r-
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih drŽavah
h H 2
n
Velja sa tm leto -
.	$6.00
.	$3.00
-	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Za pol leta ... Za New York celo leto
NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issned every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878		Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879	TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 37. — STEV. 37.		NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 13, 1931. — PETEK, 13. FEBRUARJA 1931	vm.rnvn? tttit _ I.FTNTK * * * ■ *
			
ANGLEŠKI TEKSTILNI BARONI SO SE UKLONILI
DELAVCI V MANCHESTRU SE VRAČAJO NA DELO
POD STARIMI POGOJI
Tvornice v Ski p t on in Leigh v Manchester okraju so začele zopet obratovat!. — Današnja konferenca bo prinesla nove razvoje. — Laborit je rekel v angleškem parlamentu, da je postal polo-ložaj nevzdržen. — Kenworthy je zahteval konferenco za novo urditev dolgov in reparacij.
LONDON, Anglija, 12. februarja. — Štrajk pletilcev v manchesterskem okraju, ki je pretil o-hromiti vsi angleško tekstilno industrijo, je končan.
Pletilci so zastavkali, ker so jih tekstilni baroni silili, da bi vobče upravljali po več pletilnih strojev. Ponujali so jim tudi večjo plačo, toda delavci niso hoteli o tem nič slišati. V edeli so namreč, da bi v tem slučaju izgubilo najmanj polovica njihovih tovarišev delo. Baroni so nato dali zapreti tvornice. Prizadetih je bilo tristo tisoč delavcev.
Včeraj so pa kompanije razglasile, da se zamore-jo vrniti delavci nazaj in sicer pod starimi pogoji.
Delavci so u ver j eni, da se je začel lomiti kapitalistični nasip, ki je bil zgrajen proti zdriizenim prizadevanjem organiziranih pletilcev.
V	mestih Skipton in Leigh se je že včeraj vrnilo na delo 2300 delavcev.
Daily Heraild pravi, da so zadali štrajkarji s svojo vztrajnostjo usodepoln udarec.
Tovarne v Skipton in Leigh so bile prve, ki so sprejele delavce nazaj. V kratkem jim bodo tudi druge sledile in tako bo v doglednem času zopet zaposlenih tristotisoč izprtih pletilcev.
V	Manchestru se bo jutri vršila konferenca Cotton Spinner and Manufacturers Association. Pri tej priliki bodo najbrž sklenili, kdaj naj bo konec izprtja.
Pred par tedni je skušala vlada posredovati med izprtimi delavci in gospodarji.
Prigovarjanje vladnih zastopnikov je pa na obeh straneh naletelo na gluha ušesa.
LONDON, Anglija, 12. februarja. — Tekom današnje debate v poslanski zbornici glede gospodarske depresije je govoril tudi ministrski predsednik MacDonald ter hvalil svojo stranko, ki je baje dosti dosegla za odpravo nezaposlenosti.
V	baš nasprotnem zmislu je pa govoril ugleden laborit J. M. Kenworthy. Zahteval je, naj se zopet načne vprašanje glede vojnih dolgov in reparacij-skih plačil. Pri tem ga je podpirala Lady Astor, da-siravno je članica opozicijske stranke.
V	debati, ki se je vršila pravzaprav glede liberalnega predloga za odpravo nezaposlenosti, je Kenworthy pozval lady Astor k podpori.
—	Položaj, ki je nastal pri urejanju vojnih dolgov, — je rekel Kenworthy, — postaja z vsakim dnem bolj neznozen.
—	Dosedaj je Nemčija razmeroma le malo plačala. Skoro ves tisti denar, je odšel v Ameriko, — kjer si ga je Nemčija izposodila. Zdaj si pa Nemčija ne upa več najemati v Ameriki poscjil na visoke obresti, vsled česar bodo kmalu vsi naši trgi in svetovni trgi preplavljeni s ceneno robo.
Kenworthy je predlagal, naj se takoj skliče konferenco, ki bo nanovo uredila vojne dolgove in repa racij ska odplačila.
Take konference bi se tudi Amerika z veseljem udeležila.
Lady Astor je v svojem govoru ostro napadala ministrskega predsednika Ramsay a MacDonalda. Rekla je, da dvomi, če je on tako dober socijalist kot je ona.
—	Ce ima ministrski predsednik občutek, — je rekla, — da je socijalizem edina resnična stvar na svetu, bi moral to omeniti v svojem današnjem govoru, česar pa ni /ftoril. Njčesair nimam proti boljševizmu in socijalizmu, ostro pa nasprotujem vsa-
hinavščini in humbugu.
KRUH ZATO DRAŽJI, KER JE BOLJŠI
Senatni odsek nadaljuje z zaslišanji glede cen.— Zastopniki velikih pekarn zaslišani.
WASHINGTON D. C., 12. febr. — Krah stane danes konsumenste več, ker je boljši kot kruh, katerega so pekli pred v^jno. Javnost zahteva tudi boljši kruh, ki je bolj podoben doma spečenemu kruhu.
To so bili vzroki, katere so predložili zastopniki velikih pekarn pred komitejem senata, ki se peča s tem vprašanjem glede cen.
Henry Stude, član ameriške zveze pekarn ter Frederick Frazier, član General Baking Corporation sta pričevala.
Oba sta poudarjala, da ni mogoče sedanjih cen primerjati z onimi, ki so vladale pred vojno, kajti kvaliteta je povsem drugačna.
Stude 'je predložil Statistike, iz katerih je razvidno, da je mogi^če dobiti kruh, ki je stal pred vojno pet centov, danes za štiri.
Na drugi strani pa stane dober kruh danes 10 centov.
Oba sta soglašala v tem, da peki nikdar ne draže kruha. Konkurenca je namreč preostra.
Pri zaslišanju je Frazier priznal, da ima znesek stotih dolarjev j?^ leta 1915 sedaj vrednost $240, kar pa ni maogoče primerjati z investiranjem v drugih industrijah.
Stude ije izjavil da nimajo cene pšenice ni kakega pomena pri določanju cen kruha.
K temu je treba prišteti še višje stroške za materi j al, stroje in delo.
Senatni poljedelski odbor se je pečal s trditvijo, da so bile obnovljene na vseh borzah špekulacije.
ORGANIZIRANJE NEZAPOSLENIH V CALIF0RN1JI
V javnih kuhinjah, katere vzdržujejo okrajne oblasti, kuhajo juho iz odpadkov. — Dosti nezaposlenih je zbolelo.
LOS ANGELES, Cal. 12. februarja. Odločen nastop nezaposlenih v Los Angeles je ustvaril no/o organizacijo nezaposlenih. Člani nameravajo vprizoriti velika demonstracijo ter ne bodo trpeli nikakega vmešavanja od strani policije.
Organizacija je pod vodstvom so-sacijulistlčne stranke ter je imela že I ko j po prvem sestanku nad tisoč članov.
V	ljudske kuhinje, katere vzdržujejo okrajne oblasti in kjer dobe brezposelni za par centov koailo, je poslala organizacija posebno komisijo, ki je razkrila naravnost goro-sLasne stvari.
V	kuhinje dovajajo iz sosednjih hotelov kar v trnkih razne odpadke, iz katerih kuhajo potem juho za nezaposlene. Kakšna mora biti ta juha, si je lahko misliti. Iz hotelov in restavracij dobivajo tudi dvakrat ali trikrat prekuhano kavo, ki jo nato ponovno prekuhajo in dajejo nezaposlenim.
Dosti revežev, ki so liživali to "hrano", je že zbolelo vsled ptomain-ekega zastrupljen j a.
POGAJANJA ZA URAVNAVO
Zastopnik adm:ralitete na konferenci v Parizu. London skuša omejiti francoski gradilni program.
PARIZ, Francija, 12. februarja. Pogajanja za uravnavo italijanskih in francoskih gradiinih programov trajajo naprej. Doiim so v vladnih krogih v Parizu zel;> molčeči, je izjavil neki uradnik zunanjega ministrstva včeraj zvečer, da se vrše še naprej pogajanja in da si Anglija na vsak način prizadeva rešiti u-ganko, čeprav je položaj skrajno pesimističen.
V	diplomatskih krogih pripisujejo veliko važnost navzočnosti Roberta Craigla ntornariškega izvedenca angleške? mornarice, omneva se, da se vrše pogovori glede francoskega gradttnega programa za leto 1932, kojega omejitev upa doseči Anglija.
V	poučenih jpogih domnevajo, da bo Francija zahtevala za to gotove proUuoluge, glede kojih narave za enlcrat še ugibajo.
Neki uradnjfc mornariškega ministrstva Ije izjavil danes, da nima Francija n-fcaega namena, da bi o-grorrtla Lon danski dogovor ter misli nato, da bi se sama pridružila ostalim <s11ftTn
Medtem pa pričakujejo z veliko napetostjo debute v poslanski zbornici, ki se bo sestala.
Člani levice bodo najbrž načeli vpfoiange, če je francoski gradilni program po tem da 'vzbudi nezaupanje Y jnoweiipWu.
DEMONSTRACIJE NA SPANSKEM
Demonstracije p o vsej deželi v spomin na leto 1873. — Dosti oseb je je hilo aretiranih.
MADRID, Špansku, 12. februarja. Obletnica proklamiranja prve španske republike leta 1873 se je vršila tukaj v znamenju številnih aretacij ter splošnih nemirov po vsej deželi.
Preko dne so hodili možni ^poli-Cijs'ki oddelki po ulicah Madrida ter stražili prav posebno kraljevo palačo. V splošnem pa se je vršilo slavlje obletnice republike zelo skromno.
Posebno delavnost je razvila policija v Cadizu, kjer je stajvka naklu-dateev vzbudila veliko skrb.
Nekako 25 oseb je bilo aretiranih radi poskušenega upiivanja na delavce.
V Oadizu je bilo včeraj opaziti znake razširjenja vstaškega gibanja Te znake je bilo opaziti na železnicah in v drubih industrijah.
Iz strahu pred sptošnom ohrom-ljenjem so oglasti poslale močne oddelke v mesto.
Policija je imela ves dan opravka s tem, da je razganjala velike ljudske množice.
Do resnih bojev pa ni prišlo.
Veliko razb-irjernje se je pojavilo v El Ferrol, kD je bil okrašen spomenik majorja Ramon Franca, v spomin rra transatlantiški polet. Okrasen je bil z republikanskimi zastavami.
Velike množice ljudi «o se zbirale pred spomenikom, a nikdo si ni drznil odstraniti zastav.
Franco je bil radi svojih republikanskih delavnosti izgnan iz Špan-
DELAVNOST V KONGRESU
ske.
V Madridru je aretirala policija več kot 50 člaa*>v Ateneja, nekega radikalnega kluba, ko je bil vpri-zorjen poskus, da ga zopet odpro.
Klub je bil zaprt tekom diktature. Člani kluba so bili vrženi na cesto.
Policija je nato vcMa v prostore kluba ter aretirala posamezne člane.
Veteranska kompenza-zacijska predloga b o prišla prihodnji ponedeljek do glasovanja.
WASHINGTON, D C., 12. febr. — V poslanski zbornici so ustvarili da-nea adminlstracijskči voditelji prosto pot. Izves:i nameravajo dovoLl-no predlogo da na ta način preprečijo posebno zasedanje kongresa.
Mornariška predloga bo prišla jutri kot zadnja velika predloga v poslanski zbornici glasovanje. Na temelju kompromisnega predloga se bo nato pečala poslanska zbornica s certifikati za veterane. V zvezi s tem bo najbrž tudi sprejeta predloga za penzije vd^v in sirot iz svetovne vopne.
Hišni komitej za poslovni red je clanes sprejel predlogo kongresnika Free-j a za nadaljno omejitev priseljevanja. Ta predloga pa bo začasno preložena.
Tudi program za modernizacijo bcjndh ladij -je bil od komiteja preložen na poznejši čas.
ITALIJANSKI PARLAMENT SE JE SESTAL
BLAZNEŽ V AER0PLANU
Tekom poleta je potnik znorel. — Tovariši so ga po težkem boju premagali in zvezali.
DETROIT Mich., 13. februarja. — V tukajšnjo blaznico so privedli 35. letnega Jamesa P. Mangana iz Chi-caga. Možak se je peljal v aeropla-nu, in ko se je nahajal aeroplan na South Bend, Indiana, je naenkrat zblaznel, ter bi kmalu povzročil veliko nesrečo.
Začel je divjati in siliti k pilotu, ostali potniki so ga pa še pravočasno zgrabili in zvezali.
Aaroplan se je moral v tukajšnji bližini spustiti na zemljo.
Pilot je poeneje pripovedoval, da je začel Mangen metra ti iz aeropla-na različne predmete. Ko mu je rekel, naj miruje, je planil proti njemu. Potniki so ga pa pravočasno zgrabili.
Dolgi seznam predlog čaka fašistične poslance po dvamesečnem dopustu.
Po dvamesečnem odmoru so se včeraj popoldne zopet zbrali fašistov -ski poslanci v Mon^eeitore palači, da razpravlj-ajo o dolgem seznamu predlog tekom zadnjih dveh mesecev.
Vložene so bile pri tozadevnih ministrstvih.
Proračun za leto 1931—32 je najbolj važna točka programa ter bo najbrž predložen proti koncu sedanjega meseca.
Proračunski odsek je zaposlen s študiran jem različnih zahtev posameznih oddelkov.
Od ministra za javna dela se pričakuje naduljnih kreditev za zopet-no zgrajen;je cpustošenih okolic Napol j a ter Salerna.
Velik del petih milijonov dolarjev je bil že porabljen za neposredno okolico potresa.
Pričetek jutranje seje bo tvorila demonstracija za zračnega ministra Itala Balba ki je poletel pred kratkim v Južno Ameriko.
Odgodenje parlamenta se pričakuje krog prvega, aprila.
ZVEZA BIVŠIH B0LJŠEVIŠKIH _URADNIKOV
V Parizu so osnovali bivši boljševiki, katere je sovjetska vlada obsodila na smrt, revolucionarno organizacijo.
PARIZ, Francija, 12. februarja. Na svetu še ni bUo taJk£ revolucionarne organizascije kot je bila pred kratkim osnovana v Parizu. Tvorijo jo bivši sovjetski uradniki, katere so v njihovi odsotnosti obsodile boljše viške oblasti na smrt.
Organizacija se imenuje "Borba"' ter jo je ustanovil Georges Besedo w-ski bivši pravni zastopnik sovjetskega poslaništva v Parizu.
Organizacija ima manj kot s'o članov in vsakdo njih je prisegel, da i se bo boril za strmoglavljen je sovjetskega režima.
| Kot rečeno so bili vsi člani "Bor-. be" nekoč uradniki sovjetskih or-jganizacij v. Evropi. Ko so ruske o-blasti zaslutile, da ne opravljajo svojega dela pravilno, so jih pozvale domov. Nihče pa ni bil tako bedast, da bi se vrnil, vedoč, da ga čaka smrtna kazen.
No, Moskva jih je navzlic temu obsodila v njihovi odsotnosti na smrt.
Člani "Borbe" so najbolj jezni na Stalina.
72 ŠTUDENTOV
ARETIRANIH
ANN ARBOR, 11. februarja. — Policija je vprizorila pogon na razne študentovske klube ter našla veliko zalogo žganja. Dvainsedemdeset študentov je bilo aretiranih.
IZPREMEMBE NA RUSKEM
Možak, ki je zasnoval petletni načrt, je izgubil službo. — Premogar jem je zvišana plača.
MOSKVA, Rusija, 12. februarja. — Fleb Krzizan^wski, o katerem do-mnevajo, da je zamislil petletni načrt za industrijalizacijo Rusije, je b.l odstavljen kit podpredsednik posebne državne komisije, ki izvaja načrt.
Ostal je pa še vedno član najvišjega gospodarskega sveta.
V času največje aktivnosti je 'bil odstavljeni odlikovan z Leninovim redom. Istočasno je bilo objavljeno, da je sklenil najvišji gospodarski svet zvišati premogar jem plačo za dvajset centov.
Na ta način skušajo vzpodbuditi premogacje k večji delavnosti.
Pridobivanje premoga je v petletnem načrtu zelo nazadovalo.
FINCI SO ŽE SITI
_PROHIBICIJE
HEKSINGFORS, Finska, 11. feb. Na konferenci delegatov Finske Centralne Unije, ki šteje nad stoti -soč članov, je bila sprejeta resolucija, ki zahteva preklic prohibicij-ske postave na Finskem. Delegat je pravijo da je prohibicija škodljiva ter da uničuje gospodarstvo in moralo v deželi.
SOVJETI GRADE
NAGEL ZRAKOPLOV
MOSKVA, Rusija, 11. februarja. Po načrtih profesorja Tsadkovskega namerava zgraditi boljševiška vlada zrakoplov, -ki bo letel z naglico 240 milj na uro. Na nJem bo prostora E>a trideset potnikov.
Tri leta je imel hčere zaprte.
OPPKT.TN, Gornja Šlezija, 11. feb. Zdravstvene oblasti so dognale, da ima neki kmet v tukajšnji bližini svoje tri hčere zaprte v kletki. Zaprte so bile že tri leta. Kmet, ki je očividno blazen, je rekel, da je skušal zaščititi njihovo nedolžnost.
DENARNA NAKAZILA
RESEHA posadka
SAN PEDRO, Cal., 12. februarja. Parnik obrežne straže je rešil z neke goreče ladScJcapItana in pet nui posadke. Kako je nastainadalM požar, se ni moglo dognati,
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKA2E NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO
Din	500	...................... $ 9.35
Din	1000	..................... $ 18.50
Din	2500	...................... 8 45.75
Din	3O0O	................... $ 54.60
Din	5000	...................... $ 90.50
Din 10,000	______________________ $180.00
- --—---ii
V ITALIJO	j
Lir 100 _________________________	$ 5.75 !
Lir 200 ............................	$11.30 i|
Lir 300 ..........................	$16.80!
Lir 500 ________............._____	$27.40
Lir 1000 _________________________	854.25
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naV^. žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.—$5.25.
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah »11 dolarjih, dovoljujemo Se boljše pogoje. Pri velikih nakaal lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sponumms* te glede načina nakazila.
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c.
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	H?w York, N. Y.
Telephone BArcl&y 7—4380 *
*G Ell W A K O D Am
NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 13, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY fan U. 8. A.
[
"Glas Naroda9'
Frank Sakser. President
Owned and Published by ■LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
L. Benedlk, Treaa.
Place of tnulness of the corporation and addresses of above officers: SIC W. lftth Street, Bereugh ef Manhattan, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA (Voice ef the People)
Issued Rrery Day Except Sundays and Holidays
Iz Jugoslavije.
E» celo leto velja list za Amerlko
in Kanado Za pol leta ... Ea četrt leta
-.40.00 ...$3.00 ...$1.50
Za New York za celo leto
$7.00
Za pol leta ---------------------------.$3.50
Za inozemstvo za celo leto-------$7.00
Za pol leta ...................................43.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobCuJeJo. Denar naj se blagovoli po&ljatL po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tudi prej in je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3*78
BETHLENOV OBISK
Fašistovski tisk pripisuje veliko važnost posetu ma-<1 jurskega ministrskega predsednika na Dunaju in obnovi n ia < I j a rs k o-u v s't ri jsk e ga pakta o prijateljskih odnosa ji li.
"Tribuna" pravi da morata Madjarska in Avstrija živeti v prijateljstvu, ker sta ena na drugo navezani. Y<>j-nxi j«' zmanjšala nJim teritorij in ko so sklepali mirovne pogodbe, so <-elo mislili nato. da bi ustvarili koridor, ki bi ju }>opoljioma l«w'il.
1);iiics Avstrija in Madjarska ne mislita na politično unijo, vsekakor pa moratii zgraditi močno bazo za eim t« "s ne je ]»oliti«'no sodeloval je. Za obe državi je življenske-pomena, da skupno branita svoje interese in da z medsebojnim got4[»odarskim sjK>razum<mi skupno rešujeta vse današnje gospodarske težave.
Madjarsko-avstrijski prijateljski pakt in pakt o arbitraži, ki so ga sklenili leta 1923, se bo obnovil in razširil. To je velikega pomena.
<Irotl Betlden na Dunaju ne bo pozabil ponoviti ono, kar je prod kratkim dejal v Berlinu, namreč, da bo Madjarska vztrajno poskušala mirnim potom doseči revizijo mirovnih pogodb. Naravno, tla bo to izzvalo protest v Pragi in Parizu, toda kako bi bilo mogoče od Madjarske zahtevati, da se odpove vsem svojim upravičenim zahtevam«
Končno, zaključuje "Triliivna" prav po sofistovsko, je to tudi v interesu miru, ki v nobenem slučaju ne sme nasprotovati čutu pravičnosti.
Madjarska ima pravico zahtevati revizijo mirovnih pogodb. Izgubila je tri petine svojega nekdanjega ozemlja. Kazuinljivo je, da ne more zahtevati, da bi ji povrnili vse, kar je izgubila. Toda vsekakor opravičeno stremi za tem, da resi vsaj nekaj.
Madjarske meje je treba popraviti v skladu z etluškimi in gospodarskimi potrebami Madjarske.
4tResto del Carl i no" meni, da je gospodarsko sodelovanje meti Budimpešto in Dunajem posebne važnosti. — Bethlen je po njegovem mnenju prav storil, ko je opozoril, da se morata Avstrija in Madjarska zaradi svojega gospodarskega in političnega razvoja nasloniti na Nem. čijo in Italijo.
To 1h> v interesu ne le Madjarske in Avstrije, nego tudi Evrope sploh.	^
Pariški 14 Temps" ugoitavlja, da so se bili odnosa ji med Budimpešto in Dunajem po vojni močno ohladili. K temu je mnogo doprinesela afera Burgenlanda.
Budimpešta ni mogla preboleti »gube te pokrajine, a na drugi strani je z zaupanjem gledala tudi na propagando za p izključitev Avstrije k Nomn^.
Iz teh in raznih drugih razlogov -so bili odnosaji med Avstrijo in Madjarsko ves čas po vojni samo normalni in nič več.
— Ali so se ti odnosaji, — se vprašuje list, — sedaj spremenili pod vplivom novih okoliščin'
Madjarska Se je izkopala iz položaja osamljenosti, v katerem se je znašla po koneu vojne. Z Italijo je sklenila razne pogodbe. O vrednosti teh pogodb se da sieer razpravljati; toda večkrat se zdi, da igra Madjarska nalašč igro fašistovteke politike, ker tipa, da najde v Rinm podporo, ki ji je pri njenih prizadevanjih za dosego revizije trianonske mirovne pogodbe neobhodno potrebna.
Rim sam se s svoje strani trudi, da bi zboljšal svoje odnošaje z Avstrijo z namenom, da bi ustvaril čim več u-godnosti za fašiatovsko politiko v srednji Evropi.
Zagoneten odhod slovenske služkinje.
Trgovec Milan Todorovič v Beogradu je prijavil »policiji, da je pred dnevi izginila njegova služkinja Slovenka Reza Plavšak. S seboj je odnesla vse hišne ključe. Domu je iz Donačke gore v ptujskem srezu in srara 16 let. Zanimivo je, da so beograjske stranke v zadnjem času prijavile več pobegov služkinj od svojih gospodarjev.
Zločin bivšega kaznjenca.
Pred dnevi so se sprli v bosanskih Platarih fantje zaradi nekega dekleta. Orožnika, ki je fante miril, je napadel z nožem neki Ivan Juri-čič iz Brusnice ter ga težko ranil. Juričič je prebil že več let zaradi ubojev in drugih zločinov v kaznilnicah.
Odpustljiv soprog.
V	Čakovcu je pred mesecem dni pcbegnil ineki šofer z ženo nekega tama&vjega gostilničarja. Pred dnevi se je šofer z ženo vrnil v Čakovec in možu nezvesto soprogo zopet vrnil. Zanimivo je, da je gostilničar svoji ženi odpustil njeno pustolovščino in je šoferja še pogostil za zahvalo, ker mu je ženo vrnil.
Živa baklja.
Kmetica Bušič iz neke va';i pri Križevcih je prišla pred dnevi na piav tragičen način ob življenje. Zvečer je prala ob ognjišču, kar se ji je vnela obleka in ko so prihiteli na njene klice sosedi na pomoč je | bila že vsa v plamenih, kakor živa , baklja. Po strašnem trpljenju je nekaj minut nxto umrla.
Nenavaden zločin v pijanosti.
Delavec Morolcvasič iz Čiba pri Novem Sadu »je bil na neki gostiji pri svojem prijatelju in se prav pošteno napil. Zjutraj se je vrnil domov popolnoma pijan. Namesto v s vejo hišo je pa zašel v stanovanje svojega prijatelja Miše Dovičkia. Ta je tovariša takoj spoznal in ga na-hrulii, češ kaj išče v nijegovi hiši. Delavec se je slekel in legel v posteljo p:leg Mišine žene. Meša je pijanca s težavo oblekel in ga hotel zagnati iz hiše tedaj pa je Hija zagrabil nož in z njim težko ranil Mi-šo, ki je kmalu nato v bolnici umrl.
Zapuščina 24 milijonov za pomorsko Šolo.
V	Dubrovniku 'je nedavno umrla neka Marija Račič, ki je zapustila 24,000,000 Din za pomorsko trgovsko visoko šolo, katero naj bi ustanovili v Dubrovniku. Te bi bila prva taka šola v državi.
Oče Marije Račič je bil navaden mornar. Ona sama je v svoji veliki ljubezni do morja in do vseh ki tvegajo svoje življenje na njem. v svoji oporeki volila tak} veliko vscio za tc iolo. Prva visaka šela te vrsta v Jugoslaviji bo izobraževala intelektualni kader za jugoslovansko i pomorsko trgovino. Zanimivo je tudi, kako je pokojnika sestavila oporoka glede tega vodila. Napisala je:
"Pomorsko trgovsko akademijo, za katero zapuščam vse svoje premoženje, morejo obiskovati tudi ženske. Glede akademnje same, kak:> naj bo urejena itd., naj odločijo strokovnjaki. Akademija bo imela svojega 'kuratorja, katerega naloge bodo določene v statutu šole ita.** Končno je pokojnica določila precejšnjih vsoto za štipendije za podporo večjim dijakom ki bodo šolo obiskovali.
Kilometer samomorilcev.
Čuvaj topčiderske železniške proge pri Beogradu je našel med tračnicami truplo nepoznanega mladeniča strašno razmesarjenega. Mladenič je bil lepo oblečen in ni imel pri sebi ni kaki h listin, da bi mogli ugotoviti njegovo identiteto. Tako da se ni mt>5lo dognati, ali je žrtev težke nesreče ali samomorilec.
Šef tehnične policije v Beogradu meni da gre za samomor. To dokazuje Jega, v kateri -so truplo našli, Izjavil je: 6. kfcmeierski kamen, kjer so našli truspilo, <je kamen samomorilcev.. Tu se zgodi naj več nesreč in največ samomorov.
Po 16 letih iz ujetništva.
Pred dnevi -se je vrnil iz ujetništva v Sarajevo neki Rade Obučina. Pred 16. leti so ga vjeli na ruski fronti, kasneje se je javil kot dobro volj ec in se udeležil bitk na Do-broduži, kjer je bil tudi ranjen. Med revolucijo je ležal bolan v neki bolnici za lega-rjem. Pozneje je preživel več let v Žitomiru in drugih mestih, kjer je mnogo pretrpel. Polnih pet let je tprosil za dovoljenje, da bi se vrnil domov. Končno ga je dobil in 6e napotil v Jugoslavijo preko Poljske. Doma je našel še živega svojega starega očeta Nikolo, ki je bil nadvse srečen, da je po tolikih letih zopet zagledal svojega sina edinca, kajti drugi sin mu je med vojno umrl.
Žrtev zime.
Iz Vranjevega v Vojvodini je odšel te dni upravnik pristave Gregor Barany v Petrovo selo da nakupi za ženo in 5 otrok darila. Ker ga je na povratku začelo zebsti, je popi1 m-ilo žganja, da se cgreje. Žganje ga je pa tako omamilo, da je na cesti zaspal. Ko so ga našli, je bil že mrtev.
Dekle, ki je trikrat pobegnilo.
Neka Marija Mihajlovič iz Indije i je na dan Sv. Save pobegnila že tretjič v svojem življenju od doma in je tudi v tem pogledu nekeka rekorderka. Prvič je pobegnila ž nekim mladeničem. Čeprav so ji starši dovolili, da se. z ngim omoži, ni dolgo vzdržala pri njem, temveč se zagledala v drugega in tudi s tem pobegnila. Na isti način se je končala ta druga njena ljubavna pustolovščina in vrnila se je domov. Starši so se
KDOR SE NIMA
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
KOLEDAR
ZA LETO 1931
CENA 50c
Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje.
BLAZNIKOVE
PRATIKE
za leto 1931
CENA 20 CENTOV
Ženo trpinčil do smrti.
Pre dnevi so v vasi Omarice v vi-šegradskem srezu ašli mrtvo v hiši Mile j a Čola kovača njegovo ženo Vi-di^uvo. Očitno .je bilo da je ženo nekdo umoril, ker je imela na glavi in (po fs:e-sj težke poškodbe. Orožniki , se trdo prijeli njenega moža, ki je jk::cično z največjo hladnokrvnostjo
umir. in rekel: ( — Pred letom dni sem S3 oženil ■ z Vidcsavc, itoda kmalu sem se je i naveličal ;n sklenil sem, se je otresti za v=ako ceno. Često sem jo pre-itepal in mučil, da bi pobegnila iz [hiše, toda vse zaman. Ker sem videl, da se ije ne morem znebita, sem J se cdločil, da jo ubijem, kar sem tu-• di storil.
Naj naroči, dokler jih imamo še v zalogi.
•'GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York City
'GLAS NARODA" — Ust slovenskega naroda ▼ Amorildl — Naročajte ga!
- ....
trudili da bi jo spravili v zakonski jarem in so ji našli poštenega obrtnika. ki naj bi postal njen mož. Toda za tega se dekle ni zmenilo in pred dnevi je tretjič pobegnila od dem z nekim Ivanom Devičem, poljedelcem.
V Subotici je 15® ljudi z 9 in več otroki.
Iz Subotice poročajo, da živi tam na i 150 takih družin, ki imajo 9 in več otrok in so zaradi tega oproščene plačevanja vseh državnih neposrednih davkov. Po večini so to poljedelski delavci in obrtniki. Se-Ijak Cv.jin ima, 15 otrvjk. Doslej je plačal letno 50,000 Din za državne neposredne davke. Od 1. januarja je pa seveda popolnoma oproščen teh bremen. Nadalje je >v Subotici še kakih 20—30 rodbin, ki imajo 11 in 14 otrok in ki bodo seveda tudi prijetno iznenadeni, ko letos ne bodo jdcbili opominov davčne oblasti.
, | Colakoviča so takoj aretirali in I j fzrcčill sodišču.
| Fri obdukciji trupla njegove žene i jVidosave so ugoitovill, da je umrla it zaradi krvavljenja v trebušni vet-j lini. Živinski mož jo je tako prete-IpAl in suv21 z nogami v trebuh, da i ji je zadal težke notranje pošked-jbe in je nesrečna žena po dneh ve-h jlikega in neznosnega trpljenja u-mrla. Zanimivo je, da je bila Vido-sava že druga žena Milja Toplako-viča. Svojo prvo- ženo je na isti način ubil, vendar irui umora niso mogli dokazati in je bil po preiskovalnem zaperu izpuščen. Sedaj bo prejel za oba zločina primerno kazen.
Nesreča pri spravljanju lesa.
Iz Bra ?lovč poročajo: Te dna je bilo še kaj ugodno vreme za spravljanje lesa, čeravno ni bilo takšno ka-fc^r bi moralo biti v tem času. Večina lastnikov dobroveljskih gozdov je vlačila hlodovje iz Dobrovelj. Tudi Matija Skornške, posestnik iz Podvrha, se je podal s svojim wid-nim konjem, ki ga je bil pred kratkim v Šoštanju kupil na sejmu, v D:ibrovlje vlačit drva za dom. Po | celodnevnem težkem delu se je vračal domov. Ko pa pride ob drčo po kateri spuščajo hladcvje v dolino, je kenju spodrsnilo in je zletel 150 m glaboko v prepad. Ob kamenju si jc pjpolnoma "slekel opremo. Ko i so prišli ljudje v dolino, so našli cb j veliki sekali konja Ubitega in kraj .njega zlcžsno opremo. Posestnik Iskcrnšsk ima občutno škodo.
VR0CI WAFFLI?
Če VI radi jeste Waffle—če Vi hočete napraviti posebno darilo—se boste zanimali za
New Sunbeam WAFFLE WITCH
ki vsebuje v enem v lepo kromski polituri:
ŽELEZO za WAFFLE —
s kazalom gorkote SKLEDO za TESTO—ki
se prilega pod ploščo za. waffle—in je s poti ZAJEMALKO — ki zaja. me ravno dovolj testa za en waffel PLOŠČNIK—z lepimi ročaji
Redna cena $19.75, toda mi damo otvorilno ponudbo
do 15 marca za $14-65 v gotovini
The New York Edison System
The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company The Yonkers Electric Light and Power Company
I Peter Zgaga
—	Človek ni več gospodar stroja, temveč je stroj gospodar človeka.
—	Res je. O tem se najlaie prepriča šofer na spolzki cesti.
Učiteljica ogorčeno: — N,o, rada bi bite. vsaj dva ali tri dni tvoja malti.
Učenec: — Saj bi šlo, moj oče je vdovec.
*
—	Kaj ti pa je. prijatelj, da si tako potrt?
—	Hude skrbi me tarejo. Učitelj mi je dejal, da iz mojega fanta ne bo nič, ker nkn a nič v glavi.
—	Nikar si ne beli glave. Jaz imam mnogo iv glavi, pa tudi ni bilo nič iz mene.
*
Gospodinja po zelo pičlem obedu:
—	In kdaj nas zopet počastite da vam postrežemo z cfbedtan?
—	Če ste zadov^jnl, kar takoj.
—	Včislh si dejal, da sem jaz tvo-■ju rusalka, tvoja vila, tvoje sanje.
—	Seveda sem. ali sedaj 'Si moja bridka resnica!
—	Pomislite, moji hčerki se je rodilo dete, ki tehta karhaj štiri funte. To je odločno premalo, kaj ne?
—	Kaj pa hočete, za ta dva meseca, kar 'je vaša hči poročena, ne more več zahtevati.
Kaij je zakon?
Zdravniku je zakon mrzlica, ki se začne z veliko vročino m konča b padcem temperature, lekarnarju je grenka pilula, igralcu tragik:medija, trgovcu špekulacija, filozofu težak problem, vojaku 30-letna vojna, gedboniku pa sVjžba pod trmastim dirigentom
*
Mladenič misli vedno na sedanjost, starček vedno na preteklost, mlada ženska pa misli vedno na svejega bodočega.
—	To pa res ni prav — je modroval rojak — da je za moške deset božjih, zapovedi za ženske pa samo devet.
—	Kako to? — so ga vprašali. Za moške je rečeno: — Ne želi
svojega bližnjega žene! Nikjer pa ni ea žene rečeno: — Ne želi svojega bližnjega moža. Zato pa to priliko tudi neznansko izkoriščajo.
—	Tončko hočeš vzeti? To bo pa draga stvar!
—	Zaikaj?
—	Ali si jo že kdaj gledal kako je?
. — Že dostikrat!
—	Pa tudi takrat, ko ona nI videla, da jo gledaš pri jedi?
Ameriški general Butler je moral preklicati, kar je rekel o italijanskem ministrskem predsedniku Mussolirfij,u.
Vse kače, da ni več daleč čas, ko bo maral tudi Muastdtoi marsikaj preklicati, kar <je rtfc«Ha leta 1922.
N& odgovor ga bo gSkUteal in sodil ga bo sam italijanski narod.
Iznašli !so nov saksofon, na katerega se nauči ysak 6trok v par minutah igrati. No, še tega Je manjkalo!
Mrs. Charles H. Sabin predsednica organlaaclje, ki nasprotuje 18. amendmentu, pra\tf, da tudi "suhi** kongresniki hi senatorji pijejo.
Ta ni nobena norvica, pač je pa stara resiitea.
V ljubljanskem dnevniku sem čl-tal sledeči oglas:
Dama
stara 30 let, inteligentna in feš, želi prijateljstva z intedigentom v svrho krajšanja časa Ho tnofe kraka. Dopisi na oglasni oddelek pod "Revaiiš
6".
'Marsikdo se bo hal fcrdk&ti, misleč, da je dala objaviti oglas njegova žena.
"G t A S NARODA«'
■ i-
NEW YORK, PRIDAT, FEBRUARY 13, 1931
The LARGEST SLOVENE DAILY h V S.
ALE3SANDRO DI ŠTEFANI:
DVA STARČKA
Ob lepem vremenu je hodil Al-	solncu kakor on, in da je z zanima-
Iso Corner vsako jutro na Markov	njem poslušal Cornerjevo pripo-
rg. čeprav je bil star že nad de-	vedovanje; tu pa tam se je skrivaj
etdeset let; pokramljal je malo s	crrl nanj.
vojirnl znanci in izpregovoril tu tam z mimoidočim. Kakor vsak šten Benečan je tudi on rad prašal svojega bližnjega, kako se aj počuti, ali pa mu dal dober na-et kot izkušen mcž.
—	Dragi dečko, — je dejal Mar-u Bragadinu in mu položil ko-čeno roko na ramo, — ti zapravljaš svoja najlepša leta, obenem pa udi svoje premoženje, ne da bi po-iilslil na bodočnost.
Saj sem bogat, gospod Alviso, n ne vem, zakaj bi se moral bati utriinjega dne.
Ne gre samo za zlato, temveč udi va zdravje. Si še mlad in ne nisliš na leta, "ki puldejo pozneje; daj zlorabl.iiiš svoje zdravje in ivljen^.
-- Vsi ne morejo skleniti pogod 50 s hudičem, kakor ste jo vi, dra-gospod. Najbrž .ste dal: svojo ečnost demonu v zastavo, pa ste a pretentali.
Da, — je odgovoril Corner meje, — hudič, ki sem ga premagal Ln pognal v beg, se imenuje skušnjava. Prikazoval se mi je v i. cčerih podobah ■ n v^e so bile apeljive. Toda v onih letih sem il svoj lastni suženj, kakor a. 7daj i.
—	Ne, torej imam še dovolj ča-
a za tesanje.
—	Čaj, prijatelj, sedi za hip k ioni, solnce je .najboljši zdravnik, ikar pa ne misli, da je bila naša
niadost pusta in dolgočasna, kaj ie! Tudi mi smo se veselil življe-ja. Nikoli ga nismo bili slU, nikoli trujeni. Po naših žilah se je pre- j tkala vroča kri. Zdaj pa nI v Be ! ietkah nikogar več. to'. bi se spominjal časov, ko so me imenovali 'mattanski dož".
Ve'ik užitek tega starca je bilo ! ripovedovanje o starih časih, nje-ov kon.i ček so bili spomini na ,
—	Tudi v starih časih so bili na •svetu častitljivi, možje, ki so mi dajali dobre nasvete, kakor jih dajem zdaj jaz tebi, toda bil sem gluh za vsako pametno besedo, kakor si zdaj ti. Krasna srečna mladost!
—	Torej mislite, da k se moral ravnati po vaših nasvetih, gospod Alviso? — je vprašal Bragadin.
— Ne, svetujem 'ti biti pameetn, toda ilvel boš po svoji glavi, ne pa po mojih nasvetih. Ah, ko mi je bilo trideset let, kako sem znal uživati življenje! In tako sem živel do štridesetega leta.
—	In s štiridesetim letom ste začeli delati pokoro?
—	Na, — pač so se mi pa oči in uš^sa nenadoma odprla. Začel sem misliti na jutrišnji du.n. In kakor '*idiš, sem še vedno živ in zdrav.
—	Torej ste se držali navodil glede "zmernega življenja"?
—	To se pravi, prišel sem do prepričanja, da je vse, kar je človeku najljubše, obenem najbolj škodli-vo. To velja zlasti ra ženske.
—	Torej ste se iz strahu pred smrtjo vsem življenjskim sladkostim odrekali?
—	Da, od štiridesetega leta sem se odrekal vsemu, kar bi mi moglo škodovati. In Zdaj, ko sem star 99 let, se lahko veselim tega solnčne-ga dne v BenetJkah, do6m bi me bili že davno pohrustali črvi pod zemljo, če bi bil živel razuzdano.
Kar se je oglatsil neznani starček •na klopi: — Si res Alviso Corner, "mattanski dož"?
Alviso je radovedno pogledal neznanca in odgovoril:
—	Prav ."ares ne vem, s kom mi je čast. Obraz se mi zdi nekam I 2nan Oprosti, toda v mojih letih....
—	Da, da, —je dejal drugi starček smeje, —. lahko bi dejala v
—	Žjvim vedno tako, kakor mi ugaja.
—	Toda jedi, ki so nam v mladih letih najbolj dišale, so najbolj škodljive.
—	Meni kljub temu diše.
—	-In kolikorat si bil bolan?
—	Še nikoli, prijatelj. Nikoli. Kadar pa zbolim, bom vedel, da se bom moral kmalu posloviti cd tega sveta, kjer se mi je^ godilo dobro kar moram priznati.
Nekaj časa sta oba molčala. Corner se je za hip zamislil, potem je pa za m rm rial sam pri sebi:
IZ ŽIVLJENJA ANE PAVLOVE
Očeta se ne spominjam, je pravila Ana Pavlova nekoč novinarju — umrl mi je, ko sem bila stara dve leti. Tembolj se mi je pa vtisnil v spomin koščeni, starikavi o-braz dobre mamice, ki se je morala težko bcrt.ti za obstanek, pa je vendar z vso ljubeznijo skrbela rame. Ko sem bila stara 5 Ifet, sem šla nekoč z mamico v gledališče, kjer me je očaral batet. Videč moje navdušenje, me je mati vprašala, če bi hotela plesati v takem zboru. Baje sem ji odgovorila, da bi v
ne. Po vojni se je pa vrnila v Evropo, od koder je krenila preko Japonske, Kitajske, Indije in Egipta okrog sveta. Kakor Yvetta Guil-bertova, se je tudi ona seznanila v Amen.ki s svojim poznejšim možem Andree Darmidom, s katerim se je poročila pred 6 leti. Plesni umetnosti je hotela dati slovo in se končno loalti neprestano krvaveče noge, toda vsoda je hotela drugače. Sestavila je novo skupino, ki jo je volil v t.govskim pogledu nr ž in nop2t je krenila po svetu
V RUSIJI NI PRISILNEGA DELA
zboru ne hotela plesati., pač; pa sa- Moški plesalci so bili vedno Rusi ma, kakor ona princesa v zboru, in Poljaki, plesalke pa večinoma In od takrat sem" hrepenela samo; Angležinje. Angežinjam je dajala
V zaključnem govoru na tretjem easedanju osrednjega izvršilnega j odbora SSSR je Kalinin izjavil:
— Inozemski tisk hoče prikriti naše uspehe na polju gospodarske obnove Rusije, zlasti pa industriju-lizacšje, s trditvijo, da imamo pri na s prisilno delo. Toda to, kar hočejo naši sovražniki s Svojim smešnim zavijanjem naslikati kot njen: pris»!no del':, je v resnici uspeh soci-jalizma nra polju organizacije dela i to Jje izvajanje programa naše I stranke, v katerem je rečeno: Čim
.	, večja izraba delovnih sil v državi,
po baletni šoli. žal pa niso spreje- | prednost iz trgovskih razlogov, ker njihova pravilna m n0v.a delitev
mai v baletno šolo otrok pred 10. j ji niso dejale preglavic s pretirani-letom. Toda misel na ples mi ni j mi zahtevami, niti z aferami. Zdaj, šla <več iz glave, plesala sem doma i po njeni smrt, se bo pa balet tež-
neprSstano, in čim pem Izpolnila! 10. leto, sem bfla sprejeta v carsko baletno šolo. Tolike strogosti seveda nisem pričakovala." Bile smo1
ko obdržal,- kajti njegova slava je bila v Ani Pavlovi.
Škoda, da jaz nisem mogel I pod najstrožjim nadzorstvom, vsak tako živetvl — ah ,ta vina in ta iz- j dan so nam pregledovali zobe, lase,
Grozna nesreča z granato.
brana jedila!
Potem se je oprijel zadnje nade. Vprašal je:
—	Koliko si pa star, Bartdlo? Spominjam se, da sva bila skoraj enake starosti.
—	Ah, — jaz jih imam že devet-ilndevet deset in sedem mesec v.
—	In sedem mesecev? Torej si starejši od mene. Vse moje samo-zatajevanje je bilo zaman.
In razočaran, ogorčen in strt je odšel z obžalovanjem v dtiši, ne da bi koga pozdravil. Napotil se je naravnost domov. In še istega večera je skočil v kanal tin utonil.
V Gradištu pri Opuzenu je našel šestletni sinček delavca Ivana Mu-sana ročno granato, ki jo je prinesel demov ter pričel tolči po njej v mnenju, da je navadna svinčena kepa. Granata je eksplodirala in ubi-■jla dečka. V istem času je prišla v Ihišo sorodnica Ivana Musan, ki jo se je Ana Pavlova učila j je videčj ,kaj se ,je zg0dilo. zadela
kap .ter je obležala na mestu mrtva. Nesreča je zbudila mnogo sočustvovanja v vsej okolici. Šest malih o-trok 'je ostalo brez matere.
mladost. Tako Je bil zamišlten v te; najinih letih. Toda jaz vidim !e
pumin^, da se Je zagledal v da-javo in pozabil na mladega Bra-
na, redečega kraj njega, opazil
udi ni, da je sedel na isto klopico še en starček, da bi se grel na
ako zaprtnica povzroča razne bolezni
Zaprt ni«-* udvsame vie raofi in voljo vt«h organov in delov telesa Povzroči n«rr<!noaU prebave, oblati, mehurne P<?-k>6n<>fU, hutl«- l«>lWlne v hrbtu, z gubo teti", moči ln energije. OalaW ilvce In zlv jeimke orgtne in povzrora velika preprerljivih bolezni
Nuici-Tone li ro vr«4l »reva in "d-pravi lnprtalca o«"i»ti iz telesa nabrane »trupene on tanke, stimulira in oja-fn tlvCnl In mliltnt nlatem lit organe, iti vaj te N* uit ».-Tone le par dni ln npo-mnall bodete kako' resnično u »peSen zdravja, ojačevalec Je to.
Nu»a-Tone *e prodaja pri vseh trgovcih z zdravili. Akt. vaA trrovec tega v zalogi nima, reelte mu naj Istega naroči za Vin od njegovega prekujH evaiea.
—Adv.

n

POZOR
Nekateri na m se vedno pisarijo na naš stari naslov — 62 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je:
"GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y.
kar naj blagovolijo vsi vpb&tevati. Kdor ima se stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje.
Uprava.
dobro ln spoznal sem te kakor pred davnim: leti. Alviso Corner, zatlsni oči in spomni onih davnih dni — pred Šestdesetimi leti. Tako. Se rpom njaš Bartola Ba^linija?
—	Bartolo Ballini? Tisti, ki je imel dovoj <tn je mora! bežati?
—	Tako je. Bartol Ballini sem.
— Kaj al se vrnil zopet domov?
Si še vedno zdrav?
—	Noyda ti povem po pravici — živ in zdrav, toda o tem ni vredno govoriti. Poznam pa še vedno svoje prijatelje. toi pridigujejo madini o moranuem živjenju, kakor vidim.
—	Si še vedno zdrav?
—	Zdrav ko riba, dragi don Alviso. In vsak dan popi jem steklenico dobrega «na.
—	Se vedno ga piješ?
—	Se vedno, don Aviso. Vinu sem ostal zvest.
—	Po 'kakšnih pravilih pa živiš sicer?
ZAKONI MED OTROCI V
«
INDIJI
Znano je, da se sklepajo v Indiji zakoni med otroci ali bolje rečeno, da ožemijo in omože starši svoie o-troke že v starosti 3 ali 5 let. Evropska javnost se je že od nekdaj zgražala nad tem čudnim običajem in Angleži so 'kot gospodarji Indije že opetovarno poskusili preprečit*': sklepanje zakonov med otroci v svoji največji koloniji, toda zaže. 1 j enega uspeha niso dosegli. Zanimivo je, kako so se začeli sklepati v Indiji zakoni med otroci. Tu vidimo, kako velik vpliv ima na ljudi verska določba, ki je poedlnci ne priznavajo.
Ko so v 13. stoletju Islamski narodi prepavil in osvojil Indijo, niso ropali samo zlata in draguljev, — temveč tudi iljudi, zlasbl ženske. Indi so pa kmalu zavohali četrto suro v koranu, kjer so natešte žene, ki so muslimanu nedotakljive. V 28. stihu je pa rečeno.... in pre-povedame so vam tudi omožene že
roke in vse telo, skromno hrano so nam čzbirali samo s posebnim o-zirom na prožnost udov, v plesni dvorani, kjer je bi"o samo nekaj slik ruskih carjsv na stenah, smo bile zaposlen? dan za dnem po 16 ur.
Šest let
v carski baletni šoli, to je močno spominjala na samostan in edina izprememba je bil tupatem carjev poset. Potem se je morala boriti z zavistjo 'ln intrigami drugih plesalk, da je priš'a naprej. Umetniki so začeli občudovati njeno umetnost in postavo in pripravljeni so bili pomagatil ji. Kmalu je bila med štirimi prvimi plesalkami carskega baleta, toda s tem še ni bila zadovoljna. Hrepenela je po svetovni slavi Hotela je odpeto vati na zapad, da bi zaslovela po ivetu. Leta 1907. se ji je želja izpo nila. Odpotovala je z manjšo skupino pod imenom "Prvi ruski balet" v Nemčijo, kjer je takoj zaslovela.
Pravi trrlumf je pa dosegla nekaj dni pozneje v Pragi, kjer so bili zbrani tudi mnogi inozemski krifciki, da si ogledajo slavnostne majske igne pod vodstvom ravnatelja nemškega gledališča Angela Neumanna. Leta 1907. je bila glavna točka Neumanno.vega programa "Sen kresne noči" ki ga je izvajala Reinhardtova skupina. Poleg tega je bilo v Pragi še več prvovrstnih baletnih zborov. Pariški balet je bil tako slab, da ga je občinstvo izžvižgaio. Neumann ga je takoj odslovil in poklical brzojavno iz Berlina Ano Pavlovo. Slavne ruske pesalke v Pragi nihče nt poznal, toda takoj po prvem nastopu bo bili vsi navdušeni za njo. Pavlova je moraila iz Prage takoj na Dunaj, potem pa na Švedsko. Čez
otroke omožiii, toda za vsak slučaj ne cz. odraslimi, temveč z dečki. Kmalu so pa tudi spoznali, da se otroci raje uklonijo staršem, kakor odrasli, kadar gre za možitev od-nosno ženitev. In ko je odpadel pravi vzrok sklepanja' zakonov med otroci, je ta ustanova ostala. Težko proklestvo je pa določba, da se vdova v Indiji ne sme drugtlč omo-žiti. Če torej umre deček-mož, je obsojena vdova na samsko življenje, čaprav je stara šele 10 let.
ZAKAJ 80 na®e vloge vsaki dan večje, in pa —
ZAKAJ ** število naših vlagateljev vsak dan "' veča in množi?
ZATO,ker J* pri nas naložen VARNO;
nase bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddel-ka, in pa —
ZATO, ker se Pri 11818 naloženi denar lahko ve.
-dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čsu
•Italija«
ne. — Da bi rešili svoje otroke.1 14 dni je bila odlikovana s šved-zlasti deklice, so jih Indi že kot skim redom za liteaturo in umetnost.
Pavlova je plesala menda pred -vsemi predvojnimi vladarji Evrope in med odličnimi umetniki je »Imela mnogo dobrih znancev. Star Sains Saens je prihrtel ves navdušen v njeno garderobo, ko je bila odplesala "Umirajočega labuda", ki malo je manjkalo, da je ni zadavil pod navdušenja za to, kar je bila doprinesla k njegovi glasbi. In ki je po prvem prihodu v Pari? neprestano plakala zaradi izgubljene ljubezni, jo je tolažila slavna tra-gedka Duse. V vsaki deželi je na -šla Pavlova prijatelja, katerega se je rada spominjala. Med svoje prijatelje je štela tudi Nansena. Tc je bil zelo možat mož, nikoli ni i-mel o čem govoriti z menoj, je dejala o njem.
Svetovna vojna jo je našla na začetku ameriške turneje. V Ameriki je ostala skoraj do konca voj
VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen na 2. mar. ali prej se obrestuje od 1. mar. naprej, obresti se pripišejo h glavnici dvakrat letno.
.i
PREJE BOLEHAJOČI NA ŽELODCU JE SEDAJ VESEL
"West P(« nt. Nebr., Jan. i2, 1931.— Vžival sem Trinerjevo grenko vino nad dve leti in sedaj se počutim dobro, bil sem 2elo slabega zdravja ko sem pričel vživati
Trinerjevo Grenko Vino
Dcbil sem vzorec tega od mojega prijatelja dn vaše zdravilo me je reallo želodčne nerednosti.
J^lm H. Andre." Trinerjevo grenko vino je 4krat-no zdravilo, ono doseže vse štiri važne dele vašega sistema, želodec, čreva, jetra in mehur. Ko je en ali več teh organov zabasan, vi počutite slab apetit, zaprtnico, vzdiha-nje. glavobol in utrujenost. Trinerjevo grenko vino daje hitro pomoč. v vseh lekarnah sedaj dve velikosti.	<Adv j
Kako se potuje v stari kraj in aazaj v
99 AKltOV FARMA (DAIRY) Je naprodaj ednqkio t živino ki »troji 35 milj ta Olevelanda. Gospodar je 18 let na farmi in ho6e t stari kraj. — John Jalovič, R. F. D. 1,
Ravenna, O.
(2xl3&14)
ESPECIAL INTEREST DEPARTMENT
Sakser State Bank
NKW YORK SfATfe DEPftSttOBt 82
Hew to;

KNJIGE VODNIKOVE DRU2BE
SO RAZPRODANE
Sprejemamo pa članari-nino za bodoče leto. Članarina znaša
Člani dobe potem knjige po polti .naravnost iz Ljubljane:
'G* N*
Kdor je namenjen potovati ▼ stari kraj, je potrebno, da je pončen o potnih listih, prtljagi In rasnih drugih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brso-parnike.
Tudi nedrzavljani samorejo potovati ▼ stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje sa povrnitev (Return Permit)is Wash-Inrtona, lu je veljaven sa eno leto Bres permits je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesece* in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilec oSebno dvigniti pred od po tavanjem v stari kraj. Proinja sa permit se mora vMitf najmanj« edev mesee pred nameravanim odpoto-Tiajen In oni, ki potujejo prek« New Torka je najbolje, da v proft-nj) označijo naj se jim pošlje as Barge Office, New York. N. I.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Glasom nove ameriške prišel je-ulit g pestait, ki Jo stopila v veljava ■ prvim julijem, saafla jugoslovanska kvoto MS priseljencev letno, a kvotnl vfseji se isdajajs samo onim prosilcem, ki Imajo prednost t kvoti in ti so: Starlil ameriških državljanov, možje m-meriških državljank, ki so se po L junija IMS. leto poročili; senc ia neporočeni otroci Izpod IS. leta poljedelcev« TI so opravičeni do prve kvote. Do drago polovic« videni iene ia neporočeni otroci Izpod 21. lete onih nedr-iavljanov, ki so bili postajno pri-puščenl v to deželo sa stalno bivanja .
SAKSER STATE
kakor na razna ozemlja, tako tudi na razne narodne gospodarske panoge, bodi najbližja naloga gospodarske politike sovjetske vlade, ki je pa d&egljiva samo v tesnem kontaktu s strokovnimi zvezami.
Sm£šn'j je govoriti o prisilnem de lu v državi, kjer gre 98.2 odstotka narodnih dohodkov v dobro delovnega ljudstva, je nadaljeval K'jslinin, dečim zrnuša ta odstotek v Ameriki samo 54. Pravi j o.d a hočemo s svo-i'im izvozom un'citi kapitalistični svet .Naši naspra:niki pa ne smejo p:»ia'oiLi. da za toliko, za kolikor jrrcdamo svejega blagu, kupimo v inezemstvu biaga. V preteklem letu je amašala vrednost našega izveza 900 milijonov rubljev in približno tolik1:« tudi vrednost uvoženega blaga. Predajamo v prvi vrsti les, naf-

SAKSER STATE BftNK
BS CORTLANDT STREET NEW YORK, N, T.
posluje vsak delavnik
od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost •vojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
rosluiujmo se vsi brez izjeme, to stare in stanovitno domaČo
TTTW
veljnik francoske armade, torej formalni F'izhov naslednik. V svetovni vojni mu je poveril Joffre obrambo Verduna, ko sta se bila generala Serrail in Nivelle tako slabo obnesla, in ko je grozila Franciji katastrofa. Petain ije rešil Verdun. Napisal je tudi znamenito knjigo o Verdunu. Pozneje sta mu Foch in Clemenceau poverila še težjo nalogo. Defeli'Stom se je bilo leta 1917 posrečilo omajati disciplino v armadi in zastrupiti ozračje nad vs:3 Francijo. Vojaki niso več verovaM v zmago. Baje je bil malddušen tu-
di Petadn sam in zato se je Clemen-to, kožuhe vino in manganovo rudo, jceau brez pomilsleka odločil za Fo-
ž ta pa v primeri s predvojna dobo z?lo male. Iz inczsmi-.va pa uvažamo Eircje in druge industrijske potrebščine. Izvozili nismo nobenega avv^'mcoila toda tuš v tej panogi preživlja inozemstvo najhujšo krizo. V fcnoeemstvu kupujemo kovine, razen železa kavčug in druge izdelke onih industrijskih panog, v katerih vlada najhujša kriza. Kuk> }2 torej mogoče trditi, da smo s svojo zunanjo irgovino poostrili krlz3 v kapitalističnih državah, in da smo odgovorni za njo v iprvi vrni nji. Ce
hočejo kapitalisti nra j ti krivce, naj kar pogledajo avoj sistem, ki dela vse, da se kriza pooatri, podaljša. Naš najboljši odgovor na "Jbrekova-nje bo energično izvajanje in celo prekciučerrje narodno-gospodarskega načrta v novem letu.
H Kalinovi izjavi je treba pripomniti, da hvali vsak beiuč svojo
malha.
MARŠAL PETAIN MED NESMRTNIM
Francoska akademija je sprejela tedni na svečani seji med 40 ne-smrtaikerv tretjega maršala svetovne vojne Petelina Ostal je pa sam, kajti Foch in Jbffre sta kljub svoji nesmrtnosti že mrtva. Vprašanje je pa, če bo ostal dolgo sam, kajti na Joffrovo mesto hočejo posaditi zopet vojaka, čeprav ni med vojskovodji svetovne vojne nobenega več, ki bi pt> pravici Z3služ'.l to visoko čast. Francija ima sicer še enega velikega maršala, in sicer Lyauteya, čigar ime je združeno z najslavnejšimi deli, zlasti pa s pomirjenjem kolonij. Poleg tega ima slavnega mladega generala, For?hovega gojenca Weyganda, ki je zdaj načelnik generalnega štaba. V njem vidijo mnogi novega Focha* Da bi le ne mogel pokazati svojega talenta v novi vojni!
Maršal Petain je zdaj vrhovni po-
cha. Petainu je bila poverjena naloga reorganizirati armado in dvigniti malo v nji tako. da bi mogli vojaki prestati težke izkušnje v odločilnih bitkah leta 1918. In Petain je sijajno izpolnil to nalog>. Petain je rojen vojak, eelo inteligenten, značaj en in energičen mož. Zanimivo 'je. da ga je pozdravil s slavnostnim govorom v Akademiji kc<t njenega člana napvečjl pesnik sedanje dobe Paul Valery, ki je obenem maršalov boter.
KAJ BO Z E1FFL0V1M STOLPOM
Te dni so pričeli v Parizu temeljito pregledovati* slavni Eifftov stolp, na katerega so bih Parižani tako dolgo po pravici ponosni. Stolp hočejo pregledati zato, da ugotove, če bi ga bilo mogoče zvišali, da bi postal zopet najvišja stavba na svetu. ali pa če g*a je treba sploh podreti. Odkar je namreč strokovna komisija leta 1928 ugotovila nekatere hibe na konstrukciji tega 40. letnega fcolosa preti Eiffelovemu stolpu neprestano nevarnost, da ga v dogJednem času -porušijo. Pariška mestna uprava in francoska vlada nočeta tvegati življenja mnogih ljudi ki bi jih mogel Eifflov stolp pri morebiti katastrofi po lopati pod ssboj.
Eifflov stolp je izgubil svoj znameniti višinski rekord, ko so zgradili v New Yorku Chryslerjevo p>-slopje. Pariška »t>bčinra s tem seveda ni zadovoljna in če se komisija prepriča. da je konstrukcija Eifflove-ga stolpa trdna, bodo stolp tohko zvišali, da bo zopet najvišja zgradba na svetu. Pariz bi rad dobil nad-vi^nsko prvenstvo, poleg tega bi bilo pa zvišanje stolpa važno meteorološko 'postajo, ki je tem važnejša, čim višje je nameščena.
tpaKMEipariMBi-ar!: x-rs ^uateni iffi;i=nr
.	'irSMBBMuanBn:
= imMClDHJUiv:. ..jinHKiffiShi&iw,
imajo velik uspeh
mm »
Prepričajte se!
"Otis If A RODA-
■■■ i r
NEW YORK, FRIDAY, FEBRUARY 13, 1931
The LARGEST SLOVENE DULY in U. 8. A.

VILLIERS DE L'ISLE-AD AM:
I
SENTIMENTALNOST
(Ii knjige "Contes Crues").

Nekega pcmladneja večera s a sedela dva dobro vzgojena mlada človeka, Lucienne Emery in grof Maksimilijan pl. M., pod košatimi dre-vosi v aveniji na Champs -Ely ees.
Lucienne je tista lepa mlada žena. ki je poslej vedno v črnem. Kot marmor je bled ntfen cbraz in njena povest je neznfna.
M., ki nam je znan njegov tragični konec, je bil zelo dorovit pesnik. Vrhutega je bil lep človek in dovršenega vedenja. Njegove oči so izsevale razumski blesk. Bile so ljubeznive, toda nekam hladne, kakor svit draguljev.
Poznala sta se komaj šest mesecev.
Ta večer sta molče gledala nejasne obrise senc, voz in šetalceiv.
Nenadoma je ga. Emery lahno prijela svojega ljubimca za roko:
—	Ali se ti ne dozdeva, prijateljj mlaj, da veliki umetniki — kakor ti — neprestano vzvalovani po umetnih in tulkorekoč abstraktnih čustvih, končno izgube možnost čutili kar jim je naklonila Usoda. Ali pa vsaj pokažete osebna čustva, ki gredo skozi vas v življenju, s tako zadržnost-jo, da vas imajo za brezčutne. Zata pa se tudi zdi ob pogledu na vaše hladno umerjene kretnje, kakor da utripate le iz vljudni^sti, umetnost vas brez dvoma neprestano izpolnjuje, celo v ljubezni in trpljenju. Ker analizirate sestave teh čustev, se bojite, da bi bila vaša odkritja nepopolna, kaj ne? Ne morete se iznebiti te zahrbtne misli, ki mrtviči pri vas najboljše vzgone in umerja vsak naravni razmah. Rekla bi, da ste kraljeviči nekega drugega sveta, neprestano obkroženi po nevidni množici, ki je pripravljena kritizirati ali pa izkazovati priznanje. Skratka, kadar kadar vas zadene sreča ali pa velika nesreča, se vas najpreje prebudi, ne da bi se vaš razum tega še prav zavedal, nejasna želja, da bi poiskali kv kcga igralca in ga vprašali, s kakšnimi kretnjami bi se ob tej priliki l^hko razvneli. Ali vedi umetnost h zakrknjenosti? To me vznemirja.
—	Lucienne, — je odgovoril grof, —p;>znal sem pevca, ki je ob smrtni postelji svoje neveste, ko je slišal krčevito ihtenje njene sestre, kljub ^voji žalosti opazil napake v glasu, ki so se pojavile v tem ihtenju, in je nejasno pomislil na primerne vaije, ki bi glas oj-ačile. To se ti zdi grdo? Vendar je naš (pevec umrl radi te ločitve, medtem ko je sestra nehala žalovati natančno tisti dan, ki ga predpisujejo običaji.
Gospa Emery rje pogledala Maksimilijana.
—	Sodeč jx) tvojih besedah — je dejala, — bi bilo težko določiti, v čem je prava rahločutnost in po čem jo lahko spoznamo.
—	Rad pobijem 'tvoje dvome v tem cziru, — je smehljaje Odgovoril Maks pl. H. — Toda izrazi.... strokovni.... so neprijetni in bojim se....
—	Pusti vendar! Jaz imam svoj šopek parmskin vijolic, ti imaš svojo smotk^; poslušam te.	*
—	Dobro! Naj bo: ubogam, — je odvrnil Maks. — Ti vpraviš, da se zdi, kakor bi živci, ki dojemajo občutke radosti ali bolesti, pri umetniku popustili radi prekomernih cmstvenih vznemirjanj, iki jih vsak dan zahteva bogoslužje umetjnosti. Jaz pa mislim, da so nasprotno ti zagonetni živci še bolj dojemljivi. Drugi ljudje se zde obdarjeni z izrazitejšo nežnostjo? Naravneijso in resničnejšo strastjo? In kaj potem? Jaz pa ti pravim, da se radi njihove umerjene čudi še nekam zatem j ene po nagonu, razodevajo v najvišjih čustvenih vzgonih v navalu navadne živalskosti.
Trdim tudi, da njihova srca in možgani, spojeni z živčnimi centri, zakopanimi v običajna mrtvilo, odmevajo v neskončno manj številnih in zalj zamolklih tresljajih, kc; so naši. Dejal bi, da le zato svoje občutke tako mazlično izkričavajo, da bi varali sami sebe ali pa da bi že naprej opravičevali odrevenelost, v katero ise bodo, kakor čutijo, kmalu povrnili.
Te neodmevne narave pa imenuje svet "značajne "ljudi", bitja nasilnih in nevrednih src. Naj nas ne vara več blesk njihovih krikov. Svojo slabost razkazujejo v skritem upanju, da bi jo prenesli na druge, da bi bili vsaj nViVidezno v sva jih očeh deležni resničnega ganotja, ki ga radi svojega temnega pretvarjanja vzbudijo v nekaterih drugih ljudeh. Tako delajo le maj vredna bitja.
V imenu katerih naravnih zakonov si drznejo trditi da so te kretnje edino veren izraz trpljenja in opojev življenja; vse tiste, ki se iz neke tenkočutne sramežljivosti vzdržujejo takih kretenj, pa dolže brezčutno-sti? Ali se scinčni žarek lepše odbija od dragoceno vokvirjenega kamna not od lepo brušenega, v katerega prodre ogenj tz vso močjo? Tisti, ki so ganjni po teh surovih izlivih, imajo že po naravi rajši zmeren ropot kot globoke melodije Ta je vse.
—	Oprosti Maks, — ga je prekinila ga. Emery. — Poslušam tvojo analizo z odkritim občudovanjem — toda bodi tako ljubezniv in poglej, Ijoliko je pravkar bita ura?
—	Deset, Lucienne, — je odgovoril mladi mož, ko je bil ob svitu svoje smotke pogledal na uro.
—	Ah, hvala. Nadaljuj.
—	Odkod ta nemir zaradi ure, ki minetva?
—	Ker 'je to zadnja ura najine ljubezni, prijatelj moj, — je odgovorile Lucienne. — Privolila sem v sestanek z g. M. de Rostanges ob pol dvanajstih. Odlašala sem s to novico do zadnjega trenutka. Ali se hu-duješ name radi tega?.... Oprosti mi.
Če je grof ob teh besedah malo pobledel tega ni bilo videti. Noč za-ščitnica je zastrla ta znak razzburjenja in najmanjši drhtljaj ni izdal '-ga, kar je gotovo pretrpel v tem trenutku.
—	Ah, — je dejal z enakomernim in sladkim glasom, — to je izvrsten mlad mež, ki zasluži tvojo navezanost. Posloviva se torej, draga Lucienne, — je dodal. Vzel je roko svoje ljubimke in jo (poljubil.
—	Kdo ve, kaj nam prinese bodočnost, — je odgovorila I-ucienne smehljaje, če tudi malo zmedena. — Rostanegs je le neodoljiva kaprica.... In sedaj, — je dodala po kratkem premoiku, — te prosim, odked imaijo veliki umetniki pravico tako zelo zaničevati življenje drugih ljudi. ■	/	**
Md zaljubljencema je prešel strašen, nem trenutek.
—	Mi občutimo, — je nadaljeval M. — vsakdanje vtise intenzivneje kot kdorkoli. Da naravna, instinktivno dejstvo občutka občutimo kakor vsi drugi. Toda le sprva začustvujemo tako vobče človeško.
Ker ne moremo tega neposrednega podaljšanja, v sebi izraziti, se z dim o skoro vedno kakor ohromeli. V hipu, ko je drugim ljudem radi radi zadostne življenske sile ta trenutni občutek že utonil v p^zabljenje, narašča v naši notrajosti kakor hrumenje valov, ko se bližamo morju To je zaznamovanje teh skritih podaljškov, teh neskončnih in čudovitih tresljajev, ki edini določajo premoč našega rodu. — Odtod očividno nesoglasje med mislimi in ponašanjem tistega izmed* nas, ki na Dr. skuša pokazati kar čuti, na običajen način. Pomislite, kaka razdalja nas lnči od teh piimi tivnh vekov čustva, že tako čldgo izgubljenih na dnu našegv. duha. Mrtev zvok našega glasu, nepravilnost naših kretenj, naše iskane besede, vse je v nasprotju z običajno odkritosrčnostjo in z vsakdanja govorice, prikrojeno čustvovanju večine. Naše besede zvone narejeno, zdimo se mrzli kakor led. Ženske, ki so nas v takem trenutku
Grozna smrt v mlinu.
V mlinu posestnika Huberta v Adi se je te dni pripetila strašna nesreča. Zjutraj so začeli v mlinu kakor ponavadi delati. Ko so pognali stroj so opazili, da bo vsak hip zdrknil gonilni jermen s kolesa. Neki delavec je zaklical mlinarskemu pomočniku Luki Tr.roku, naj jermen poravna. Fant je prijel za jermen, v tistem hipu se je pa kolo zasukalo, preden so mogli stroj ustaviti. Strahovito razmesarjenega so potegnili iz kolesa. Odtrgalo mu je obe roki in nogi. Oblasti sd uvedle preiskavo. da doženejo, kdo je kriv nesreče.
KONČA AGONIJO ŽELODCA, PLINE IN NEPREBAVO — Pomoč morate dobiti ali pa denar nazaj.
Vas lahko tako nadleguje plin, preobilica in izpehavanje, da se vam zdi, da vam bo srce prenehalo utripati. Vaš želodec zamore biti tako izven reda, da kratko dihate in lovite sapo. Gotovo mislite, da vas bo zadušilo. Omotični ste in prosite za hitro pomoč.
Kaj naj storite? Samo eno dozo
Kretanje Parnikov
— Shipping News —
16.	feoruarja:
Europa. Cherbourg. Bremen
17.	februarja: Lafayette, Havre Augustus, Napo!!, Genova
18.	februarja:
President Harding, Cherbourg, Ham • burg
Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg
19.	februarja:
Berlin, Boulogne 8ur Mer, Bremen Saturnia, Trst
20.	februarja:
Paris_ Havre Olympic, Cherbourg
24.	februarja:
Ntw Amsterdam, Boulogne fiur Mer Rotterdam
25.	februarja:
Bremen, Cherbourg, Bremen Oorui Washington, Cherbourg, Hamburg
26.	februarja: Dresden, "Cherbourg,
27.	februarja:
St. Lrfjui.s, Cherbourg. Hamburg
Tatra Tonike, pa vam bo v krat-opazcvale, tega nikdar ne pozabijo. Tedaj si vedno domišljajo, da se bo- kem času pomagalo pregnati plimo tudi mi vsaj malo poivzpeli v trste višine, ki so seveda otok "pesni- j ne> pritisk na srce bo odnehal. Di-kov" — ipo prislovici, namenoma razširjeni med meščanstvom. Kako se j boste globoko in naravno, čudijo, ko se zgodi ravno nasprotno. Zaničevana groza, ki jjih navda-1 kako blažena pomoč! Toda ja ob tem odkritju do tistih, ki so jih prevarili, na naš račun, presega zaJ^ bi se popolnoma ne iznebili
vse meje, in maščevanje, če bi nam bilo do njega, bi bilo zabavno. ta napadov? Zakaj bi sploh l-„ _	, .	, . . , .	meh neprebavo? S tem čudovitim
Ne, Lucienne, ne bi se nam podalo, ce bi prav tako lažnjivo izrazali - . .. . . ,
, , , , .	„	.	,	zdravilom lahko premagate nepre-
svoja čustva, kakor to delajo drugi ljudje. Zaman bi si prizadevali prev- ' bavo ali zaprtje ali katerokoli sta-1
zeti vso človeško navlako pozabljeno od pamtiveka v podzemlju našega; ^ drži želodec v neprestani!
i«	H Ji r - »■»■< Jrrf ntrnfv»5 "T Vsi cf trrvrvi ^mirol * rr	"rviieli.in f invi i i	- _ ___ _	__	i
aaha Mi smo istovetni z bistvom veselja; z živo mislijo trpljenja.
(Konec prihodnjič.)
SEZNAM KONCERTOV BANOVEC-ŠUBELJ,
15. februarja: Forest City, Pa. 1. marca: Milwauke, Wis. 8. marca: Waukegan, 111. 22. marca: Chicago, 111. 29. marca: Detroit, Mich.
POZIV !
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
vstaji.Ena steklenica bo to dokazala.
Pišite za atekelnico danes. Ne pošiljajte denarja. Plačajte poštarju $1.25, ko jo prinese. — TATRA CO., P. O. Box 2153.Y. Bridgeport, Conn.
Naročite se na "Glas Naroda" — največji slovenski dnevnik v Združenih državah.
28. februarja:
Aquitania. Cherbourg lie de France, Havre
7. marca:
Maurt-tania, Cherbourg Minriek.Ll.ila, .Boulogne sur Mer
10.	marca: Vulcania, Trst
11.	marca:
Rocliambeau, Havre
12.	marca:
.New York, Cherbourg. Brt-m^n Stuttgart, Cherbourg, Bremen
13.	marca:
Olympi'*, Cherbourg Paris, Havre
Hreruen, Cherbourg, Kremen
14.	marca:
Conte <;rarnle, Napoti, Genova Volendam, liuulognt* sur Mer, Rotterdam
18.	marca:
Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg
19.	marca:
Uerlin, Boulogne sur Mer, Bremen
20. marca:
A'luitania. Cherbourg . Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Pennland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napoti. Genova
24.	marca:
Lafayette, Havre
Statendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
25.	marca:
President Harding, Cherbourg, Hamburg
26.	marca:
I>resden, Cherbourg, Bremen
27.	marca: Majestic, Cherbourg Saturnia. Trst
lie de France, Havre
28.	marca:
C!eveland„ Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Minijetonka, Cherbourg
29.	marca: Baltic, Liverpool
30.	marca:
Europa, Cherbourg. Bremen
31.	marca: Bererigarin, v,nerbou:g
New Amsterdam, Boulogne sur Mer, Rotterdam
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih Darnikih:
PARIS 20. febr.; 14. marca
(6 P. M.) (12.05 A. M.) Ile de France 28. febr.; 27. marca
(1 P. M.) (4.30 P. M.) NaJkraJSa pot po železnici. Vsakdo Je
v posebni kabini z vsemi modernimi
udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene.
Vprašajte kateregakoli pooblaščenega agenta alt
FRENCH LINE
19 STATE 5TREET NEW YORK. N. Y.
NAS PRVI SKUPNI
VELIKONOČNI IZLET
PRIREDIMO
PO FRANCOSKI PROGI
S PARNIKOM
"PARIS"
DNE 14. MARCA <12.05 A. M.)
PRIHODNJI IZLET S PARNIKOM "ILE DE FRANCE'' priredimo dne 25. APRILA (1.00 P. M.) in —
Naš NAJVEČJI ter PRVI SPOMLADANSKI IZLET
bo pa na —
15. MAJA (4.30 P. M.) s parnikom
"ILE DE FRANCE
na katerega rojake že sedaj opozarjamo. Tedaj bo potnike spremljal naš uradnik g. A. Pestotnik skozi do Ljubljane, ki bo celo pot skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. Iz Pariza do Ljubljane vozi vlak sedaj samo
26 ur.
Po COSULICH Progi
PRIREDIMO
NAŠ PkVI ali VELIKONOČNI IZLET
DNE 10. MARCA (4.00 P. M.) preko Trsta z ladjo
"VULCANIA"
Nadaljni izleti po tej progi in s to ladjo se bodo vršili: 15. aprila — 19. maja in 30. julija.
Kdor žel! potovati v prijetni in veseli dražbi, naj se pridruži enema naših izletov in ne bo mu žal. Za naše letošnje izlete je že sedaj precejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu že nad 49 let in vsled tolikoletne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jib dovede k nam v pisarno.
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VIZE JEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TRVDKQ, —
Qakser State Bank
KJ 82 CORTLANDT ST, NEW YORK, N. Y.
MODERNI NAMIZNI GLOBUS
vam koristi pri čitanju časopisov in knjig, poda vam bolj živahno in enotno sliko dežel, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na ka. terem živimo, poveča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije.
KRASNO
BARVAN
TRPEŽNO IZDELAN
MODERN
VZOREC
TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave.
POTREBEN V
VSAKEM DOMU
ŠOLI ali PISARNI
Prednosti globusa
V premeru meri globus 6 ineev Visok je 10 inčev
Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dežele in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je lk posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo uporablja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovine v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaju je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite- dnevni čas v kateremkoli delu sveta. To je edini globus te velikosti s tako pripravo.
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM
Moderni namizni globus je vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-teli ga bodo občudovali, vi in člani vaše družine se boste dosti naučili iz njega.
Cena s poštnino vred '$2
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA
GLAS NARODA
$1.
75
216 West 18th Street ~ New York, N. Y.
_