lahko uravnava svoje dejanje in nehanje tako, da doseže svoj cilj. ne da bi ga preganjalo sodišče, ali politična ohlastva.
Prad strokovnim kongresom.
(Nadaljevanje.)
Posledica tega stališča je bil začetkom marca 1920 razkol socialistične politične organizacije.
Dne 12. aprila 1920 sta se vršila socialistični kongres v Mariboru in komunistični kongres v Ljubljani.
Od 15. do 24. aprila je bil* železničarska stavka.
Vladne posle je vodila v t*»j dobi radikalno - klerikalna Protič - Korošče-
»DELA V E C«
STRAN g.
Prispevki.
Glasom sklopa kongresa z dne 24. febr. 1924 stopijo s 1. aprilom ti le prispevki v veljavo:
a) kdor zasluži dnevno (M Din plača na teden 7 Din t. j. 1. r,
' b) kdor zasluži dnevno od 41—49 Din plača na teden 9 Din t. j. II. r.
c) kdor zasluži dnevno od 32—40 Din plača na teden 5 Din t. j. IIJ. r.
č) kdor zasluži dnevno od 24—31 Din plača na teden 4 Din t. j. l\ . r.
d) kdor zasluži dnevno od 15—28 Din plača na teden 3 Din t. j. V. r.
Sočasno se bodo ua temelju novih prispevkov vzdignile brezposelne in potovalne podpore po določilih novega pravilnika.
Pristopnina znaša za vsakega novo-pristopivšega člana 5 Din. Po zgoraj-šnji tabeli se imajo prispevki pobirati s 14 tednom.
Seja centralnega odbora Unije stavb, delavcev se bo vršila dne 13. aprila "ob 9. uri dopoldne v Celju. — Tajništvo.
Ljubljana. Shod stavbiuskih delavcev, ki je bil sklican od Unije stavi), delavcev sporazumno s Savezom Grad-, jevnih radnika Jugoslavije se ni vršil, ker ima stavbince v rokah še neodvisna organizacija v Ljubljani, katera je v zadnjih 2 letih napravila stavbince čisto neodvisne, da niti organizirani niso, ker so hoteli postati konsekventni na stališču neodvisnosti. Kakor izgleda je za stavbinske delavce v Ljubljani bil nauk neodvisnega komunizma korist, da so se rešili raznih frazerjev. V kolikor smo informirani Unija v Ljubljani dosedaj še ni upostavila organizacije, ker je smatrala za potrebno, da se združi z organizacijo osrednje društvo stavb, delavcev, ki je v rokah neodvisnih, da ne povzroča razkol. Sodrug Leskovšek, kateri je dospel iz Celja v soboto, dne 5, aprila se je lahko prepričal, da v Ljubljani stavbinske organizacije ni. Zato bi bilo priporočljivo, da se v Ljubljani upostavi podružnica Unijp stavb, delavcev. Tisti sodrugi zidarji, tesarji in kamnoseki, ki so siti komunističnih fraz, se naj obrnejo v svrho organizacije Unije na Strokovno komisijo v Ljubljani, Šeleuburgova ulica 6, TI. Vsak dan od 5. do 7. ure.
Monopolska stroka.
Že nad leto dni se bore monopolci ža zboljšanje svojega položaja. Vlada pa zavlačuje zboljšanje, dela prazne obljube in se iz delavstva naravnost norčuje.
To je zato, ker delavstvo danes nima moči, ne v svojih organizacijah, ne v parlamentu, kjjer »e vlada nima bati resne opozicije in kontrole. Razume se. da se članstvo vsled tega upravičeno razburja. Da se jezi celo nad svojo organizacijo, ki stoji edina na braniku za naše pravice in skuša z nadčloveškimi napori doseči. kar je pri sedanjem žalostnem stanju mogpče. Mi smo to vodstvu naše organizacije sporočili. Tajništvo pa nam piše daljše pismo, k' ga v vednost članstva priobčujemo.
Pismo se glasi:
Sodrugi in sodružicel
Vaše pismo smo prejeli in razumemo Vašo nevoljo. Zato Vam bomo obširneje razložili, kako je z našo organizacijo in z našimi napori pri finančnem ministrstvu.
Centralna uprava našega Saveza dela to, kar ji dopuščajo razmere in moč naše organizacije. Položaj organizacije ni tak, da bi dovoljeval odločnejše akcije, kakoršne bi bile pri postopanju vlade potrebne. So kraji, kjer se delavstvo preslabo briga za organizacijo. (Pismo to natančneje navaja.) Zalo se moramo omejiti ua intervencije.
Finančno stanje Saveza ne dopušča prepogostih potovanj tajnika in funkcionarjev. Članski prispevki znašajo v Beogradu 3 do 4 din. tedensko, v ostalih krajih pa večinoma po 1.50 do 2 dinarja. Pri tem so posamezne podružnice med seboj še oddaljene.
Uprava monopolov se okorišča s tem stanjem in dela po svojih interesih. Ona hoče pokazati čim večje prebitke, od katerih dobivajo člani upravnega odbora, upravnik, pomočnik in ostalo višje urad-ništvo tantijeme in reprezentacije.
Ministrstvo financ izkorišča motno zunanjo in notranjo politično situacijo zase. Ne radikalna večina, ne opozicija nimata srca za delavstvo, ampak mislita na druge stvari. Naša dva poslanca se trudita1 kolikor se moreta, — a njih moč je preslaba in posli preogromni.
Sedaj se vodi zopet borba med radikalno vlado in združeno opozicijo: žal, da si tudi od tega ne moremo dosti obetati. Delavstvo bo šele takrat na boljem. kadar bo imelo samo več moči.
To vam je stanje v obče, glede povišanja pa stoji stvar takole.
Finančni minister je zahteval od uprave monopolov podatke o ceni živilskih potrebščin od 1. januarja 1923 in od 20. februarja 1924. Uprava je zahtevala te cene od tovarn. Ko jih dobi jih bo dala ministrstvu in na osnovi tega bo ministrstvo predlog uprave o povišanju odobrilo.
Kakor vidite, sama zavlačevanja, nič drugega. In že menda stokrat! Zato naj bo delavstvu jasno, da brez moči ne bo mogoče od kapitalistov ničesar doseči. Tn povišek bo zadnji, ako Savez ne bo jačji.
Kar se tiče odpuščanja vašega delavstva, vložite proti temu pismen protest pri Vaši upravi in zahtevajte, da se ne sprejema uovega delavstva, dokler ni obstoj starega zasigurau.
Kar se tiče nadurnega dela v Nišu je to tako: Niška tovarna zalaga s tobakom večje ozemlje nego vaša. Higijenske in stavbne razmere pa so tam take, da ni mogoče zaposliti več delavcev. Treba bi bilo doseči izjednačenje fabrikacije, da bi se iz vaše fabrike prenašali izdelki sem za potrebe tukajšnjega prebivalstva. Kot vzrok, da se to ne godi, se nam navajajo prevozni stroški, razlika v administraciji itd.
Za upravo Saveza monopolskih dela vev: Ristovič.
va vlada, ki se je umaknila y maju 1929 Vesničevemu koncentracijskemu kabinetu. Dne 16. avgusta 1920 se je vrnil iz Amerike dolgoletni politični vodijelj slovenskega delavstva iz predvojne dobe, Etbin Kristan.
Dne 28. novembra 1920 so se izvršile volitve v konstituanto kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Konstituanta se je sešla 12. decembra 1920. Vlado je sestavil Pašič, ki se je opiral na koalicijo demokratov in radikalov. V konstituanti je bilo iz Slovenije 7 socialistov in o komunistov.
V celi konstituanti je bilo 10 socialistov in 59 komunistov.
28. junija 192f je bila sprejeta Vidovdanska ustava. Isti dan se je izvršil atentat na prestolonaslednika. Posledica tega atentata je bila >0bznana«, naredim vlade, s katero so se razpustile komunistične strokovne in politične organizacije. — Julija 1021 je bil ustreljen kot žrtev atentata notranji minister Draškovič.
Dne 4. avgusta je bil sprejet »Zakon o zaščiti države«, ki je »Obzuario« uzakonil in komunistične mandate razveljavil.
Temu je sledila doba težke reakcije. Šele v letu 19JŽ2 se je začel pokret
polagoma zopet vpostavljati. Januarja 1922 se je ustanovil Glavni Radnički Savez, kot državna centrala strokovnega pokreta amsterdamske smeri. Bivše neodvisno delavstvo je jelo snovati neodvisne delavske sindikate. V Sloveniji so začele izhajati meseca aprila Delavske Novice, kot glasilo Neodvisne delavske stranke.
Po razpustu Ustavotvorue skupščine so se izvršile 18. marca 1923 volitve v zakonodajno skupščino.
Slovensko delavstvo ni dobilo pri teh volitvah vsled popolne desorgaui-zacije nobenega mandata. Razmeroma dobro so se držali socialisti v Vojvodini, kjer so obdržali staro posestno stanje. Komunisti pa so pri volitvah popolnoma propadli, čeprav so pod novimi firmami kandidirali. V novi zakonodajni skupščini je vladal do konca' leta 1923 Pašič s samoradikalno vlado. 4 a doba je pomenila vsestransko utrje-nje kapitalizma in ofenzivo reakcije. Socialno politični zakoni iz prejšnje dobe se v tej dobi sicer niso ukiniii, pač pa sabotirali, /a večino določb zakona o zaščiti delavcev se niso izdale niti izvršilne naredbe, tako, da se niso mogle izvajati.
(Dalje prih.)
Rudarska stroka.
Jare* rudarski shod r Hrastniku se
bo vršil v nedeljo, dne 13. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani Konsunmega društva v Hrastniku. Rudarji! Udeležite se shoda v čim večjem številu.
Zabukovca. Umrl je tukaj dolgoletni strojnik in paznik pri pvemogovniku Alojz Sprager. Postal je žrtev proletarske bolezni. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Bil je dober tovariš in zvest prijatelj. Ohranimo mu blag spomin.
ilvllska stroka.
Resnica o organizaciji živilskih delavcev.
Po dolgem čakanju — se je na moj članek pod gorenjim naslovom v »Delavcu« zopet oglasil s. Praprotnik, v »Strokovni borbi« z dne 1. aprila t. 1. S svojim Člankom skuša ovreči moje trditve in je stvar navezal na dokaj široko, samo, da me prepriča, kako da sem o stvari ne podučen! Kar sem zadnjič napisal tudi sedaj vzdržujem in se ne umaknem!
Odgovarjam le na dvoje vprašanj!
Ali je centrala kriva razkolu v pekovski podružnici v Ljubljani ali pa podružnica sama? Ali je s. Praprotnik imel razlog, da otvori ogenj na celi črti živilske organizacije v Sloveniji ali pa samo v podružnici, katere je bil tudi član in katere bi moral biti tudi še danes član?
V svojem odgovoru trdi, da je podružnica imela na krmilu tudi ljudi, ki so zlorabljali mogoče tudi ne vede, ker so bili le ti bolj starega duha in se niso mogli sprijazniti z naziranji centrale, katera je zahtevala le vztrajno delo in proletarsko razboritost za boj proti kapitalizmu — in tako so pokretu le škodovali, na mesto pomagali. Bil je pisec odgovora na moj članek, tudi član centrale — če ravno ga je podružnica izključila —- in centrala ni te izključitve kar tako kratko hotela priznati. Hotela je to vprašanje razčistiti. — S. Praprotnik to dobro ve.
Iz tega je nastal celo oster konflikt med podružnico in centralo.
Vse to je nepobitno, ravno tako kot dejstvo, da je s. Praprotnik na vsak način hotel izkoristiti položaj na ta način, da je vzdignil pest, — ne toliko po podružnici, kot po centrali. On je hotel na vsak način razcepiti celo Osrednje društvo in ga potem formirati v duhu svojega političnega prepričanja, katerega sedež bi bil na Turjaškem, sedaj Mar-ksovem trgu.
Iskal sem vse podrobnosti da ne storim komu krivice in seui se uveril ne — da mi je kdo kaj sufliral da je res bila podružnica odnosno nekateri podružnični odborniki krivi, da je prišlo do tega, kar se je zgodilo, vendar pa nisem našel ničesar, kar bi opravičevalo nastop razbijanja celega Osrednjega društva s strani s. Praprotnika.
9. Praprotnik je imel dolžnost razčistiti podružnične razmere, ne pa iskati dlako v jajcu, potem pa voziti voz na svojo pot politike. In le to ga je v mojih očeh in v očeh vseh naših članov povsem diskreditiralo.
S tem mislim, da sem zadostil resnici na ljubo svoji proletarski dolžnosti.
V. P.
Vestnik »Svobod«**.
No ve izkazaice. Vsem podružnicam naznanjamo, da so nove članske izkaznice že zgotovtjene in se jih lahko že takoj naroča pri centrali »Svobode«. ~* Vsled prevelikih stroškov pa smo primorani zahtevati od starejših članov, ki so pristopili še pred 1. januarjem t. 1. k »Svobodi«, da doplačajo za vsako izkaznico 1 Din. Zato naj podružnice pri naročilih za izkaznice dopošljejo obenem tudi že deuar. Članom pa, ki so pristopili po novem letu 1 Din ni potreba doplačati, ker za te pa velja že povišana pristopnina.
Na zadnji strani izkaznice so tudi l egitimacije za posamezne odseke. Plačevanje odsekovih članarin pa naj vodijo odseltovi blagajničarji sami. Izkaznice so zelo praktično in okusno napravljene in zato si morajo te izkaznice vsi člani čim preje nabaviti.
Slednjič opozarjamo še vse člane, da v kratkem izide k tem izkaznicam še brošura »Svoboda«, ki bo pojasnjevala članstvu pomen in naloge naše kulturne organizacije.
Izjavo o resoluciji okrožne seje gor. podružnic, ki so jo prejele že vse podružnice, naj slednje najkasneje do 15. t. m. pošljejo na centralo. Ce centrala do določenega dne izjave ne sprejme, bo smatrala, da se dotična podružnica resoluciji pridružuje.
Predavanja vaditeljskega tečaja DTE v Trbovljah dopošljemo vsem enotam v najkrajšem času, da jih vaditelji p roti če in se potem javijo izpitom.
Objave.
Zahvala. Podpisani se zahvaljujem sod rugom iz tovarne Indus v Ljubljani, ki so mi priskočili za časa moje bolezni z zneskom Din 212 na pomoč. Vsem darovalcem še enkrat iskrena zahvala!
Franc Starin.
Razgled po svetu.
Vso politično javnost V Evropi pretresa deloma nadebudni deloma zlokol-ni klic: volitve! Parlamentarne volitve
0 pred durmi v Franciji, Nemčiji in
1 la liji. Žalostno pa je, da se bodo po vsej priliki vršile v znaku nacionalne prenapetosti in gospodarskega propadanja, v kolikor se tiče aplošnosti. Vsa akcija glede reparacij je padla v vodo, v splošnem pa je bila bolj pesek v oči oškodovancem po vojni. Tudi Jugoslavija je dobila nekaj železniških garnitur in avtomobilov na račun reparacij, a kaj to pomeni z ozirom na porušena ozemlja skoro vsega Balkana!
Knokr je bilo pričakovati, je preklicani Mussolini že stegnil svoj roge proli angleškemu ministrskemu predsedniku Macdonaldu. Njegovi rogje pa so oči-vidno še prešibki, da bi mogli naskakovati železne jresti delavskega zastopnika Anglije. Mussolini je kratkomalo dal aretirati angleškega novinarja, osebnega prijatelja Maedonalda, ki je prišel v Italijo študirat socijalne razmere. Državnih zapletljajev sicer ne Im, ker so Angleži prepametni, pač pa zna Mussolini lepega dne potegniti ta kratko.
Da se povrnemo na volitve v Italiji! Fašisti so jo uvedli s silno fašistovsko akcijo, ki pa ne kaže posebno dobrih institucij. Prebivalstvo se pač udaja nasilju fašistov, ki ga podpira vlada, po volitvah pa bo izpadel marsikak pristaš Mussolinijevega blagovladanja.
. _ .	v--*-
nrfrn-Mh)
®| ralf®] l/šašfl
To milo dala teti Mici, najboljši v kraju sta perici, ta vidi pene in se čudi, kaj milo „Zlatorogu vse nudi.
sasasasa5H5a5aBBi5a5?js7)sy]s»)^;
STRAN L
ff1 Ti 3
»DELAVEC«
* 'SUNVald.
PodjiisaHtt *e V svojem iti v imenu svojih otrok zahvaljujem nHjsrvueje vsem tovarišem in prijateljem mojega pokojnega moža oziroma' očeta Alojzija Sprager. strojuika in paznika pri tukajšnjem premogovniku, za tljih prijateljstvo med bolfeznijb, ter številne izraze sočutja ol> njega smrti. Posebno se zahvaljujem ss. Francu Traterju in Alojzu Govejšeku za njih požrtvovaluo pomoč. Tisočera hvala vsem, za njih sočustvovanje.
Marjeta ftprager in totrofci.
LKPOAtf SVftztfcH'	Pri-
ljubljena vaanjščina ? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarelost edino z raeionelniin negovanjem vašega obraza. vašega telesa, vaših las in zob! Izvan-rednega delovanja so že nad 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev). Elza lilijno milo lepote (4 kose s
—
KINO TIVOLI
Od io. do is. sprita
Tiger cirkusa Farlnl
Kino ..Ljobljanskl dvor“.
Od Id. do IS. aprila
Nižava*
m
. « w — ±XX ' '--.-V *.
Priporočamo cenjenemu občinstvu
v Ljubljani, Gosposka ulica.
TOČI prvovrstna dolenjska vina po nizkih cenah. SPREJEMA abonente na kosilo. Kosilo stane Bfčs Htesa 5 Din, z mesom 10 Din.
Za mnogobrojen obisk se priporoča
Neiika Hočevar.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvorila na novo preurejeno brivnico v Florjanski ulici štev. 10.
Točna in higijenična postrežba. Cenjenemu občinstvu se priporočam za mnogobrojen obisk.
Godnov.
F. T. GORIČAR
Ljubljana, Sv. Petra cesta it 29
priporoča vsakovrstno manufakturno blago, izdelano prvovrstno perilo itd.
Ustanovljeno leta 1852.
TEODOR KORN
Ljubljana, Poljanska c. 8
(preje Henrik Korn)
Krovec, stavbni, galanterijski in Okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. KopaliSke in klosetne naprave. Izdelovanje posod Iz pločevine za fimež, barvo, lak In med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatelj) za konserve.
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Alaksandrova cesta štev. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje.
Delniški kapital K 12,000000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.
ie poplačan trud in delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno
MILO »GAZELA”
Usedelooskl zlet
v UDbUanl!
Tvrdka
Peter Capuder
UttHUcnia, Vltfovtimska cesti Z
priporoča za ta Izlet: Celotne kroje kot tudi pešk-1 ■opne dale za U. D. R. - Vse telovadne potrebi Inei tnajce. telovadne hlače, Celje, dalje za rrioSkl in Jenski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenikeI Preskrbite si pravočasno I - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R.
Zastonj dobi vsak eno lepo moderno čepico, kdor naroči pri tvrdki
Ivan Savnik, Kranj
za moško obleko 3 m lepega sukna za Din 195, 3 m boljšega sukna za Din 225. 3 m finega sukna za Din 250-— in 310 m finega kam gam a za Din 350. Skupna klot-podioga z gumbi stane: 1. vrste D 112—, II. vrste D 166-—, IH. vrst* D 134.
pakovanjem in poštnino 40 Din) in 10 odstotkov doplatka in drugi Elza preparati kakor Elza cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda itd.; »dresa: Lekarnar EUGEN V. FELLBR, STUBICA DONJA, Elza trg 51. 334. Hrvalsko.
•UtMMUUHIMttlUtMHHMMHIH« IaMMNNN
Aleksander Oblat
Ljubljana, Sv. Petra cesta
priporoča svojo zalogo čevljev za deco |§ in odrasle.	if
MALI OGLASI
Žlka
}e najboljši in najzdravejši nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu.
Pražarua »Ž1KA« d. i o. z. Ljubljana.
Kaj pa Je to?
naša prava domača »KOLINSKA CIKORIJA« izvrsten pridatek za karo in izdelek domačega delavca, ki zksluši, dn se v porablja t vsaki varčni rodbini.
Gospodinje M* 11 “"lotite!
S	Razpošiljam	v	poljubnih	modelih	po	meri
zahtevajte pri nakupu samo »ADRIA« vanilni-sladker In pedvni prašek. Odklanjajte ničvredne ponaredbe.
Razpošiljam v poljubnih modelih po meri vsakovrstne krojne vzorce (muštre) za dame in gospode. - KNAFELJ ALOJZU. strp-
N Nnsfc! cesti stev. 19.
s.
j Prodajam j
■ vsled velike zaloge in dviganja ; 5 dinarja vsakovrstno SUKNO, HLA- • ČEVINO, ŠirON, PLAVINO ter | drugo mannfaktumo blago.
•
Krojači poseben popasti
* I
IVAN KOS
OM to slike na Kongresnem trsu 13
£ V
§ Ljubljana Šiška
Sv. Petra cesta 26
Celovška c. 2 S
• • ■■■ ■
Josip Jug
pleskar In liter za Stanke, mosfose In poklttvo
LJUBLJANA, Rimska cesta štev. 16.
Specialni oddelek za črkoslikarstvo na steklo, pločevino, zid, les, platno i t.d.
Atelje za dekorativno in umetno slikanje.
Cene konkurenčne I	Postrežba	točna	in solidna!
MosftA-UublJaita, Zaloška cesia 67.
IvlAJBi
Obleke!
in moderni povriniki j
po zelo nizkih cenah v oblačilni £ industriji	t
A. KUNC
Ljubljana, Gosposka ul. 7
V
^IIIBISIlISMnVSSBSSBIlISflSIIIIIŠ*
H
Telefoh Žt. 268.
Najboljši pisalni, razmnoževalni in kopirni stroji.
Vse pisarniške potrebščne.
u
Amerikanski pisalni stroi
„UNDERWOOD
M vsa pesrabMine najboljše vrste nudi
„Underwood “, Zagreb, Mesnlika br. 1
Zajamčeno
nepremočlllae
dežne plašče
iz prvih angleških to-varen od Din 350 do Din 800 nudi tvrdka
Drogo Scbvob
Ljubljana,Dvomi trg3
Zastonj
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, ko-vinostiskarska, ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Ljtbljau. MMa ul. II
Telefon št. 729.