I pio IVU!. fttUlIRB Z8E. V UdMIodL v fetrtefi 11 decembra 19ZS. Cena Din 1*50 I?ttaja tiife dan po joldne, limatl otdalj* im prasalke. — IasaraU: do 30 petit a 2 D. do 100 vrst 2 O 50 p, večji inseiati petu vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — mserata! davek posebej. — „ Sto renski Narod1' velja letno v Jnposlaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Opravatdtvos Knailova ulica stav. S. pritUčJe. — Telefon Stat. 304. Oradaiatvo Bnmliom ulica »t. 5, u »adatropia* — Taletoo itav. 34 IC Poštnina platana v gotovini. Naš vladar V zadnjih desetletjih se je pod pritiskom raznih socijalističnih teorij in drugih duševnih pokretov sirom sveta rre-cej mehaniziralo pojmovanje družbe in poedinca. Radi Ggromnega tehničnega napredka in zunanje civilizacije, se je izgubil zmisel za velike osebnosti. Pa tudi sicer nas je moderno življenje mehaniziralo na ta način, da nam je odvzelo pogled za osebnosti in za duhovno življenje sploh in da gledamo in živimo večinoma v površnosti. Vsi veliki pokreti v umetnosti, ki so se pojavili po svetovni vojni, pa so bili nekaka reakcija proti mehaničnemu pojmovanju družbe in poedinca pred svetovno vojno, ki je v dobri meri tudi izbruhnila radi mehanistično orijentirane diplomacije. Po vojni smo videli razne ekspresijoniste in socijalne revolu-cijonarce, ki so ffovorili o Človeku in njegovem dostojanstvu, o vrednosti človeka in njegovi centralni veljavi v družbi in prirodi. Toda osebni momenti, poročila o velikih osebnostih stopajo zopet v ospredje. Ljudje se zopet zanimalo za velike pesnike, isrralce in umetnike, za sposobne politike, in državnike. Kvaliteta poedinca stopa zopet v ospredje. Značaj našega časa, nepredvidena vprašanja gospodarstva, kulture in državne organizacije zahtevajo naglih ukrepov in direktnih akcij, ki so mogoče samo, ako jih vodijo veliki ljudje, dobri gospodarji, premeteni politiki in sposobni državniki. Problem direktnega, osebnega vodstva se javlja celo v demokratičnih državah, kjer boleha celokupni parlamentarizem, to je na priznani neokretnosti, dolgoveznostl, ne-gibčnosti, neekspeditivnosti. Problem direktnega vodstva je prilično rešen v gospodarstvu in celo pri največjih in najbolj kompliciranih akcijskih družbah je delokrog odločujočih direktorjev silno širok in prožen, tako da je vpliv upravnih svetnikov skoro neznaten. Kar velja za gospodarske pojave in za, gospodarsko organizacijo, se pojavlja v političnem življenju v še mnogo nujnejši in mnogo opasnejši obliki. Vsem so znane posledice modernega parlamentarizma in demokratičnega re. žima, kjer postaja ta režim žrtev strankarskih izrodkov in kjer se mesto boja za ideje proglaša boj politikov za oblast in državo. Koliko gospodarskih vprašanj je moralo z dnevnega reda, ker so se politiki pulili za sporedne stvari, mislili mesto na državo In narod na svoje politične organizacije! Koliko nepotrebnega preklanja je bilo v naši narodni skupščini, koliko časa so nam vzele Številne volitve, ki so razven tega stale državne blagajne občutne denarje. Klic po velikih voditeljih je vsled tega čedalje močnejši in predstavlja edino pravo rešitev danes vsekakor bo'ehaiočega parlamentarnega in demokratičnega sistema. Nad vsemi temi gospodarskimi in političnimi organizacijami pa imamo še ..drug organizem, naš državni organizem, ki zahteva tudi svojega graditelja, svojega stalnega voditelja in repre-zentanta, to je državnega predsednika, v našem slučaju monarha. Ta funkcija je velevažna v marsikaterem oziru. Je važna v težkih vojnih časih, je važna v mirnih časih, kjer je treba narodu vlivati vero v bodočnost in mu dati osebnega simbola državnega dostojanstva, direktnega voditelja državne usode! V tem položaju in za to nalogo se moramo Jusrosloveni šteti srečne, da imamo vladarja, ki razpolaga z vsemi tu potrebnimi vrMnami in ki je že do danes dokazal, da je sposoben voditi našo državo v srečno bodočnost! Zadostuje pokazati na veliko vlogo, ki io je igral naš kralj še kot vojskovodja in regent tekom svetovne vojne in neposredno po vomi, ko se je ustanavljala Jueoslaviia. Znano ie, kako oo-sejra s svojimi navodili, nasveti in nazori direktno v mednarodno politiko, kier igra radi svoje globokosti in resnosti najizdatneiŠo vlogo. Zlasti na zapadu ie dobro zanisan kot lojalen zaveznik in kot pacifist, ki pa bo znal v usodnem trenotku primerno zastopati vePavo naše države in našega naroda. S kolikem taktom je naš vladar posegal v naše parlamentarno in poliveno živlieme. kier je bilo treba nasvetov v razburkanih medstrankarskih borbah in često tudi direktnega posredovanja, da se ie odpravila nevarnost popolnega kaosa v politiki. Strankarsko živlienie pri nas ni mirno in hladnokrvno. Često nastopamo s ponolnoma južnjaškim temperamentom. Razburkani valovi političnih strasti nlUiskaio na vse strani in o vsem odloča le strankarska same- Kritičen položaj olade RR Ustmena demisija radikalnih ministrov. — Zakon o paroplovbi, — Afera dr. Lukinića. — Parlamentarne počitnice. — Zagreb, 16. decembra. (Izv.) Iz Beograda javljajo: Današnji beogradski listi prinašajo vesti o kritičnem položaja vlade R R Radikalno »Vreme, ki druzače povsod zagovarja sporazum z Radićem. o i n a čute položa' vlade z debel'ml naslovi: »Ministri podali dem is5 jo g. Pašićn. Potrjujejo se vest), da so radrkalni ministri ust-meno podali odstavko g. Pašiću, da omogočijo rekonstrukcijo vlade«. »Vreme« dalje zelo obširno poroča o konfliktu, ki le izbruhnil na včerajšnji seji ministrskega sveta med ministrom iavnih del radikalom Nikolo Uzunovićem in prosvetnim ministrom Stepano.u Radićem. Minister Uzunovic* ie ogorčeno In z velikim nezadovoljstvom kritiziral postopanje ministra Stepana Radića, ki se vtika v posle, slede katerih ni kompetenten. Gre v prvi vrsti za brodarski sindikat. Nikota Uzunovic je odkrito izjavil na se I ministrskega sveta napram Radiću, da sedanje razmere v vladi niso povoljne in so ne« vzdržljive. Konflikt med obema ministroma se je tako poostril, da se bo moral najbrž Stepan Radić na eni prihodnjih sej vlade opravičiti. Na zunaj radikali iziav-Ijajo. da ta incident v vladi ni večre važnosti. »Politika« veli. da je ta spor Stepana Radića tako razburil, da je moral predčasno zapustit! sejo ministrskega sveta. Papežeo političen gooor Papež o fašistovski vkdi. — Za Sovo! i sive z neuspelim atentatom na Mussolin'ja. — Odnošrji n?p?a*n Čehoslovaški in Jugoslaviji, oziroma ostalim državam, — Rim. 15. decembra. Včeraj se je vr- da bo mogla katoliška cerkev nadaljevati šil v Vatikanu povodom imenovanja štirih | svojo misijo nad dragim češkim narodom, novih kardinalov konzistorij, na katerem Mani razveseljiv )e položaj cerkve v Meje imel papež političen nagovor, Li se mu j hikl, ki ga more zboljšati Ie posebna inter-pripfcuje velik pomen. j vencija božje dobrote Dotikal se ie dru- Papež le uvodoma omenil srečen potek gih držav, zadovoljen ie tudi s katoliško Narodna skupščina je danes končala politično debato o izročitvi dr. Edo Lukinića sodišču. Parlamentarni krogi stvarno kritizirajo najnovejšo stilizacijo predloga skupščinske večine, ki samo graja nepravilnosti, zagrešene baje po bivšem ministru pravde dr. Lukiniču. Večina pa predlaga, da se dr. Lukinić ne izroči sodišču. Vlada še nI definitivno sklepala o na-daljnem delu narodne skupščine. Splošno mnenje je. da se narodna skupščina v kratkem odgodi do 15 januarja 1026. radi katoliških in pravoslavnih božičnih praznikov. Radi kralievega fo'stnega dne jutri seja skupščine odpade. V petek in v soboto pa Ima narodna skupščina reSiti še zakon o paroplovbi, s katerim se urejuje položaj brodarskega sindikata, oziroma se paproplovba podržavlja. Zakon mora biti kot nujen hitro sprejet, ker namerava vlada že s 1. januarjem po-državiti paroplovbo. Prometni minister Anta R a d o j e v l č je na včerajšnji avdiienci predložil kralju zakon o parnp'ovbi v predsankcijo. Daies je prometni minister ta zakon predloži! narodni skupščini kot nuj^n zakone. (Radi trano pretrgane telefonske zveze so tzos'la današnja dopoldanska pn-oč!la iz Beograda. — Op. ur.) svetega leta. Spominja se romarjev z vseh svetovnih strani in hvali brezhibno prometno poslovanje po Itali;i. kl je bMo vzorno navzlic težavam, celo v času zločinskega atentata, čeg ar preprečenje le sprejel z zadovoljstvom. Oni, od katerih je b?l odvisen dober Jzvršctek svetega leta. so čutili odgovornost pred vsem svetom, ki le pošllal romarje v Ital'r'o. Pokazali so pravo razumevanje za ono. kar so veleli veliki Interesi države in večnega mesta. Zahvaljujemo se vsem. ki so pripomogli k dobremu uspehu svetega leta In za vse. kar se je v zadnjem Času storilo za vero In cerkev, dasl je to le delno zadoščenje za krivico In škodo, storjeno veri in cerkvi pred dolg-m časom. De visu so verniki iz vseh krajev ugotovili, da položaj glavarja katoliške cerkve še od daleč ni tak. kakršen mu gre v resnici In kakršen je potreben najvišji avtoriteti, ki Jo Ima od Boga. Verniki so se mogli svobodno kretati, namestniku Jezusa Kristusa pa so se mogli približati le čez prag, katerega ne sme prestopiti, dokler bodo trajale sedane razmere. Glede razmerja Vatikana do držav je omenil glede češke republike, da se ie Izvedla ločitev cerkve od dižave na način. akcijo v Franciji. Po nekaterih drugih drŽavah In tako tudi v Jugoslaviji, ni ostalo nebo brez oblakov. Papež hoče braniti povsod! čast božjo In svete pravice katoliške cerkve. (Včerajšnji »Slovenec* pa je t3 stavek potvoril tako-Ie: »Izjavil le (papež), da je v vseh teh deželah dal pozvati vernike, da branijo čast božio in svete pravice katoliške cerkve! Uredn.) Imenovani so štiri novi kardinali in sicer: pariški nuncij Ceretti, brazilski nuncij Gasnarri. mons. Verde in mons. Odonella, nadškof v Anscagu. Od ugoslovensklfa škofov nI prišel nlkdo v poštev, da postane član kardinalskega kolegPa... — Rim, 15. decembra italijanskim listom zelo ugaja papežev nagovor, ki Je c.nen'al tako ljubeznivo fašistovsko vlado. Kar je rekel glede rimskega vprašanja, se smatra za korektno in ne more se žaliti nikogar. »Impero« meni celo, da nI več daleč čas. ko se rimsko, nad 50 let staro vprašanje reši za do vi JI vo. »Epoca« piše, da so od-nošaji med Italijansko državo In sv. stolico dobro karakterizirani z vzvišenimi besedami papeža o blaznem atentatu na poglavarja države. Koalicijski babinet Koth v Nemčiji ? Socijalisti za dr« Kocka, ker je vnet pristaš Avstrije. — Pred sološno železničarsko stavko v Nemčiji? — Berlin, 16. decembra. Včeraj so zelo skeptično presojali pogajanja demokrata dr. Kocha za sestavo razširjene koalicijske vlade. V politični javnosti prodira nazor, da je treba pospešiti vladino krizo, ker se od dne do dne pojavlja hujša socijalna kri* za v zvezi z gospodarskim položajem. — Splošna situacija je zelo kritična, ker so se prekinila pogajanja državne železniške uprave z železničarji glede povišanja mezd. Železničarji groze s splošno stavko. Dok« tor Koch kot mandatar za sestavo vlade je vodil včeraj pozno v noč živahna pogaja« cja z zastopniki posamnih parlamentarnih skupin. — Berlin, 16. decembra. (Tzv.) Danes to se pojavila optimistična mnenja o možno« Nemčiji sti sestave širokega kabineta dr. Kocha. — Težkoče so le, ker socijalni demokrati Se vedno izražajo svoje pomisleke proti široki koaliciji. Socijalni demokrati zahtevajo od* stranitev sedanjega ministra za državno b ram bo Gesslerja. Osebnost dr. Kocha sa» ma na sebi je zelo simpatična socijalnim demokratom. Dr. Koch je posten demokrat. Bil je notranji minister ravno v času, ko je izbruhnil znani Kappov monarhistični puč ter si je pridobil velikih zaslug za re* publiko, ker se mu je posrećilo ta puč po* polnoma udušiti. Dr. Koch je obenem od* krit in vnet pristaš in zagovornik priklju* Čitve Avstrije k Nemčiji. O tem vprašanju je že večkrat javno govoril na shodih. — volja. V taki dobi in v takih razmerah je prava sreča, da imamo vladarja, ki kot vrhovni šef in organizator državnega napredka in državne bodočnosti, miri strankarske strasti, vpliva pomirjevalno na državnike in politike ter jih usmerja v pravec naših vsenarodnih Interesov. Veljava našeea vladaria v volski je prevladujoča, takisto njegov ugled v narodu, ki vidi državo le v simboličnem njenem predstavniku. Poset v črni eori in Dalmaciji koncem poletja je nudil približno sliko, kaj je naš vladar narodu in kaj stori ta narod, ako ga vladar pokliče, da stori svojo dolžnost napram njemu in domovini. V tem je upravičen naš monarhizem, v tem je najboljše jamstvo za napredek in bodočnost našega naroda. V tem duhu praznujemo tudi kraljev rojstni dan in kličemo: Ni. Veličanstvo kralj Aleksander, čuvar naše državne skupnosti, naš v^^Scni vladar ««ai JEivJ! Bližajo se božični prazniki, Novo leto je pred durmi! Vse hoče biti za praznike novof vsi kupujejo božična in novoletna darila. — A kje naj jih kupijo? — To pove trgovec potom oglasov v «Slov. Naroda»! Konference Male antante — Beograd, 16. decembra. (Izv.) Beo* gradski listi so zadnje dni poročali, da se vrši konferenca zunanjih ministrov držav Male antante v dneh od 15. do 20. januarja v Dubrovniku. Nekateri listi celo javljajo, da se zunanji ministri dr. Benes, Duca in dr. N.nčić sestanejo najprvo v Splitu, od koder se odpeljejo nato na parniku »Kara* gjorgje» v Dubrovnik. Za okolnost, da se ne vrši redni sestanek Male antante v Beo* gradu, navajajo različne razloge, zlasti da žele zunanji ministri obravnavati brez hru* pa in reklame vse mednarodne probleme, ki se nanašajo na vitalne interese maloantant* nih držav. Nekateri listi v inozemstvu so javljali, da bo Mala antanta razpravljala o monarhi stične m gibanju na Madžarskem in o odnos" a jih sovjetske Rusije do balkan* skih driav. Vse te vesti so preuranjene in zgolj kombinacije. — Beograd. 16. decembra. (Izv.) Danes so se razširile govorice, izvirajoče deloma iz vladnih krofov, da je konferenca Male antante sporazumno z zunanjimi ministri odgođena do meseca februarja 1926. Ro» munska vlada ie že odgovorila na zadevne predloge našega zunanjega ministrstva. Me* sto sestanka še ni definitivno določeno, ker je zunanji minister dr. Beneš odsoten iz Prage. PROTEST LJUBLJANSKE UNIVERZE — Beoprad. 16. decembra. (Izv.) V ime« nu univerzUevnega sveta in v imenu aka* demske mladine ljubljanske univerze je rektor dr. Leon^d P i t a mi c dopos*a! mi* nJstrskemu pred edniku, prosvetnemu ministru in narodni skupščini manifest ljub* Ijanske univerze, ki svečano protestira proti nameravani ukinitvi univerze. Prosvetnemu mnvstr^tvu in drug'm faVtorjem le obenem predloženo izčrpno porodilo o dos*daniih znanstvenih uspeh'h, ki jih je dosegla mla* da ljubljanska univerza, RADIČ USTANOVI WMETSKO GLFTMLIČČE _ Zagreb, 16. decembra. (Izv.) Oficijelno glasilo Radičeve stranke »Dom* javlja danes, da se pr:tao3nja gledališka predstava za seljake vrši v Zagrebu dne S. Januarja 1926. Tgro določi sam prosvetni m!-nister Stepan Radič, ki zahteva, da se dovolj seljakom za predstave polovična vstopnina In aranžira brezplačna vožnja po železnici. »Dom« tndi pripominja, da Je Stje para Radič uvedel akcijo, da se zgradi na zagrebškem seimiSču veliko kmečko gledališče za 5 do 10.000 ljudi. To gledišče naj bi bil nekak spomenik na svoječasno prisego, ki Jo je Radič dal kot republikanec na velikem zborovanju na sejmišču. STEIN*EISSOVA PODJETJA V ZASEBNIH ROKAH Beograd. 15. decembra, n, Tz kabineta ministra za šume in rudnike se ob-iavlia: »Ministrski svet ie sprejel na svoji današnii seii predlog ministra za Sume in rudnike, nai se gozdno podietič Dobrljin - Drvar, takozvano Steinbeiso-vo podietie. č:gar lastnica ie država, da Dotom iavne licitacije v zakup z vsemi pravicami eksoloatacne vsega grozdnega komnleksa tega oodietia. V zakup se odda »o železnica, žage na Drvarju in v Dobriiinu. skladišča v Šibeniku z vsemi industrijskimi napravami vsa poslopia za gozdno manipulacijo, delavnice in ves vagonski park. Progi Prijedor-Knin in Srebrnica - Jajce, na katerih se mora vzdrževati ves onomet, se izločita iz podietia in izročita v upravo in obrat železniškemu ravnateljstvu v Sa-raievu. Delniška glavnica se zviša na 20 milijonov dinarjev. Tako bo moglo podietie v zasebnih rokah in s privatnim kapitalom popolnoma izpolniti naloge naivečie državne industrije brez žrtev in rizika s strani države. Lastninsko pravico ima država še nada1ie.» IMEOVANJE V DIREKCIJI AGRARNE REFORME -— Beograd, 16. decembra, (Izv.) «Služ* bene Novine* objavljajo imenovanje dose* danjega referenta pri direkciji za agrarno reformo v Ljubljani g. Albina Radikona za inšpektorja agrarne direkcije istotam. In« Spektor Radikon je že nad tri leta dodeljen agrarni direkciji, svoječasno je bil sodnik v Puli, Nedosegljiva glede trajno* #ti m jakosti žarenja 1 SPORAZUM MED TURČIJO IN JUGOSLAVIJO — Beograd, 16. decembra. (Izv.) Zunae nji minister turške republike Ružti bej se na svojem povratku iz Parizu ustavi v Beoj gradu dva ali tri dni. Sestane se z zunanjim ministrom dr. N i n 5 i č e m, da . razpravlja ž nj'm o vseh cbe državi zadevajočih vpra* šanjih in o raznih pogodbah, ki se imalo skleniti takoj po obojestranski ratifikaciji pogodbe o miru, oziroma prijateljstvu. MIROVNA NOVINARSKA KONFERENCA Pariz, 15. decembra, d. Mednarodno udruženje pri Zvezi narodov akreditiranih novinarjev namerava sklicati mednarodno mirovno konferenco tiska. Udruženie bo stooilo v stik z vodilnimi novinarskimi organizacijami v raznih državah v svrho sodelovanja na konferenci. Borzna poročila Ljubljanska borza LES. Hrastovi plohi neobrobljem" 70, SO, 90, 100, 110, frc. meja 2 w 900, 900; bukovi plohi 120, 140, 160 mm od 2—2.5'), 3—3.50, 4—4.50 m, I. II, III monte z prerezanim srcem ostrorobo frc. vac. Postojna trs. 3 vag. 675, 680; trami monte po noti frc v. n. p. skorete jelka 13 mm, 4 m, monte fez. vag. Postojna trs. —, 600; deske jelka 25 mm, 4 m monte frc. vas. Postojna trti —* 520; hrastovi hlodi -">d 3 m napr. od 30 cm I. II napr. frc n. p. 4?0, —: borovi h'^dJ od 25 cm napr. medla 32 od z—7 m frc n. p. —, 220. 2lto. P&enica bačka frc a. p. —, 285. Koruza umet. suš. rrc. s? a v. p. —, 155. Ajda domaČa frc. v. slov. p. —, 255. Proso domaČe frc. v. slov. p. —, 205. Otrobi nezmteti v vreč frc. v. med j. p. —, S5. Otrobi zmleti drobnJ frc. v. med j. p. —, 125. Krompir beli frc vag. Staj. p. —, 80. Krompir rožnat frc. vagr Staj. p. —, 75. Brinje ital. tre. vag. LJ. — 375. Laneno seme frc. vag. L j. _, 550. Sil- vovka 50 odst. frc v. e romska p. —, 2000. Mast. gar. čisto svinjska netto fr. —, 2103. Mast sod frc. v. ban. p. —, 2100. Efekti. 2 in pol odst. drž. renta za vojno &ko> do 320; 7 odst. in vest. pos. iz L 1921 78 m pol. 80; Celjska posojilnica d. d. 200, 202, 202: Ljubljanska kreditna banka 210; Mer. kantilna banka 100, 104; Prva hrvatska štedionica 950; Krodltni zavod 175, 185; Slavenska banka 30; Strojne tovarne in livarne 125; Nihag d. d. 35; ZdmŽene papirnice 120, 125; Stavbena družba d. đ Ljubljana 100, 110; Sešlr d. d. 115, 120; 4 to pol odst. kom. zad. dež. bke. 20. 22; 4 to pol odst. zast. L kr. dež. bke. 20, 22. Zagrebška borza. Dne 16. dec Sprejeto ob 13. Devize: Curih 10.855—10.935, Praga 166.40—168.40, Pariz 202.67-206.67, New-york 56.10—56.70, London 272.86—274.36, Milan 226.79-229.19, Berlin 13.38!—13.4*1, Dunaj 791.40—S01.40. Valute: dolar 55.45 56.05. 7% mvest. posoj. 1921 78—78.25, 2xhV* drž. rente za ratnu štetu 324—325.50, 324 —325, Ljublj. kreditna 210, Hrv. eskompt-na banka 118—120, Kreditna banka, Zsb. 133-135. Hipotek ama banka 64 —64.50. Ju-gobanka 10S—109, Praštediona 945—950, Slavenska banka 50, Ek«=ptoatac!ja 40—45, šečerana, Osijek 430—440, Isls d. d. 62—64, Nihad 38, Gin man 360. Slaveks 140—155, Slavonija 4414—15, Trboveljska 32(^330, Vevče 120, Inozemske borze. — Curih, 16. decembra. Borza: Beo* grad 9.20, Pariz 18.90, London 25.125, Ncw* york 518, Milan 20.875. Parga 15.355, Dunaj 73.08. — Trst, 16. decembra. Beograd 43.90 do 44. Pariz 90, London 120.30—120.40, Ncw* york 518, Milan 20.875, Praga 15355, Durih 477—479, Dunaj 347—352 Inserirajte v „Slov. Narodu"! ftran 2. »8 LOVCNSK1 NAR O D« dne 17. decembra 1926. St^v. 286 l&Macfmr: \ Iz novih pesmi Rapsodije nekaj trenotkov iz £ 1914* Teško s palico se opiraje kajti starost slaba je opora — I«/ kralj Peter je ob jarkih srbskih: mDaea moja, težek Čas prihaja: Švabov je $totisoče pred nami Jn za njimi Je stotisoč švabov, m tu nas je le peščica mala, v taj peščici Srbija je cela. Slavnostno ste dali mi prisego, da vsi daste kri za domovino, danes pa zahteva domovina, da živite, da na pade m vami, kajti vi šle danu domovina — ta življenje vaše — seje bodočnost Jaz odveze m ve* prisege svete, vračam vam besedo vašo dano: povrnite k ženam se in ded, k poljem Čredam se domov vrnite. Švaba bo od vas zahteval davkov, m Uvijanja vam daruje Švaba, ča ne bo orožja v rokah vaših. A Jat, dece, človek star, slaboten, ta ostanem in počakam Svabe, da se zadnjič z njimi razgovarjem, kot se razgovarja šumadinec Komor drago, a mano J naj ostane, m to glas te bolnega je starca. Srbija veliz udaj se. idil...» — || ; Siti eden nt odšel iz Jarkov i k leni svojt, ded, poljem, čredam, i 1 krat jem so ostali v vojnem polju. H. i Htta bitka se Je, bitka slavna, kakor hruške padali so Švabi < če drevo potrese! s polno vejo. . Kdor ni padel, bežal Je na Dunav nihče ni le belal tako nsglo; ■ kdo **er]et bi, da Je kdaj mogoče, , da tako bežijo — lete vranov. } ni. * V mesto Beograd kralj Peter Jase, ' Herod v množicah stoji po cestah. 1 glav odkritih sloje stard, dečki, * lene klanjajo se tiho. sveto i da šelest le praporov se Čuje, i ki znad streh in oken plapolajo. ; Padale večerne prve sence * SO na sivi zimski dan mrakotni, ko kralj Peter jahat Je po mestu in za nJim junaki vsi njegovi. Prišli so do cerkve in obstali. V sveti hram vstopili so, kjer sveče trepeta je Žarke pošiljale po oltarjih so, ikonah starih, po svetnikih in po stenah belih. ' Pred oltar pokleknil Je kralj Peter i in za nJim junaki srbski hrabri in ves narod po tišini sveti. In naenkrat kralj na glas zapiska ' iz globine duše misli polne 1 ker ne more najti sam besede ( ta zahvalo radosti in prošnje j za pomoč, ki Bog jo je podelil za pomoč, ki naj jo da v bodoče... * Za nJim zaplakati so vsi junaki i in ves narod iz duše hvalepolne. < IV. i V mrak večerni šel je kralj iz cerkve v konak svoj se kralj je Peter vračal okna vsa so bila razsvetljena, v žarkih njih vihrale so zastave, narod je slavil svoj praznik zmaga. Švigale nad glavami so čapke, robd mahali iz dalj v pozdravet kralj odzdravlja, solze si otira, konak ves žari se v svetlih lučih m na vratih razprostrt je prapor prapor Švabe, vragov črnožoltih, ki nad konakom so ga razvili. Modri belec kraljev se ustavi in pogleda prapor črnožoltt, stopi z nogo in po njem udarja, kot da s tem izkazati bi hotel svoje konjsko mu zaničevanje. tz lista *Nar. osvobojen je* z dne U. X. 1925. Žrebanje loterije Sokola 1 na Taboru Na Taboru je snočl točno ob 18. pridete žrebanje velike loterije Sokola L pod kontrolo fin. oblasti, javnega notarja te posebne komisije, Vseh dobitkov je bilo 2348 v skupni vrednosti 220.000 Din. Za žrebanje je prišlo v poStev 100.000 številk m sicer 21 serij po 4762 oziToma 4161 številk. Loterijska komisija Je obstojala Iz predsednika viš. rač. svetnika Dragotina L u n-d r a, ter članov, staroste Sokola L dr. P. Pestotnlk In uradnika Pok. zavoda Ant C o t a r j a, za lin. oblast sta bila prisotna preglednik fin. kontrole Fran Pust m podpregled. fin. kontrole Trsa Jekel, tk sta pazila, da se je žrebanje vrSUo pravdno ia v redu. Notar dr. Kuhar Je obenem kot notar nadzoroval pravilnost žrebanja po izdelanem načrta. Od straši Sokola L le vodil oficijelni zapisnik Rudolf Za vršni k. učitelj v Mostah, kot zastopnik Ju-goslovenskega Saveza je bU prisoten g. J. De v. Posamne številke je Žrebal član Sokola L Ivan Loze j. Komisija je sklenila, ko je ugotovila, da Je vse za žrebanje pravilno pripravljeno, da so veljavne vse one srečke, za katere je denar do včeraj 18. zvečer prispel na čekovni urad aH na blagajno Sokola L, loterijski odsek. Razveljavile so se nekatere srečke. Glede dobitkov od 50 Din je treba pripomniti, da zadene te dobitke najprej e vlečena Številka in obenem participira tudi številka- ki Je spredaj hi številka, ki Je za iz vlečeno številko. Žrebanje je trajalo od 18. do polnoči. Za glavne In večje dobitke }e vladalo veliko zanimanje ter se Je na Taboru zbralo več Hudi, ki so z nestrpnostjo pričakovali o&javo prvin glavnih Številk odnosno dobitkov. Omeniti je treba še, da pri dobitkih od 25 Din dalje participiraj o obenem z Lzvle-£eno številko dve številki spredaj in dve številki zadaj. Spodaj objavljamo no vrsti izžrebane Številke glede glavnih ta večjih dobitkov do Dio 100. Glavni dobitek (50.000 Di.i> je dobila seriia XX št. 4135. II. Klavni dobitek (25.000 Din) serija XV št. 2160; III. slav ni dobitek (15.000 Din) seriia XX Št. 2021; IV. slavni dobitek (10.000 Din) serija XIV št. 868. Po 5000 Din sk> zadeti: seriia V St. 266S; XV št 743: X ŠL 4384; III St. 1204. Po 2500 Din: serija X št 4368: VH št. 2167: IV št. 1252: XIX št. 2663: II 5t. 3000: XVII št. 559: XVIII št 1202; VI Št. 900; XIX št. 2608; XIX št 2609. Po 1000 Din seriie: V št. 2589; V št. 3966: VI št. 2004: X št. 4059; II št. 3791; XXI Št. 1191; XIX št. 3267. XIX št. 3268; XII št 4000; IV št. 2789; XII št. 784; X št. 83; XI št. 1329; IX št. 1061; III št. 4252. Po 500 Din šerife: XI št. 4630: XXI št 1023: V št 2247; III št. 4042: IV št. 4313; XIV št. 4130; V št. 4449; XV St. 3378: XV št. 3017: I št. 4487: XIX tt. 4717: VII št. 387; I št. 3275; V št 2753; XIX št 1199. Dalie ie bilo izžrebanih še večie število dobitkov do 100. 50. 25 in 12.50 Din. Predavanje v društvu „Soča" Dne 12. t. m. je g-đ«. Jerica Zemlja nova, voditeljica aospodinske Sole na Mladiki Je predavala o temi: »Važnost dobrega. In razumnega gospodinjstva«. Naj. prej je aranžer predavanj g. Sflllgoj povdarjal, da se vrti ta večer od obstoja društva 95. predavanje, a da je to prvi« ko predava dama, zato jo tembolj- Iskreno pozdravlja. Ode. Zemljanov« je na to uvodoma kazala na harmonijo, prijetno«!, srečo in zadovoljstvo v hiši, ▼ kateri vlada red In čistost Za vsakdanje življenje je potrebna racijonelna in okusna kuhinja. Ona čuva m neguje zdravje, pospešuje fizični, kakor tudi duševni razvoj dece brez drage zdravniške pomoči. Sposobna gospodinja e trudom doseza povoljne uspebe pri bogati zalogi, pri skromnih sredstvih, pa je to prava umetnost. V tem ozira prednja, čljo gospodinje nam sosednjih narodov, posebno Čehinje in Nemke. Na ta način mat' no zmanjšujejo dnevne izdatke tn olajšujejo, posebno v sedanjih težavnih in dragih razmerah velike skrbi moža za vsakdanji obstoj družine. Ker je družinsko življenje temelj narodnemu in državnemu življenju, so Štedljive Čehinje v veliki meri pripo mogle dvlgnjnju materijalne in po temu tudi dvtgnjenje duševne kulture Češkega naroda, katerega napredek občuduje danes ves svet. Kakor ene, tako tudi druge so do take umetnosti prišle potom dobro organiziranih gospodinjskih šol, katere se pri nas nahajajo šele v povojih, odnosno jih dandanes sploh še nimamo. Naši merodajni faktorji in vsa naša Javnost obrača vso svojo pazljivost na dnevno strankarsko politiko, gobi prt temo svojo energijo ln zapravlja tež. ki denar, pozablja pa na Izobrazbo ženskega naraščaja, bodočih mater in gospodinj. V takih razmerah, ni čudno, ako se danes mladenke zanimajo samo za ples, šport tn razne zabave, mesto da bi se resno pripravljale za žlvljenje. Prot Zrebljf 5 se Je prodarrateljf-cl v najtoplejših besedah zahvali! srn predavanje, katerega predmet sadira globoko v družinsko življenje. Zlasti pa Je pordar. jal, da bi morala dama, ln najsi je te tako Izobražena in ernanclpirana, aokoaeati gospodinjsko So! o. Publika, posebno pa mnogošte vil no zastopani ieaski svet. j« pazljivo sledila zanimivi argumentaciji to je gdč. predavateljico obdarila z velikim dolgotrajajočirrt ploskanjem Takih predavanj Selimo še mnogo v društvu »Soča«. Ljubljanska porota V LJubljani dne 15. Aec Poneverbe pri ćehoslavlj) na Jesenicah. Porotnikr so verjeli obtoženemu Ni-kolaju Webru* da Je poneverjal denar vsled denarnih stisk In da Je imel namen, Škodo poravnati, zato so vprašanje glede poneverbe soglasno zanikali, nakar je sodišče VVebra oprostilo. Zagovornik dr. Lnlek (pisarna dr. j?irca). Torej že drugi slnČaj v sedanjem aasedanju. ko so porotniki zaradi poneverbe obtoženega oprostili) Velike tatvina t Žitnem zavoda. Predseduje sod. svetnik Janša, votan-ta sta vlš. sod. svetnJka Vidic ta Kržič. Državno pravdništvo zastopa dr. Mastnak. Zagovornik predsednik dež* sodišča v pok. dr. Papež. Pri inventuri v Žitnem zavodu v Ljubljani so koncem leta 1024 ugotovili velikanske primanjkljaje na ŽJtu fe moki. Tatvin je bil osumljen 331etni delavec Anton Babnik iz Šmarja, ker je bil zaposlen pri Imenovanem zavoda od 22. februarja 1933 do 12. novembra 1924, ko so ga aretirali. Obtoženec je bil zaradi tatvin že 4krat predkaznovan. Ukradeno žito je prodajaj raznim osebam, največ tzvoščkom, za gotovino al! za vožnje. Za moko pa so bili odjemalci celo nekateri trgovci. So-osumljenih je 14 oseb« ki pridejo pred deželno sodišče. Obtoženi Je b9 večinoma zaposlen v skladišču na Dunajski cesti (Muhlelsenova hiša), deloma pa tudi v drugem skladišču na Miklošičevi cesti, čez opoldanske ure, ko Je delo počivalo, se Je skladišče zakle-pilo In se le ključ od prvegi skladišča na Dunajski cesti prinašal v drugo skladišče na Miklošičevi cesti v shramba To Je opazil obtoženec tn sklenil, da bo začel krasti. Tatvino le izvrši!. tako. da Je vsakokrat med opoldanskim odmorom vzel v skladišču ua Miklošičev! cesti ključe, Sel v skladišče na Dunajski cesti, odklenil in spravil tz skladišča razno Žito ln moko. To blago le aH takoj na Hcu mesta čakajočemu odjemalcu Izročil, ali ga spravil na svoj dom ali pa ga skril v drugem skladi šu ln ga dal pri ugodni priliki odnesti ali odpeljan. Koliko žita te moke je v resnici ukradel, se nI moglo natančno dognati, zato se obtožba omejuje le na tisto količino žita In moke, 6 kateri se Je dognalo, da jo Je obtoženec Izročil raznim osebam m katere tatvine tudi v splošnem priznava. Na omenjeni način se Je dognalo, da Je obtoženec vzel žitnemu zavodu najmanj 1836 kg ovsa a 3.20 Dm = 5875 Din, 370 kg koruze a 2.25 = 832.50 Din, 106 kz Ječmena a 4.05 = 689 75 Din in 1010 kg moke a 5.60 = 5656 Din, kupno torej sa najmanj 13.054 Din. Obtoženec, ki le »mel 45 Dtn dnevne plače m 25 kg moke na mesec po izredno znižani ceni a 1.45 Din za kg, je živel potratno ter se opetovano vozil na Izlete v okolico, Izvoščke pa od škodo v al z ovsern, koruzo aH moko. Pri tem je manipuliral tako predrzno, da Je pri belem dnevu naročil voznike na dvorišče pred skladišče ter nalagal težke vreče na voz. Včasih Je natovoril kar po 12 do 15 vreč žita, ozfr. moke. Vsaka vreča moke tehta 85 kg. Včasfh pa Se naložil tako vrečo moke kar na dvokolnico ter si Jo odpeljal na dom. Obtoženec pa Je bfl še na drugem polju »delaven«. V dogovor Je stopil z Reich-ovima hlapcema Avgustom Marenčetom in . Karlom Gorencem. ki sta prevažala za I Relchovo tovarno po cele vagone premoga s kolodvora. Od tega premoga sta hlapca pokradla okoli 22.485 k* v vrednosti 8000 Dtn. Ukradeni premog je večinoma razprodal obtoženi Babnik. pri tem pa seve tudi nase ni pozabil. Tako je prodal Babnik trgovcu A. St 2 voza, t J. 4400 kg premoga, družbi »Ilirija« tudi 2 voza t ]. 2700 kg, neki Hermmi B. 2000 kg, trgovcu V. 4865 kg itd. Za uslugo sta mu tatinska hlapca enkrat dala 300 kg premoga, vsa- kJkrst pa del »zaslužka« v gotovini. Obtoženi prizna, da le vedel, da sta Imenovana hlapca premog kradla svojemu gospodarju Adolfu Reichu, kakor tudi. da ga le razpečeval, odnosno s: ga pridobil Denar P3. ki st ga Je s to komisijo* prtslužfl, Je napravil z vožnjami m drugimi zabavami. Povabljenih Je 16 prič, ozlr. se njihove Izpovedne prečitajo. Politične vesti = O razmerja med Orjuno In SDS je sprejel direktorij Orjune v svoji seji v Splitu dne 12. L m. sledeče sklepe: 1. O. Svetozar Pribičević je rekel pri otvoritvi kongresa SDS v Beogradu besede: »Tako se konča vsaka akcija, ki ni postavljena na načelnem temelju, temveč je narekovana po osebinh nagibih in interesih*. S temi besedami se je merilo na g. Ljubo Leontiča, ki se je čutil težko prizadet na svoji časti in svojem poštenju. Prizadeti dr. Leontić je bil primoran in uoravičen. da je takoj reagiral, a to v obrrasbo lastne časti in z ozirom na ugled in interese naše organizacije, ki ji dr. Leontić načeluje. Z. Z ozirom ua drugi del znanega govora Sv. PribiČeviča zavrača direktorij Orjune najodloČnejše govorinkove trditve, ki se nanašajo na neodvisnost naše organizacije in kategorično izjavlja, da v vodstvu Orjune ni nikdar bila tendenca, da se Orjuna proglasi za stranko, niti da bi se kaki stranki DribMžala, temveč se drži dosledno vseh sklepov, da organizacija ohrani svoje brezkompromisno stališče kot izventrankarski in nadstrankarski pokret Zaradi tesa ne more biti govora o tem. da bi se Orjuna približevala ali odstranjevala kaki politični stranki. = Radie* o sestanku s Petrovičem in o Izenačenju koledarja. Današnji »Dom« priobčuje o sestanku Stjepana Radića z bivšim notranjim ministrom Nastasom Petrovičem to-le notico: »Predsednik HSS St Radič ie vrnil po-set g. Nastasu Petroviču. Oba sta se nad eno uro presrčno pomenkovala kot stara prijatelja o raznih stvareh, zlasti o kmetskem gospodarstvu. Dotaknila sta se tudi važnih političnih vprašani, zlasti pa politike narodnega sporazuma. — V isti Številki oovdarja Radičevo ela-silo, da je treba čimprej izenačiti koledar, ki še vedno ni izenačen, dasi proklamira znana krfska deklaracija enotni koledar kot eden glavnih pogojev našega ujedinjenja. J litijska ftrailna ~ —j Okraden Dunajčan. Pretekli mesec se je mudil v Trstu dunajski trgovec Karol P. Ko Je sedel pred neko kavarno, sta se mu približali dve elegantni, močno parfumi-rani mladenki sledil ]e pogovor In končno izprehod v bližnji vrt. Tam so sedeli skupaj, mladenki sta se mu laskali in ko ga je ena objemala, mu Je druga ukradla iz žepa Ustnico s precejšnjo svoto denarja. Poiem sta se naglo odstranili. OkradenJ trgovec Je sporočil policiji, kaj se mu je pripetilo In obe prodajalki ljubezni sta prisil pred sodišče. Adellna Pečarič (Pecchiaricht!) Je obsojena na 8 mesecev in 10 dni zapora, A. Roset pa na 5 dni. —J S plinom se je zadušila v Trstu v ulici XX. sett. šl 24 20-lerna služkinja Kristina UkoviČ. Zjutraj so jo našli v njeni sobi na tleh ležečo. Pozabila je zapreti pipo pri plinovi napeljavi ln ta!:o Je plin iz kuhinje puhtel v njeno sobico, Jo omamil in zadušil. —J Na Velikem Lošinju se je bil udomačil avstrijski nadvojvoda Karel žteian. Lepi otok in krasno podnebje sta mu Izdatno prljala pa tudi uredil si je bil svoje domovanje zelo udobno in prijetno. Nadvojvoda je Imel krasen, velik park. Vse imetje nadvojvode je bilo v vojni zaplenjeno in sedaj se občina bori s vlado pred vsem za posest parka. Kmetje so moraH nadvojvodi odstopiti mnogo zamljišča sa majhen denar. Zastopniki občine so napro-siH te dni vlado inova, da jI odstopi park. ki ga nujno potrebuje Veliki Ix>SInj za tujski promet. — V Rimu zavlačujejo to zadevo In nič se ne ve, komu pripade krasni park. Tudi nadvojvoda se potom svojega zeta Klosea, ki je italijanski podanik, bori za ohranitev svoje posesti. —J Razstava slikarja Črnlgoja. Odbor umetniškega krožka v Gorici priredi te dni razstavo, na kateri bodo Izložena tudi dela tržaškega slikarja A. Crnigoja. Razstava Je v Nunski ulici št 14. oltiisko cikorije^ Iz Celja —c Smrtna kosa. V Celjski bolnici le umrl na pljučnici žalskl kaplan s. Rop. Naj v miru počiva! —C Slomškovo tiskovno zadrugo se ustanovili 10. t m v Celju- Za predsednika odbora je bU izvoljen ce!!*kl kaplan Las-bacher. —c Smrt rad! nesrečnega padca. Pcv sestrrtk Maki Vrate fz Dobrove v celjski okolici je prise! te dni po opravkih v mesto. Ker jč bilo vse rmrzio, ie tako nesrečno padel, da je vsied dob!"enih poškodb umrl. —c Dobrodelna prireditev državne kra Jevne zaščite dece tn mladine v Celju, ki se ie vrSila v soboto in nedeljo. Je lepo uspela. V soboto ie bil obisk sicer slab, v ntdelo pa je bil dober. Točke na odru io se izvedle krasna Vse se in zWo v poetično in vzgojno onotno prireditev. Dohodek prireditve se bo vporabil za bo žičnico rev cim otrokom r>a celskih osnovnih šolah —c Seznam prostih stanovanj objavlb zor>et stanovanjsko sodišče. Stranke, k! re* flektlrajo na eno izmed teh izpraznienit! stanovanj, se moralo javiti do IS. decembra do 12 nre pri stanovanjskem sodišču. —C Obrtniški shod, ki se je vršil v nedeljo v Narodnem domu v Celin, je bfl dobro obiskan. Med drugim je na shodu obširno poročal o reformi bolni*Ve bla«a ne g. Ivan Bizjak. Shod le sprejel reolučljo. v kateri se zahteva v glavnem decentralizacija bolniških blagajn In za uvedbo novih, v smislu bivših okrajnih botatfkDi blagajn. Zvišanje dosedanjih prispevkov obrtništvo odločno odklanja. Radi enotnega nastopa bo Zveza obrtnih društev v Celju sklicala en-k* to iDteresrranih krogov. Iz Maribora —03 NadalJnJ program Ljudske o nI ve* ie v Mariboru. Po prav dobro uspelih predavanjih o ruski arhitekturi (dr. Štele) ln ruski duši (B. Borko) bo nudila Llud«ka univerza svojemu občinstvu, zlasti še prijateljem ruske kulture, več nadaljnjih predavanj. V petek dne 18. t m. bo predaval g. prof. Oruntar o ruski pokrajini. Ob lepih skioptlčnlh slikah popel>e slušatelje v staro-slavno Moskvo z njenim divjim Kre.nljem, v monastlrs'e podrobnosti radi raz^ delitve avstrijskih arhivov. Radi tega veliki župan do božičnih praznikov nc bo spre« jemal strank. —m Podmženjo kruha so mariborski peki izvedli samovoljno brez odobrenja pristojne obrtne oblasti, ki jc sedaj pozvala zadrugo pekov, naj predloži nov regulatrv, hicer bo oblast sama cene določila. Pri belem pecivu bi bilo neznatno povišanje cen utemeljeno, nikakor pa ne pri črnem kruhu, ker so cene črni moki celo padle. —m Društvo hišnih posestnikov sklw cuje za prihodnjo nedeljo pri Gainbrinuftu veliko protestno zborovanje zoper prehude davke. —m Sveta vojska si je Izvolila nov.-odbor, ker je predsednik prof. dr. Kovacic odstopil. V novi odbor so izvoljeni gimna-zijski ravnatelj dr. Tominšek, prof. dr. Do* lar, J. Stabej. A. Krepek Iti ga. Stupica. —m Drava zamrznila. Od elektrarne Fala do postaje Br€>zno Je Drava cez in eez zamrznila. ■ .8i ii V. L Križanovska: 126 0 kraljestvu nesmrtnih Roman. Vse, kar imate, ste prejeli od Brahme. Zdaj iščete miru in pokoja, pa ne veste, da ga nI in da je absolutna sreča samo v neprestanem delu. Niste Se zreli, da bi stopili v raj in zrli svetlo Brahmino obličje. Pojdite torej ln slavite ga, da zaslužiti njegovo milost! Skrivnostni glas Je ntihnll. Del pravičnih Je ponižno povesil glave in začel moliti.1 Toda Vajd-hlvine duše se je polastila divja jeza. Dvom, ki £a je neprestano mučil in spremljal tja do rajskih vrat, mu je zlobno šepetal: — Nu, kaj praviš na to? Kdo je imel prav? Srdito je planil Vajdhiva na svetlo steno, hotel je splezati nanjo in venomer je kričal: — Pokaži se, obljubljeno pravosodje! Sodi moje tirane in daj mi plačilo za vsa dobra dela! Odgovora ni bilo. In zopet je planil naprej ter srdito zaklel. Naenkrat so se zvezde okrog njegove glave spremenila v oblak črnega dima. Vse ozračje je zatrepetalo, izza skrivnostne ograje je dvignila strela in prodrla Vajdhlvino srce. Njegovo prozorno telo je razpadlo na tisoče atomov, razbrzdane sile prvobitnega kaosa so ga zgrabile ln potegnile v ognjeni vrtinec« ki ie sežgal njegova svetla oblačila, ubil njegov spomin ter mu odvzel J znanje ln moč. Kakor listič, k! ga nosi vihra, je letel v brezno, šele strašen sunek je ustavil njegov polet Ves izmučen se je Vajdhiva zavedel v ogromnem meteorju. Od vsega njegovega znanja in moči je ostal samo nejasen spomin na to, kar Je bil nekoč, tn zavest, da ni zdaj nič drugega, nego navaden kamen. Kar ga je zdramilo iz težkih misli neko čudno petje. Zagledal je trumo nagih ljudi, ki so nosili na svojih koščenih ramah suhljad in plodove raznih eksotičnih rastlin. Vse to so zložili na skalo ln zažgali. Nato so pokleknili in zapeli pesem na čast Brahmini pravičnosti Vajdhive se je polastil tak obup, da Je kamen počil. Iz njgove notranjosti je pritekla kristalno čista voda. —Solze pravičnega mo bodo plačilo, — se Je začul glas, ki je skušal potolažiti Brahmino jezo. Nevedna množica je začela častiti studenec Od vseh strani so prihajali bolniki, pohabljenci ln slepci. V zdravilnem vrelcu so našli zdravje, zakaj iz kamenitega Vajdhivinega srca je teklo s solzami bistvo njegove narave. V kristalnih kapljah se je zbirala vsa moč maga, ki je naravne sile niso mogle uničiti. CudeZno ozdravljeni bolniki so sarm nanesli toliko gradbenega materijala, da so zgradili svetišče In zavarovali čudodelni vrelec Narajana je umolknil. Tudi prijatelja sta nekaj časa molčala, nakar je Dahir pripomnit- — Tvoja pravljica je zelo poetična, vendar pa polna paradoksov. Dokler smo še na poti k popolnosti, ne moremo doumeti, kaj nas čaka po smrti. Končni cilj življenja na tem in na onem sveta je in ostane največja zagonetka. Vendar pa vemo, da nas silijo neizprosni zakoni neprestano naprej in da je pogubljen, kdor se na tej poti ustavi. Zato nima pomena godrnjati, dvomiti in klicati na pomoč silo, ki je tako mogočna, da se ji nihče ne more protiviti — Nauk moje pravljice je ta, da je pot k popolnosti zelo riskantna In da človek nikoli ne more računati, da res doseže svoj cilj. Človeški nagoni SO pognali tako globoke korenine v dušo, da ni mogoče ugotoviti, kdaj povsem izginejo. Junak moje pravljice je na poti v raj očistil svojo dušo. Vse njegove misli so se spremenile v voljo in zapovedovale kozmičnim zakonom. Samo v globini njegovega bitja je ostal neznaten del Človeka, namreč atom dvoma ln sebičnosti Ta del se je uprl ln porušil vso divno zgradbo. Za svojo osebo, — je nadaljeval Narajana smeje, — izvajam Iz pričujoče pravljice to-le praktično pravilo: ker nas nihče ne priganja in ker nam Časa ne primanjkuje, je še najbolj pametno uživati to, kar nam nudi sedanjost, obenem pa po možnosti odlašati s tistim nevarnim trenutkom, ko bo t-eba Stopiti pred zagonetna rajska vrata. — Nespametne so tvoje besede, Narajana! Dovoli si se naučil, da lahko sooznaš težke oosle- dice nevednosti. Kmalu se boš tudi ti b;ldko kesa!, da si tako nespametno izgubUal čas v brezdelju; ga je prekinil Supramatl — Ne bojim se! Tu se počutim dobro ln zato se mi nikamor ne mudi Od daleč hočem gledati Vas, kako se boste trudili in potili na strmi poti k popolnosti. V naziranju se pač ne strinjamo. Zato pa pustimo ta pogovor in oglejmo si skalo, v kateri je padla na zemljo Vajdhlvina duša. — Tu je pravljična skala, praviš? Seveda bi Jo rad videl, — je vzkliknil Supramatl radovedno. — Da, na vrtu leži. Pojdimo, takoj jo vama pokažem, — je odgovoril Narajana in vstal. Po dolgem drevoredu so prišli do gošče. K-r?a-lu so dospeli do livade, sredi katere je staro majhno svetišče. V svetišču je stal na visokem podstavku velik kip vemogočnega Buddhe. Ob vznožju je ležala razpokana ska*a, iz katere j: žuborel studenec čiste vode. Voda se je stekala v vodnjak, okrog katerega je sedelo na preprogah sedem nagih in strašno suhih moških. — To so fakirji, ki prostovoljno stražljo čudodelni studenec. 2e več let se niso ganili s teci mesta. To ostanejo do svoje smrti Pj nji!;nvi smrti pridejo na vrsto drugi. Enkrat na dan jim prinesem peščico riža, ki ga avtomatično pogoltnejo. Z vodo iz studenca jim zmočim vsaki \n koščena telesa. Za fizično življenje jim to zadostuje. Njihove duše pa krožijo v ekstazi po prostranstva ■UBfUjJBIBIjjjjjjjjjjjjljljg Stev. 286 »SLO Vr NS K J iN A ROD« dnx 17 decembra 1926. šttan 3 Prosveta Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Sreda, lo. decembra: »Druga mladost*. D. Četrtek, 17. decembra: «■ Veronika Desenia 3ka». Red B. Petek, 18. decembra: Zaprto. Sobota, 19. decembra: «Profesor Storicin*. Red F. OPERA. f? Začetek ob H 20. zvečer. Sreda. 16. decembra: Zaprto. (Skušnja za slavnostni koncert). Četrtek. 17. decembra: Zaprto. (Skušnja za slavnostni koncert). Petek. 18. decembra: V unioneki dvorani: Koncert v proslavo rojstnega dne Nje* Cove£d Veličanstvu kralja Aleksandra. V. Novakova simfonična pesnitev za soli, zbor in veliki orkester. Izvajajo: ga. Lova zetova, gg. Betetto, Banovce, sto članov rbora Glasbene Matice, operni orkester, pomnožen s člani orkestralnega društva Glasbene Matice in muzika Dravske dh> vizijske oblasti. Dirigent N. Štritof. — Opera. Ga. Olga Otgina v operi Manon. Včerajšnje gostovanje ge. Olge 01-jjue kot :> Manon a v istoimenski Masne-Te\-! operi pomeni skok v visino. Prav rad Ugotavljam, da je gos: bila včeraj malo-dane ideahia Manon. Njena elegantna figura, popolnoma sigurno, velemestno kretanje, priprosto-rafintrani kostumi in nepretrgana, logična igra Jo postavljalo v vrsto najboljših Manon. Pod cukreno skorjo I*bko živega mondensrva je zlasti v zadrgi sliki pn&azala vse lepe človeške lastnosti, ki jih ie zna! Masseuet glasbeno tako srečno podčrtati. Pela ie francoski, a zbog svo-:Tc žfve, globoke igre povsem razumljivo. G. Banove c je v njenem sodelovanju raztajal in bil glasovno izredno disponiran de Grije. Vfšek sta oba umetnika dosegla s sceno v govorilni sob! sensilpiskega seminarja, ki je sama po sebi muzikalno rafinirano nasprotje prejšnji sliki. Orgije se tu rmeiiliso sBš&o. Veledostooen je g. Rum-pelj v vlog: očeta. Veličasten, glasbeno usmerjen. G. Mi t rov i ć le pokazal do-kal drveno igro in nekam banalen glas. V zadnji sliki sem pa vendarle ujel nekoliko prijetnih tonov. O. Mohorič je bil prav? Gilo, pevski in igralski Nič manj arngi, ki so omogočili glasbeno in dramsko vse pohvale vredno Manon. Opero je vodil g. Polic temperamentno in z razumnim, izčišcerrim muzikalnim okusom. Skoda, da je ne moremo slišati v njeni popolni celoti —i — Slavnostni koncert v proslavo rojstnega dne Nj. Vol. kralja Aleksandra L se vrši v petek ob 20. uri v veliki dvoran? hotela Union. Pod taktirko dirigenta Kikota Štritofa izvajali bodo operni solisti m operni orkester s sodelovanjem pevskega rebara Glasbene Matice, orkestralnega društva Glasbene Matice m članov vojne muzike znamenito VTteszlav Novakovo delo Boufe-Vihar. Skladatelj sam zahteva posebno v orkestru največji orkestralni aparat modernega orkestra. Delo Je pripravljeno z vso vestnostjo ter bode njega izvajanje brez dvoma pomenilo v letošnji koncertni sezoni dogodek prvega reda. Pred-nrodaja vstopnic v Magični knjigarni na Kongresnem trga Občinstvo prosimo, da si kupi vstopnice že v predprodaji, obenem na tudi opozarjamo, da se mesta nikomur ne rezervirajo. V httrajsnji številki priobčimo kratek glasbeni uvod radi lažjega umovanja dela. — Danes zvečer ob 8. ori se vrši v dvoran! Fif harmonične družbe komorni koncert bratov Z i k a ki konservatorijske-ga profesorja Janka Ravnika. Izvajajo se sledeča dela: Novak: Tri qunsi trna baleta. Strauss: Sonata v es-duru in pa Smetanov' Trlo v g-molu. O Novakovem in Stranssovera deln smo že podrobno govo-rJt* Smetanov trio je pisan za gosli, čelo in Klavir. Tucfi to delo slavnega češkega mojstra kaže v vsej celoti svojega očeta. _ Vsak motiv, vsak ritem nam dokazni e vplfv češke narodne glasbe v Smetanovih delih. Trio te napisal Smetana pod vtisom smrti svoj t: hčerke Bedriške. Prvi stavek zače-: ja I. violina z dolgim žalostnim motivom, V katerem slika skradaiteij bridko izgubo, ki je zade*a njegovo rodbino. Drugi stavek je nasproti prvemu vesel, da razigran. V rvem ritmu nam slika rodbinsko srečo, ki je vladala pred smrtjo hčerke. To veselo domače življenje pa moti tupa tam nastopaj oč tragičen motiv, ki spominja na nesrečo. V tretjem stavku nam poda zopet skladatelj učinkiijočo žalobno koračnico, ki pa kmalu preide v vesel ritem, kakor bi 'J2m hotel povedati, da je z moško odločnostjo premagal vse gorje. Za koncert trojice odličnih umetnikov vlada v našem me-sfcn veliko zanimanje m pričakovati je, da ho popolnoma razproda«. Zato prosimo vse prijatelje komorne glasbe, te najide-amerše umetnosti, da si urnfeli sedeže in stojišča že v predprodaji. Koncert se vrSi ob 20. uri v Ffiharmonični dvorani na Kongresnem trgu. — »Krkika« št. 8. ki je pravkar izšte, govori v uvodnem Članku o Prešernovi I25?etnlct icr skuSa dognati vsebino nravstvene Ideje. It i se je izrazila o nai večjem geniju našega naroda. Romeo Bučar poroča o bratih Kraljih in njuni zadnji razstavi v Ljubljani. Josip Vidmar o »Zapeljivki" na ljubljanskem cdru iu o stvaren, kJ so ž njo v zvezi. R. Bučar odgovarja tia ue!fafere hipoteze V. Janežiča. tičoče se vprašanj upodabljajoče umetnosti. Pod naslovom -^Opazke k naši kritiki« analizira Josip Vidmar pojem realizma in nadrealizma. Stanko Kosovel pa prispeva Članek o predstojećem Danilovem oderskem fuhifeiti in o »Desetem bratu«. Iv. Kosti* 1 z.^'Jnčnje razprave * Slovenščina v na-*> . r rikhV. J. Vidmar poroča o zad- njih predstavah v gtedaleiSča: O Zimski pravljici, Krpanu mlajšemu, Narodovem blagm in Zapeljivkie ter o dveh recitacij-skih večerih na šentjakobskem gledališkem cdru. Revija ie izšla z običajno prilogo >Oslovska čeljust«. »Kritika* se naroča v Ljubljani, Gledališka ulica 5-23, ter stane celoletno 50 Dm, posamezna številka velja 5 dinarjev. — Opravi slov. gledališča. Uprava slov. gledališča, naznanja po časopisih, da pri. pravjla uprizoritev »Letečega Holandca«. Ta opera se je pela že v Ljubljani pod naslovom Večni mornar . če tudi ni to dobesedni prevod, je ta izraz zelo srečno izbran, ker označuje bistvo dejanja. Tudi je mnogo blageglaenejši. Pri »letečem Ho. landcu* ti pride nehote na misel aeroplan in ne ladja. Priporočamo torej, naj se rab! za »FHegender Hollander« edino pravilni prevod Večni mornar . — Nov priročen in praktičen zemljevid. V založbi društva Učiteljski dom v Mart. boru je pravkar izšel IV. ročni zemljevid Mariborskega okrožja obsegajoč Celjsko kotlino in $->ednj* Slovensko Posavje, v merila 1:150 000, risal Slavoj Dimnik, tisk in litografija Mariborska tiskarna. Zemljevid, ki je izvršen v osmih barvah, nam kaj plastično predstavlja označeno ozemlje, je zelo lično to vestno izvršen m kaže lep na-predek priznanih Dimnrkovih zemljevidov, kakor tudi tehnične Izvršitve slovenskega litografičnega podjetja, Zemljevid obsega na severnem delu ozemlje od Mozirja do Konjic, doline Dravtaje ln zg. Haloz, proti jugu sega tja do Litijskih hribov. Kuma, St. Janža, Krškega polja in Brežiške kotit, ne. Obsega vso spodnjo Ss-^^tnsko dorrno. Savsko dolino od Zagorja do Čateža, porečja teh rele kakor tudi Voglanje in Sotte. Pelje nas z zaznamovanimi planiskimi poti v gorovje med Trbovljami in Celjem, na Goro Oljko, na Konjiško goro, na Boč, Donacko goro, na znani Kum, na Lisco in mogočni Bohor. Ta zemljevid predučuje mnogim Slovencem še malo znane pokrajine okoli Podčetrtka, Podsrede, Kozjega. Planine in toli poznano Bizeljsko. V zemljevidu je označenih nad 800 krajev, cerkva, gradov. Industrijskih naprav itd., razvidne so šole in župnije in najnovejše oblastne in sreske mejo, ki so se v tem ozemlju popolnoma iz. premenile. Novo je Falski daljnovod na Trbovlje in Zidanmost, železnica ki vodi iz Rajbenburga v novi premogovnik pri Re. stanja m projektiran kanal na Krškem polju. Zemljevid, ki bo dobro služil šoli in tujcem, bo dobro nadomestno za nekdanja vojaške specijalke, ki so že zastarele, ter ga radi tega toplo priporočamo. Dobiti ga je v vseh knjigarnah v podrobni prodaji za ceno Din 10. — Nove knjige. Pravkar je izdala Zvezna knjigama v Ljubljani, Marijin trg 8, sledeče novitete: V dovršenem Levstikovem prevodu Dostojevskega, Zapiski iz mrtvega doma, roman v dveh delih. Nadalje v prevodu Frana Abrehta, Glad, roman znanega nordijskega pisatelja K Hamsuna, m izvirno slovensko noviteto — Golarjeve sanje poletnega jutra, pod naslovom »Bratje in sestre v Gospodu«. Sega:te pridno po njih, ki so prav za Božič najpripravnejša darila! 2097n — A. M. Dostojevski j: Zapiski Iz mrtvega doma, roman r dveh delih, prevel Vlad. Levstfe. V Ljubljani 1925 Založila Zvezna tiskarna m knjigama. Splošna knjižnica, zvezek Cfl—60. I. del 260 strani, broš. Din 36, vez. Din 46, 1L del. 212 strani broš. Dtn 20. vez. Din 40. Veliki ruski pisatelj Dostojevskij, avtor »Besov« in »Idijota« je podal v tem svetovnoznanem romana plastično sliko življenja ruskih kaznene e v v takozvanih ka-torogah, utrjenih jetnišJrih taborih v Sibl. rij i, v katerih morajo prestati civilni hi vojaški obsojenci dolgoletne ali dosmrtne kazaii. Uredba v katorogah, življenje kaz nencev v njih, do najmanjšega detajla, pretresljive zgodbe in zločini, ki so nesrečneže dovedii v te proslule jetniške naprave, raznj čistokrvni ruski tipi, nadalje razni dogoki, neznatni ali usodepolni, ki se razvijejo v tem pestrem četudi enoličnem životarenju: vse jc opisano z detajlno natančnostjo ta v mojstrskem sloga. Ta vi liki, turobno veseli koe življenja ruskih obsojen, cev priveze brs.lca tako močno, da s težkim utripom srca sledi pisatelju. — Pravljice. Zimski meseci prinesejo naši mladini mnogo razvedrila: drsanje ki sankanje v beli naravi. Doma pa čaka Miklavž s svojimi darovi, Jezušček z božičnim dreveščkom tako, da minevajo dnevi v neprestanem veselju in nestrpnem pričakovanju. Otroške duše so razgrete in žive v najnujnejših sanjah. Nikoli niso bolj dobrodošle pravljice s svojo prelepo fantazijo, s krasnimi princi in z zlatolasimi princezinjami, z začarano deveto deželo, s hudobnimi čarovnicami .z naravo, kjer živi vse svoje posebno življenje, kjer govore živali in drevesa, kakor ravno v tem času, ki Je poln domače božične poezije. Naši mali sočustvujejo, trepetajo nad neznano usodo junaka, spremljajo ga s svojim malim drobnim srčkom na njegovih daljnih, prečndovftih potih, in mala, drobna očes ca žare sreče nad sijaju mi plačilom, s katerim obdare prekrasne vile svoje plemenite ljubljence. In vse se navadno dobro, ah, tako prelepo izteče, da gane vsa srca. Čeprav je treba premagati toliko zaprek, uničiti strašne zmaje, bruhajoče ogenj, plezati po ledenogladkih gorah v kis talni grad, kjer je vse tz čistega zlata, in ki se leskeče dragih kamnov, letati po zraku, potopiti se v dno morja, kjer so steklene palače povodnega moža in bogve kakšne drage stvari še, vztrajnost in trdna vodja privede do srečnega izida. K-ečvdoviti svet možnosti in nemožnos** ki kraljevsko nagradi dobroto hi strahovito kaznuje zloba V dušah naših malih vzbujajo pravljice čut za lepoto hi r/Iemenitost Razvedrila v naravi utrjujejo telo, pravljice vplivajo s svojo krasno poezijo na razvoj duševnih vrlin. Ogromen je zaklad Znižane cene da Mm pnoin t moderni knfekdji Jos. Rojina - Ljubljana pravljične svetovne rfterature. mnogo bogastva imamo rudi sami. Večkrat preberemo eno m isto pravljico. Neobrabljena je, vedno nova. vedno lepa, kakor naj milejša igračka, m neprestano ponavljajo otročič-ki: y Mamica, povej nam pravljico! Mamica prosimo, preberi tisto lepo o povodnih vilah.« In mamica pripoveduje,, malčki poslušajo, nikoli niso tako mirni, tako pridni, nikoli se ne naveličajo. Toda mamice ne morejo vedno pripovedovati tn nekatere prezaposlene mamice še manj. Otroci pa bi tako radi poslušali. Zato se je pojavila misel, da bi priredili tudi pri nas javno prednaša-nje pravljic, ki so vedno na kulturnem programu dnevnih prireditev v vseh večjih mestih, in ki jih prinaša tudi radio dnevno med 4. in 5. uro. Prednašale bi matere, kJ žive s svojimi malimi otrocički m poznajo najbolje otroško dušo. prednašale bi za večjo mladino igralke in z živim, lepim predavanjem vzbudile smisel za umetnost. Ali bi ne vzbudil ta živi stik med mladimi poslušalci in predavateljico mnogo zanimanja? Na god Nj. Vel. kralja v četrtek 17. t m. prične ^Atena« v Ljubljani s prednašanjem pravljic za deco. Prireditev se bo vršila ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma. Prednaša gdč. Šturmova. — Koncert »Grafike« dne 21. decembra. Na programu se nahaja poleg slovenskih zborov tudi znana Griegova skladba Landkjending, za moški zbor z bariton-solo in orkester na besedilo nordijskega pesnika Bjornstjenie Bjornsoua. V tej pesmi opisuje Bjdrson razpoloženje o prilik! vrtnitve Olava Tn'gvasona v svo'o domovino. Olav Trvgvason (964—1000) je n»oral še kot dojenček zapustiti z materjo Norveško ter je živel do svojega 31. leta v pregnanstvu na Angleškem. Ko je padel pod morilčevo roko ujegov tekmec Hakon Jarl, se vrne na Norveško, da prevzame tam kraljevsko oblast. Trvgvasonovo plo-vitev po Severnem morju je Grieg mojster-sko orisal v orkestru. Z rafinirano instrumentacijo in harmonizacijo zastre večkratno vračanje istih napevov, dokler dovede skladbo v mogočnih akordih do viška, kjer se zlijeta zbor m orkester v enoten spev, ki napoveduje življensko delo Trvgvasonovo, namreč pokristjanjenje Norvške. V veliko zaslugo ie treba šteti »Grafiki«, da se ;e lotila dela svetovne literature in da skuša tudi v tem oziru detovati s svo-Hmi skrrrrnnimi močmi med članstvom v prospeh glasbene umetnosti. Bonačev bolezni koledar 1926 je letos izvanreono elegan no opremi;en in ima po'eg rtm.-katolišk h in pravoslavnih praznikov tudi celoletni pregled. Prodaja se v vseh trgovinah s papirjem v Sloveniji po Din 18. Kler ni napreda*, naj se direktno naroči pri I« BONAč SIN v Ljubljani. Trgovcem primeren rabat 1 ^ i y - - - I — Nova mladinska knjižnica. V mladinski literaturi je zadnje čase opažati stagnacijo. Založniki se koje previsokih stroškov in računajo z dvigom valute. Tem bolj je hvalevredno, da se je prof. P. Ho-l?ček v Celju lotil izdajanja nove mladinske knjižnice, ki jo namerava sam zalagati. Prvi zvezek je pravkar izšel in kaže, da je založniku resnično za stvar. Opremljen je jako lepo in stane s poštnino vred samo 12 Din. Tudi vsebina je prav srečno izbrana. Obsega tri povesti slavnega ameriškega pisatelja E. S. Thompsona. Dejanje je vzeto iz živalskega življenja in se vrši na ameriških prerijah ter v Kanadi. Za mladino je izredno zanimivo, vrhu tega Pa zanjo tudi blažilno vpliva. Thompson pozna miadinsko aktivnost — saj je eden Izmed glavnih ameriških ustanoviteljev skamizma — in H ve tudi dati smer. S pridom pa bo čita! knjigo tudi odrasli, ki ima interes za prirodo in preprostost — II. zvezek izide v januarju prihodnjega Teta in bo vsebinsko nadaljevanje prvega. —t Ljudska visoka šola v Trbovljah. V nedeljo 13. t m. je pričela Lfud. visoka šola v Trbovljah z novim ciklom predavanj in to iz prirodoslovnoga področja. Le ta predavanja je prevzel g. prof. Dolžan. Z nedeljskim njegovim predavanjem je doseglo število poslušalcev naravnost rekord, ker se jih je zbralo okoH petsto, Izmed katerih pa je le polovica mogla prisostvovati predavanju, ker je pritlična dvorana vodenske Šole za večie število obiskovalcev premajhna. Na vsak način bo treba gledati, da se bodo predavanja Ljudske visoke šole vršila na boli prikladnem prostoru, da se ne bo tako zgodilo kot v nedeljo, da je moralo odit! toliko ljudi, ne da bi prisostvovali velezanhnivHn izvajanjem g profesorja. Gospod profesor Dolžan je v svojem enournem predavanju očrt al zamišljan ?a rasnih narodov o postanku sveta ter nato prešel na renesančno hi reformacijsko dobo, pri kateri Je naštel vse njene najbolj Izrazite zastopnike, ki so se bavili z raziskovanjem okolice in vesoljstva okoli nas. Prešel je tudi na razne hipoteze o konca sveta m s tem tudi na razlago nebesnega ozvezdja, s čimer |e najbolj nazorno predočil, kako neskončno majhen drobec je človek, o kojem so nekateri še sedaj mnenja, da ie cent ram. okoli katerega se vse vrti. Bil je lep popoldan Ljudske visoke Sole, kakršnih je še veliko želeti, k a1* 11 poslušalci so se še na cesti in domov srede pomenkovali o vsem tem, kar so sHšali. Ker je v programu Ljudske visoke šole izdajati tudi poedine publikacije, bi bilo dobro, da bi se predavanja g. profesorja Dolžana izdala v posebnih knjižicah. V nedeljo 30, t m. sledi drago predavanje o razvoju življenja. Akademski klub za Društvo narodov Neprestana opasnost novih vojn sSli človeka k razmišljanju, k iskanju garanciie za svetovni mir. Mnogi skeptično zmajujejo z glavo in ne najdejo rešitve za ta problem. Posebno pri nas je zavladal v tem oziru preveliki pesimizem, ki je deloma utemeljen radi nase žalostne dosedanje prakse. I^o-temtakem naj bi bilo človeštvo zapisano bižnji propast!, kajti grozote bodoče kemične vojne spremene lahko vso Evropo, kakor tudi druge kontinente, v veliko groblje. Tak pesimizem je nezdrav, v ujem je kal smrti. In ml, ki smo se komaj po'avili na svetovni pozornici, naj se uda jamo tem bolnim mislim, naj verujemo Spegleriu (Der Untergang des Abendlandes) in gledamo, kako beži življenje mimo nas. Ne, tega nočemo, v nas je vera v progres človeštva, mi verujemo v rast in zdravje in pravico. Pojdite v narod, raziskujte njegovo duševno zdravje in spoznali boste, da je misel pacifizma ukoreninjena slehernemu našemu človeku in da.tvori vera v zmago pravice temelj našega živrenja. Llga Narodov je prvi korak k uresničenju vsesplošnega človeškega ideala, o večnem miru. Kakor je modema zakonodaja, ki je produkt evolucije človeštva, odpravila krvava razračimavanjamed posamezniki, tako naj bo Društvo Narodov ona avtoriteta, ki naj mirno rešuje mednarodne spore. Jasno je, da dobi Društvo Narodov šele takrat popolno avtoriteto, kadar bo dobila ta velika ideja jasne forme In opore v masi, v širokih plasteh naroda. Širiti ideje Društva Narodov je poklicana v prvi vrsti nasa akademska omladina. Na ljubljanski univerzi je morda pred leti dni vstal tosmeren pokret, čigar rezultat je ustanovitev akademskega »Kluba za DruSvo Narodov« Največ zaslug za to imajo gg.: Schauer Dolfe, abs. iur., Majaron Nanda, abs. iur.. Gabrija Miloš, iur., in Zwitter Franc, fil., ki so tvorili nekak pripravljalni odbor. Ta pripravljalni odbor je našel pri g. rektorju dr. Leonld Pitamicu in univ. prof. Gjorgje Tasiču blagohotno naklonjenost m podporo, za kar smo jima iskreno hvaležni. Ustanovni občni zbor akaderns^ua kluba za Društvo Narodov se >e vršil 14. t m. In odbor društva je konstituiran tako - le: Predsednik: Mencinger Stanko, inr. Podpredsednik: Z \v it ter Franc, fil. Tajnik: Vajda Branko, tehn. Blagajnik: Grossmann Vlado, iur. Knjižničar: Zajec Marijan, iur. Gospodar: Kante Danilo, iur. Namestnik: Pfeiier Janko, iur-, in Senekovič Milan, iur. Revizorja: Schauer Dolie, abs. iur., in Majaron Nande, abs. iur. — Društveno razsodišče: Jelene Gojmtr, tur., Berlitz Leon. abs. iur-. K o č e v a r Ciril, fil., T o m-§ i č Ivan, fil., F l o r i j a n č i č Luce. iur. Dr. Fran Spiner-Mnys: Kmetijska družba za Slovenijo in vprašanje stanovske organizacije slovenskega kmeta ii. V stari Avstriji je navidezno skušala vlada že dolgo pred svetovno vojno vsled energičnih zahtev kmetijskih korporacij ustvariti prisilno (obvezno) stanovsko organizacijo kmetov in je končno z okvirnim državnim zakonom z 27. aprilom 1902 predvidevala kmečke stanovske zadruge (deželne, okrajne in celo občinske). Njihovi obvezni člani bi bili vsi posestniki kmetijskih tn gozdnih zemljišč. Do ustanovitve teh kmečkih stanovskih zadrug pa ni prišlo, ker deželni zbori niso uscvarrH potrebnih izvršilnih deželnih zakonov. V kranjskem deželnem zboru je bil sicer v seji 29. januarja 1910. storjen sklep, s katerim se je naročilo deželnemu odboru, da izdela do prihodnjega zasedanja zakonski predlog o stanovskem zastopstva kmetov m deželnem kulturnem sveto na podlagi državnega zakona o kmečkih stanovskih zadrugah z dne 27. aprila 1902 drž. zak. št 91. Deželni odbor je v resnici izdelal dotični zakonski osnutek, pri čemer mu je služil za vzgled sličen osnutci; dežekro-ga odbora moravskega. Vendar ta osnutek žal ni postal zakon in leži še danes v deželnem arhivu. Na splošno je bil položaj cb prevratu ta, da so veljale Kmetijske družbe odnosno deielm kulturni sved še vedno za strokovne in stanovske zastopnike kmetskih posestnikov v AvstrijL Po prevrata je izmed nasledsrveudh držav le avstrijska republika vsaj provizori-čno rešila kmečko stanovsko vprašanje. Da dobilo kmetje vsaj začasno nadomestilo legalnega stanovskega zastopstva, je sklenil narodni svet zvezni zakon z dne 18. julija 1924„ ki določa, da se ima naredbenhn potom določiti vsaki dežeii glavna kmetijska korporacija. Zvezna oblast v a pa morajo vse osnutke zakonov In važnih naredb. ki zadevajo interes kmetijstva in gozdai* siva, vposlati istim v izjavo, predno jih predložijo zakonodajnim zborom odnosno predno jih (naredbe) izdajo. V bližnji nam nemški Štajerski je pa skleni nemskoštajerski deželni zbor zakon od 7. avg. 192&, s kojim določa soglasno kmetijsko organizacijo v smislu zgoraj navedenega zveznega zakona do zakon he ustanovitve posebne Kmetijske zbornice: Štajersko kmetijsko dražbo. Ista se odslej imenuje: Kmetijska družba kot zar ceom* zbornica za kmetijstvo In gozdarstvo* (Landwirtschaftsgese41schatt als vor-laufige Karrrmer fur Land- umi Forstwirt-schaft in Steiermark). Za odnosa je med Kmetijsko družbo in deželnim oblasnom velja smiselno zvezni zakon od 1& julija r 19?-?. Pravila Kmetijske družbe sc morajo glede volitev za glavni odbor bi za podružnice tekom 1 leta tTprcmc.iiri v smislu d<-rek^e, ciKiko, splošno in tajue volilne pravice. Izprcmembo pravil odc!>ri deželna vlada, na kar jo najkasneje v ene;r. letu Uvesti nove volitve. Do tja pa vod' vse posle dosedanji glavni odbor. Za kritje stroškov je določona postona OoklaJ.i k deželnemu zemljiškem?! davku, ki jo isiočasno ž njim pobirajo davčni uradi. Tako imajo so^cdiFi nvstrii^ki kmetje svoja legalna >tu:»^v^ka zasrop>tv3. V naši eminentno Bgraffld 5u>;oslo\cnski državi pa pogre.ša kmot še danes ^voju stanovska zast;p>rva. Tako lahko trduiio, da je danes slovenski krucrovalec brc; *e-galnega stanovskega zuStrahovskih lcr»cihs. to je na višinuh nad Malo Strano Ptoti Beli Gori, kjer se vrši drugo leto vse-sokoteki zlet. Nasfed-ne številke naj podajo sliko, ki si jo moremo v n;eni srandnoznostt samo približno predočiti: Za gledalce bodo postavljene sriri velikanske tribune s prostori s sedeži in stojišči, okrog telovadišca bodo široki cestni vhodi v zmenil strmini 1 : 10. Za gledalca bode 335 lož n 2237 oseb, sedežev na tribunah za ! 1.556 oseb. stojišč fra tribunan za 42.200 gledalcev. stO$$č na široki cesti ob telovadišču 73.550- torej sknpno za 129.543 gledalcev. Telovadisčna pi^>>Ue\ obsega prostora za 14.400 telovadce*/ pri prostiji vajah, god-beni balkon je za 120 godbenikov, za izvajanje programskih točk jc potrebno 400 rediteljev, torej bo skupno v štadijonu 144.463 oseb. Vseh vhodov jc IS4. Obtačilnice bodo Pripravljene za 3l.-odo za umivanje, 620 stranišč itd. V slavnostnih mica-ii zunaj te-ovadišca je po Čižkovem načrtu 11 ogromnih lesenih restavracij. V vsaki iz pros\ora oziroma sedežev za 18.S00 oseb. Priprave se vrše v ogromnem slogu. Za zlet Sokclov v Prasi leta 1926. se zanima ves kulturni svet. Opo/ar?ar.o na ta veliki dogedek in skrbimo pravočasno s ste-cienrem, organizacijskimi pripravami itd„ da čim več sokolsko mislečega občinstva iz Jugoslavije poseti to veli'io manifestacij sokolske telesne naroJne ;'i demokratske vzgoje! Sport — Neka! za smučar ie! Naše smučarle ko gotovo zanimal doživljaj, ki se je pri-goM nekemu «.muia:jn na SalcbuTSkem, Salcburška pclic^a odrvktao ni prijateljica .smučarskega sporta ter je načela po ob> Ojih svetega TVrcVracita brskati po zastarelem cestno-poftcijskom redu. Polictla je prišla do spoznanju, da morajo smučarji tudi spoštovati cesMo-policiiski red in če vozao po cestah. Imeti v nočneu Času svetilke. Neki sinnčar je preteklo soboto protj večeru nekaj &m vwii po glavni cesd izven uesia. Na periierij: mesta ga je prtjeJ policaj in zapisal, ker ni rn>cl svetilke. SoU cc^ra>k5 smučarji id ^edaj bdijo glave kam naj obesiio svetilko. SaSa ljubljanski kronika hvalabogu še no bcie/i slučaja, da bi smučar kršil cc.tito-pciicijski red. — Slavlja geatujc sa Dotične prtnuki Milanu, Parizu tu cv. v švici. Stran »SLO V r N S KI NAROD« dne 17 decembra 19£jl Osletf Koncerta odpadejo Mn|e kfnoprefttm. UST JUTRI s Najnovejši senzacijonalni film ljub« Ijenca vse kinopublike Hanq Plela: Hltreisi kot smrt Napeto zanimivo I Telefon 124 Elegantno I ropot i «49 Elitni kino Matica vodilni kino v LJubljani Dnevne vestu V LmbtianL dne 16 decembra 1925. Nepoučen prosvetni minister. Na svojem shodu v Mariboru je nro-svetni minister Stjepan Radić med dru-+ gim izjavil tudi to-le: »Pri prevzemu ministrstva sem našel to-le situaciio: Investicije prosvetnega ministrstva za šole znašajo 124 milijonov, od teh 99 milijonov za univerze, 21 milijonov za srednje šole in le 3 milijone za osnovne šole.« Ta izjava g. prosvetnega ministra je naravno izzvala med občinstvom nemalo presenečenje, ker se je pač že vsakemu lajiku zdelo nemogoče, da bi država od 324 milijonov, ki jih izda za šolstvo sploh, potrošila za osnovne, to je ljudske šole samo 3 milijone. Stvar je nas zanimala, zato smo se skušali točno informirati o izdatkih prosvetne uprave za šolstvo zlasti glede Slovenije. Ugotovili smo, da izda država me> sečno v Sloveniji: za srednje Sole 830.000 Din za učiteljišča 198.000 » za obrtne šole 197.000 » za trgovske šole 112.000 » za meščanske šole 485.000 » za stavbne šole 325.000 * za kmetijske šole 156.000 * za vseučilišče 585.000 » za osnovne (ljudske) šole 6,285.000 » Torej za vse šolstvo skupaj 9,103.000 Dio Iz tega izkaza je razvidno, da izda država samo v Sloveniji za osnovne šole na mesec 6 milijonov 285.000 Din, za univerzo pa samo 585.000 Din, za kmetijske šole pa 156.000 Din. to je v odstotkih za ljudsko šolstvo okroglo 68 odstotkov, za vseučilišče pa 6 in pol odstotka. Kakor je iz te ugotovitve jasno, je g. prosvetni minister v stvareh svojega resorta očividno prav slabo poučen, ker bi drugače pač ne mogel trditi, da potroši šolstvo samo 3 milijone, ko izda samo v Sloveniji vsak mesec za to šolstvo nad 6 in četrt milijona dinarjev! Zato ne moremo prihraniti g. ministru očitka, da se je s svojo izjavo na shodu v Mariboru hudo blamirah Priporočamo torej v bodoče pri takšnih vprašanjih več prevdarnosti in več previdnosti! — Kraljev rojstni dan. V Beogradu nameravajo jutrišnji kraljev rojstni dan proslaviti na najsvečanejši način. Poleg velike vojaške parade bo v saborni cekvi svečana služba božja, kateri prisostvuje ves dvor. vlada, narodna skuo-ščina, diplomatični zbor, generaliteta in admiraliteta, civilni dostojanstveniki in vse beograjske korporacije. Svečano božjo službo opravi patrijarh Dimitrije ob asistenci duhovščine. Narodna skupščina jutri ne deluje. V Beogradu bo delo jutri splošno počivalo. Zaprte bodo prodajalne, banke, uradi in druga podjetja. — Škofa dr. Šarić In dr. Jeglič proti Slovenskemu Narodu«. Kakor je znano, sta vložila nadškof dr. Sarič in škof dr. Jeglič tožbo proti glavnemu uredniku R. Pustoslemšku in bivšemu odgovornemu uredniku O. Christofu, češ da se čutita žaljena radi nekega članka, v katerem je očitek na naslov jugoslo-venskih škofov, da delujejo proti uved. bi staroslovenskega jezika v naše cerkve. Deželno sodišče je sedaj v tej pravdi izdalo sklep, da se imenovana dva obtoženca ne postavita pred sodišče, a tudi proti piscu inkriminira-nega Članka uredniku dr. Birsi se še ne pripusti obtožba, marveč se preje izvede celotna uvadna preiskava, v kateri bodo zaslišani kot svedoki delegat pri pogajanjih za konkordat dr. Janjič, načelnik Mihajlo Lanovič, poslanec dr. Žerjav, škofje dr. Bauer, dr. Dobrević, dr. Karlin, dr. Akšamović, dr. Gnido-vec. dr. Srebrić. Mišić, dr. Bonefačić itd. ter se rekvirirajo tudi službena poročila našega poslanika pri Vatikanu dr. Smodlake in delegata dr. Janjiča. Vse torej kaže, da bo pravda prav dolgotrajna in obenem tudi velezanimiva, zlasti ako končno pride do javne razprave. — Olajšave za prireditve dobrodelnih In humanitarnih društev. Finančno okrajno ravnateljstvo v Mariboru le prejelo od ministrstva financ, Keneralne direkcije posrednih poreza v Beogradu, pod br. 81.563, dopis od 24. novembra 1925, ki olajšuje raznim dobrotvornim humanim društvom pri-rcianje raznih zabav in drugih prireditev v splošno koristne svrhe. Dozdaj se ji za točenje pijace na takth prireditvah zahtevala taksa \z tar. br. 62 taksne tarife. Dopis pravi, da se točenje pijač na prireditvah huma- nih društev, katerm dobiček je namenjen izključno v humane svrhe, mora smatrati kot sestavni del dohodkov od zabave, kakor n. pr. tudi od prodaje cigaret, kruha itd. in sicer v slučaju, ako društva izvršujejo točenje pijač v svoji režiH. — Gorostasnost. Izvrsten Članek v »Si. Narodu«, W je pod tem imenom šibal naj. novejeSo naredbo komisijonalnega poizvedovanja in nakupa, je našel obilo priznanja, a tudi ostrega nasprotnika, ki se zavzema za odredbo, češ da je dobra in umestna, ker jo francoska. Menil sera. da se oglasi prvi člankar vnovič, a ker tega doslej ni storil bodi meni dovoljeno par opazk. Naredba sama ob sebi bi bila umestna In izvedljiva le pri onih uradih, kjer se prav redko, vsake svete čase enkrat nabavlja kaka stvar. Imamo p« zavode, kjer so nakupi vsakdanji tn tu pomen j a tako oteikočevanje vsakega obrata da je ta birokratlzem, tn bodisi tudi francoskega Izvora, absolutno neprimeren, včasih celo smešen. Vzemimo n. pr. bolnico. Tu treba nakupovati živila, perilo, obleko, obuvala, hišne potrebščine, instrumente in aparate ter mnoge druge potrebščine (Kcitacijskim potom oddana je le na. bara mesa, kruha in mleka). Dan za dne-vom treba postavljati komisije, povpraša vati pri trgovcih, 8 tem in s pisanjem z»-gubljati po cele pol dneve časa! Pa bi se nakrat nabavile velike množine, ne gre, ker tepra ne dovolijo denarna sredstva (zlasti »eda j pri da van a jat i na h) ker se ne ve ved. no za potrebe najprej in ker se marsikaj lahko pokvari ne glede na to, da cene lah. ko padajo ter bi bil potem očitek zapravlji-vosti opravičen. Tudi je mnogo hipnih ia nujnih potreb. — Le kdor ima upogled v ta veliki promet ve baka cokJja sanj Je ta naredba. To se mi Je zdelo primerno povedati, morda tudi vneti zagovornik sprevidi, da vse francosko ni dobro, istotako kakor vse, švabski nI slabo, kot to Tel j a nekaterim v načela — Napredovanja >n spremembe v nas* vojski. Napredovali mo: v pehoti za paroc-nlke podporočniki Štefan Kos, Josip H e č e v a r , Viktor B a č, Ladislav Križ, Ot-mar Sever, Rudolf M a r n, Franjo T r u. bar in Egon Žitnik; v topnifitvu za kapetana II. kl. poročnika Branko T o m i n-8 e k tn Josip Lončarovi č, za poroč-ntke podpor. Vekoslav k o 1 b , Evgen k u-r e 1 e C , Ignacij F u r 1 a n , Slavko O r n m, Danilo T r a on p a i, Marijan Derenčan, Rudolf š t e g e r , lian Bajt, Robert P 1. 5 e 1. Franjo š m i g o c in Franjo O o 1 O b; v konjenici za poročnika podpor. Rudolf Kilor In Anton Krpan; v inl stroki za poročnike podpor. Jaromir G r e g o r i c, Drago Globočnlk m Ivan Me bič; v zrakoplovstvu za poročnika podpor. Stanislav B a lan C; v sodni stroki za administrativnega kapetana 1. kl kapetan TI. kl. Milan Kolar; iz državne službe je izstopil orožniški kapetan 2. kl. Bogomil Lc-ban; opokojen! so administrativni poročnik Luka č a d e ž. orežni&ki kapetan 2. kl. Iv. M e rčun. orož. polkovnik Dragotin H ur-k i j e v 1t. znan slovenskim orožnikom izza svojega službovanja v Ljubljani, in oroz. poročnik Martin V o 11 č. — Iz našega državljanstva mo Izstopili: Ivan F r e g e 1 rodom iz Sv. Miklavža, Iv. Jazbi n S e k rodom Iz Vrha, Milan Sp e C rodom iz Sodreža, Ana š 11 k rodom iz Maribora, Fliza Ge r 11 č rodom iz Femdorfa, Anton R i k 1 rodom Iz Toplic, Anton Trt b e r rodom iz Likavlce, Ivan U r 5 i č rodom iz Zagaja, Josip L o k a n pristojen v Raj-henburg, Josip V o h e l rodom iz Pivo!«. Josip J a g r i č pristojen v Buče, Jovan C i. 1 e n š e k pristojen v Griže in Andrej P e. t e r n e 1 pr teto j en na Oslico. _Iz prosvetne službe. Premeščena sta: v Marenberg za Šolskega upravitelja Mirko Lešnik, eolski upravitelj pri Sv. Duhu na 8 tari gori; v vi S jo skupino je pomaknjena učiteljiea ročnih del na ženskem uči. teljišča v Mariboru Brvina Rep as. — la državne službe. Imenovan je za pisarja prt okrožnem agrarnem uradu v Mariboru okrajni komisar mariborske oblasti Jan O soj ni k; za pHarja t ministrstvu post tn brzojava s sedežem v Zemunu sta imenovana Aut. P e č n 1 k in Marija Fer. j a n č I č. * Prepovedana I lat a. Notranje min istr. stvo Je prepovedale uvažati in feiriti v nafti državi H&IiJanakJ Hat »II L!tore Dsimatlfko« in broSuro »Maeedansko pitanje«. — Skrajne drsnost. Fiftejo nam: Moren-ci smo pač taki: Pohlevne, ponižna duše, ki celo mirno trpimo, da ae nam tuje« roga ▼ lastni hlii. To nafto slanost dobro poznajo tujci, zato nastopajo proti nam s naravnost neverjetno predrznostjo. Višek predrznosti si Je dovolil neld dunajski potnik, ki J« v nedeljo popoldne vstopil v Kariere« In »e peljal preti LJubljani. Pri. sedel Je k neki Ljubljančank* in priče) kar brez povoda udrihati po Slovencih, češ da sme nekulturni in da Jo slovenščina naj-gršj jezik v K r ropi. Dama Je energično nastopila proti njemu in pričakovala, da bi mu pošteno posvetil tudi kdo izmed navzo čin gospodov. Toda n'kdo se ni zmenil, šele nezadnje je neki doktor ta* Ljubljane prav mirno omenil: ^Ako vam ni prav, pa poj. dite iz vagona!« Da, taki smo! Včasih vpijemo in raasajamo za vsako neumnost, kadar bi bilo pa treba energično nastopiti, pa »lezemo pod klop. Najmanj, kar bi se bilo moralo zgoditi predrznežu, bi bilo, da bi se ugotovilo njegovo ime tn bi se mu na to zabrani! vstop v našo državo; zaslužil ps Je še tudi kaj drugega. Tako pa, ne le trpimo, da nesramnež zabavlja na nas, marveč še kupujemo od nJega, da se tako na naše stroške debeli. — Obletnica srbskega pripovednika. V Beogradu proslave 22. t m. svečan način obletnice smrti srbskega pripovednika Janka VeseKnovica. Svečana proslava bo na uruverzi in v gledališču. — Zakon o odvetnikih. Pravosodno ministrstvo je končno Izdelalo načrt odvetniškega zakona, o katerem je doslej raz-kratkem predloži narodni skupščini. pravliala posebna komteija. Zakon se v — Spremembe pri vodstva zagrebškega gledališča. V prosvetnem ministrstvu so sestavljeni predlogi za gotove spremembe v vodstvu zagrebškega gledališča. Za intendanta bo imenovan dr. Miljutin Cihlar-Nehajev, dosedanji urednik »Jutarnjega lista«. Dr. Cihlar je. kakor znano, intimen novinarski intimus St. Radića ter ga spremlja na vseh njegovih agi taci jskih potovanjih, spremlja! ga je tudi v Ženevo, od koder je poSiljal znana poročila v »Jutarnji list«. Kakor trdijo. Je dr. Cihlar formalno izstopil tz uredništva »Jutarnjega lista«. — Jugoslavenski Jubilej na Dunaju. Zadnjo nedeljo je proslavilo hrvatsko dru* štvo uikov 25'% popuste« Razprodaja se tudi zaloga Prešernovega albuma. Cena Din 50, Po znižanih cenah se oddalo tudi vse kn.Htf4* 'astnega »o'oznIStva. Na zahtevo te nosijo cenik. KnHzmcam In knjigarnam se pri vec-Ih naročilih dovolijo se posebni popusti, Pri zunanjih naročilih se račnna poštnina posebei. — V nedeljo dne 20. t. m. se vrši žre* banje loterije Jugofelovenskc Matice, in cev javno ob 15. (3.) popoldne v »Narod« nem dotnu» (prejšnji restavracijski prosto« ri). Izžrebanih bo skupno 27 številk, od ks* I terih iatleneta prvi dve štoviiki vsaka pc eno motorno kolo, ostalih 25 pa vsaka po eno navadno kok>. Izid Žrebanja bo objavt Ijeu v vseh flovenskih dnevnikih« Dub.tki s^e bodo razdeljevali pričen^i z 21. t. m. Na željo se dobitek dostavi tudi po železnici. Srečke po 10.— Din so cio 18. t. in. na* prodaj v raznih Ij-ubljanskih tri dobi. za bolno, ortop^dlčne telovadbe potrebno deco. gojijo ritmiko, ples In švedski telovadni način za naraščaj in odra5le\ uvd.av-Ua;o se športno, skrbe pa tudi Z3 harmonični razvoj duSevmh vrlin. »Atena« obeta ravno sedaj za četrtek, na kraljev dan, od 5. do 6. ure popoldne v Narodnem docira »Pravljice za deco«. prcdna43r._> o J edene. Š t u r m o v e. Tako polaga prva zrna za čisto umetnost v vspremlirvo otroSko du.'ico. ki naj kale in rasto, dokler ne pride v niei do mogočnega izraza za "racobčo lepoto. Le oni, ki občuti lepoto, jo jamore tudi izraziti. Jliiln — Tedenski zdravstveni Izkaz. V d ->hi od 7. do 14. t m. se je rodilo v Ljubljani 26 otrok (15 dečkov In 11 deklic), umrlo • v istem času 11 oseb (7 moSkih in 4 Ženske), med temi 6 domačinov in 3 lu d (v zavodih). Vzroki smrti so bili: 2 slučaja le-tike. 4 bolezni na srcu, 2 starost, v 3 >lučn-hh druge bolezni. Izmed nalezljivih bolezni so prijavljeni po 1 slučaj tifozne bolezni, škrlatinke in davice ter 4 slueaji duSHvega kašlja. — Krasna Izbira otroških obleke in r*!a-ščkov. Start trg 9. Krtštoflč - Pn&?r. — Smučarski tečaj T. K. Skala v B* trtek 17. t. m. vežbanje na Rakovniku. Zbor ob 8. na veiballsču. — Smučarski odsek. — Odbor Udmžen?a vojmb invalidov vdov in sirot, podružnica v Liubljani. Javita vsem svojim elanom in članicam, da vrši božičnica v nedtlto dne 2i\ decembru t- L ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Vljudno vabimo, di udeležite te invalidske božičnice ML ki sn nam s svojimi prispevki pripomogli k ti n:j slavju, ttr vse prUttefu votIM žnev. — Za kraljev rojstni dan vabi »A^ena-mladino in prijatelje mla-dine k vpravl Icam za deco«, katere bo umetr.Kko prodfca*a!a gdčna. Sturmova v mali dvorani Narodnega doma od 5. do 6. ure popoldne. — Istočasno opozarjano na člantk »Pravljice«. Pričakuicmo, da pozdravijo v.ar< in naši vzgojitelji nove prireditve s nravir razumevanjem. Jiojn — O čeških kopališčih ye suoči predaval v balkonski dvorani Kazine zdravnik £• dr. Pavel Avramovič. Predivanle so po'asnjevale lepe skieptične slike. Rate! u* bil prav tep. Predavanju so prisostvoval: tudi zz. dr. Fran Dersanc predsednik »Društva slov. zdravnikov*, In zdravnika dr- Gosti in dr. P r a u n s e i s. I aredoo okusno opren:!jetia balkonska dvorana se je izkazala kot nalaSč za take prireditve, zato smo prepričani, da bo se odslej vrs/.:;^ v nji predavanja z predavanjem. — Starešine »Triglavaj opozanamo r.a danainh' sestanek ob 20. v »Zveziil«. — Starešine ^Triglava« vabim, da i*: zanesljivrj udeleže sestanka danes v sreči zvečer ob -0. v restavraciji >Zvezda«. Udeležite se sestanka v čim največjem Itevilol — Poverjenik: dr. A Praunscis. — Čitajte slepim! Podpisano dru^tv.^ poziva vse svoje redne člane, to je sleD*\ da nemudoma po doposnlci javijo svoje bivališče, da jim pošljemo podporo in sictr najkasneje do 1M. decembra t 1. — Podporno društvo slepih, Woliova ulica 12. Ljub-Iana. — Trgovski ples, k! sc vrM v aobo- to. dne 16. januarja v veliki dvorani hitela «Union»f obeta biti senzacija letošnje pto^ ne sezije. Priprave s> v teku, vabila se razpošljejo prve dni januarja. Odbor Trj;. društva »Merkur* MKl — Kolo jugosloven. sester v 1 *V>Hani ima jutri, dne 17. c m cA) 16. uri redno rd-borovo se o. 3995a — Ples Jadranske Straže. Kot prva prireditev v prihodniem predpon se vrši veliki tradiijonelni ples Jadranske S;. \ dne 5w januarja 1926 v hotelu Union. Društva In korporacije se prosiv-), da v odštevajo ta dan pri določitvah svojih prireditev. ] iitin — Razne tatvine v Ljubljani. Ge*tft*i čar Drag. Dra&čfk v Boboričen ulici jo ovadil evojo bivSo natakarico H. C. da Je dno H. t. m brez odpovedi zmajmeSSkm vin:-.. bo ter odn«w!a eeboj 1500 Jrturdla za 1*<1 tn pijačo. — Iz hleva Al. PUntariča v igriški ulici je n^kdo odn**cl havelok t p»l-rino ▼ vrednosti 2000 Din. — iz kurila}* Bdv. Kardal na Em*n*k1 certl Je bil dne 12. t m. ukraden 500 D!n vred**© povrb-.ii suknjič. — Izvoftćku Ant. Planinsku Je bila odnesena * voza vreča o\-aa- — la v*že Iv. Reserja na Ambrofcovera trgu je bfla nkr.: deua porc*lana*ta srotiljka z električne zaroko v vrodnoiiti 100 Din. _ Paaja radava. Goarilničarju Iv. Her- eogu na Go^posvetekl cesti jo pobegnil i tn&*ece star P** volčje pajm*, ki ima 6t 351 in iliU na ime ».Arasj. Gospodar ceni r*a na looo niu. —. k gostilničarju jos. B«rnifcu v £t. Vidu pa w ,w aatvkia UaU'!i g mesecev stara r*>Ica volčje pasme. — Vlem v LJubljani. V noči na 14. t. m. je bilo vlomljeno v delavnico ključavničarja Joa. Hebeka na Cankarjevem nabrežju. Vtomilcu je bilo očividno \e »a vttrth*. Ra. ren 25 Din ogtovhie je namreč odneael 40 specijalnih v I tri hov za odpiranje omar, roč. nih blagajn tn mianlh predalov Stev. 286 .SLOVENSKI NAKOD* dne 17 decembra 1925. Štren 5. Gospodarstvo Davčna vprašanja {Poročili zborničnega konzulenta g. Žagar* jo na plenarni seji Zbornice za trgovina, Obrt In industrijo dne ti decembra 1925.) Zbornica se it v zadnjem polletju intenzivno brigala za davčno vprašanje. Dav-čztovprašanje je posta-)o posebno aktuclno vsied poostrenega iztarjavanja neposrednih davkov sredi mrtve poletne sezone. Finančna uprava je odredila poostreno Izterjevanje v dobi, ko je konjunktura v pretežnem delu našega gospodarstva slaba ter ob času, ko postajajo konkurenčni pogoji vedno ostrejši, pomanjkanje denarja pa vedno pot} občutno. Na občutaost plačila davčnin zaostankov vpliva v Izdatni meri okrepitev aaše valute, ker se stari zaostanki, n. pr. Iz začetka leta 1934 pobirajo v 40 % krep-kejši valuti. Da postavijo gospodarski krogi minimalne zahteve glede znižanja davčnih bremen, so gospodarske korporacije sklicale on dan 23. oktobra t L jako Številno obiskan zbor, ki se je pečal samo z davčnimi vprašanj L Resolucije zbora je zbornica poslala finančnemu odboru Narodne skupščine in povdarJa nujno potrebo znižanja obstoječih davčnih bremen, ker preti sicer gospodarska katastrofa m ukinjeni e vsake podjetnosti. Izenačenje neposrednih davkov se ni premaknilo z mrtve točke. Posebna komisija je sicer Izdelala četrti načrt zakona, a podrobnosti tega načrta javnosti Še niso znane, ker je fin. minister mnenja, da bodo imele gospodarske korporacije po predložitvi tega predloga narodni skupščini še zadosti prilike, da se o nJem izjavlja Od splošnih akcij naj omenim revizijo rentah Unos ni posameznih pridobitnih strok in anketo, katero ja Izvedla zbornica pri gostilničar ski h zadrugah in trgovskih gre-jnijm glede točilnih taks. Z zadevo se je izčrpno pečal zbornični obrtni odsek, ki Je rekapitulira! svoje zahteve v posebnem samostojnem predlogu. Zbornica je posvečala vprašanju taks posebno pozornost tn vložila na generalno direkcijo posrednih davkov več spomenic, ki so imele glede posamnih tariinih postavk vsaj toliko uspeha, da se je praksa bistveno omilila« V zvezi s taksami odnosno s pravilnikom o točilni taksi se je omilila prepoved prodajanja denaturtranega špirita točile em pijač, vendar pa ae tako, da bi zadovoljila pretežno večino trgovstva, ki ni zadovoljno z naredbo, da sme prodajati de-naturiran špirit samo v zaprtih stejdenicah, katetre polnijo grosisti. Izmed trošarin je omenjati zvišanje tro-garme na špirit, z dne L avgusta 1923, ki Ue bila objavljena tako pozno, da je Zoor-•bica na splošno zahtevo naprosila finančno opravo, da onerozne odredbe zakonov v V bodoče pravočasno Id sicer najmanj 14 Užno eno četrtino, v višjih pa približno za eno tretjino. S tem so se vsaj deloma vpoštevale 3 važne zahteve, katere Je zbornfca od nekdaj zastopala in katere je prevzel v svoje resolucije tudi protestni zbor, kf se je vr-Sil dne 13. oktobra 1925 v Ljubljani. Nerešene pa so ostale še mnoge važne zahtev ena šega davčnega programa, ki tvorijo predmet prihodnje točke dnevnega reda. Neumestna odredba Jm krogov leanlb tađustrljcev in lecnfh trgovcev nam pišejo: Vsa zlagalISČa na železniških postajah *»o prazna; niti trste*, niti polena ne najđee tn prav lep prostor so ai naredili oni, ki so zakrivili, našo les no industrijo nbljajočo določbo, da se mora plačevati ležarina na prostem v zlati valuti. škoda, ki je nastala po omenjeni odločbi, Je ogromna. Trpe jo ne le stranke, nego tudi železnica sama. Koliko morajo le« ni mdnstrijcJ plačevati voznikom, ki pred poet a Jami čakajo, da je prvi voz poleg vagona Izložen, na mesto, da bi les odlomi poleg vagona ln od sli po nov tovor? Pa tudi cestni promet ovirajo vozovi, ki stoje kar nakopičeni ob železniških postajah. Pred odredbo, da se ima plačevati ležarina v zlati valuti, je železnica Imela polna zlagal i sča in zato tudi lepe dohodke od ležartae, ki Je bila zadnje čase te Itak precej visoka ali vendar se snosna Zdaj pa. Je vse prazno, kajti Interesenti so ei izbrali manj so slo in plačujejo raje voznikom, kakor pa železniški upravi. Tako železnica pri visoki ležariui pravzaprav nič ne zasluzi. Zakaj neki so Železniška zlagalisča? Morda zato, da razni inšpekcijski organi po njih šetajo, ali zato, da leži na njih blago, določeno za nakladanje? Kolikor Je nam znano, ima železnica zastopati Interese ln dustrije, ne pa nasprotno, da slednjo uničuje. Upali smo, da najdejo nase upravičene pritožbe odmev v ministrstvu, ali doslej je bila vsaka beseda bob v steno. Ob dvanajsti url kličemo, naj se odpravi nesmiselna odredba in napravi red. Upajmo, da se bo morda Trgovski zbornici poere čilo to zadevo urediti in v prometnem mi ni s trs l v u dokazati, kakšno Škodo je povzročila ta skrajno neumestna odredba "PUT Za doraičajočo mladino in odrasle je izšel za božič Bon ton Knjiga o lepem vedenju, govorjeniu in oblačenju v javnem in zasebnem 2iv» ljenju. — Sestavljena po lastni izkušnji in na podlagi najnovejših Bon tonov velikih narodov. — Strani 2S0. Broširana velja 65 Din, v celo platno vezana 80 Din. Knf d*o je izdala Knjigarna Tiskovne Zadruge ▼ LHibljani, ppsacoti Glav. nožte —g Stanje Narodne banke dne 8. decerru bra. V oklepaju razlika v primeri s stanjem dne 30. novembra: Aktiva: kovinska podlaga 464.6 (— 22.3), posojila 1,237.9 (+ 30,1), račun za odkupovanje kronskih novčanic 1,186,3, račun začasne razmenlave 346,7, državni dolgovi 2.966.3, vrednost dr* žavnih domen, zastavljenih za izdaianje novčanic 2,138,3, saldo raznih računov 908,2 (— 14.5), skupaj 9.298.6. — Pasiva: od glavnice izplačano 28.0, rezervni fond 6,4. novčanice v obtoku 6,082.2 (+ 65.0), državni račun začasne razmenjave 346.7, državne terjatv po raznih računih 80.3. razne obvez* posti 541.6 (— 71,9), državne terjatve za za* stavljene domene 2,138,3, ažiio za kupova* nje zlata za glavnico in fonde 74,7 — sku* paj 9,298,6. —g Načrt zakona o Izenečenju davkov. Včeraj dopoldne ie razpravi ial ministrski svet o neposrednih davkih. O tem vpraša* nju je b'l izdan po seji ta*Ie službeni komu* nike: «Ministrski svet ie razpravljal na svoji včerajšnji seji o načrtu zakona o izenače* nju davkov. Načrt je predložil finančni mi* nister. Po referatu finančnega ministra je ministrski svet sklenil posvetiti temu vpra* šanju nekoliko predstoječih sej. Čim bo na* črt proučen v ministrskem svetu, pride ta* koj pred narodno skupščino, kar se ima zgo» diti v kratkem. —g Davčni vijak pritiska vse. Sarajev* ski eJugoslovenski list* piše: Zdaj pred kon* cem leta je postalo mnogim vroče (dasi je sicer mrzlo), ker jc treba plačati davke. — Mnogo je takih davkoplačevalcev, ki so v zastanku, ker jih je zadela kriza. Davčni urad je poslal doslej davkoplačevalcem okrog 10.000 opominov. Rubežen je bilo okrod 300, toda zarobljene stvari še niso prodane. Ce pa prizadeti pravočasno ne pla* čajo zaostalih davkov, bodo njihove stvari prodane. Mnogi davkoplačevalci se obrača* jo potom davčnega urada na finančno mini* strstvo s prošnjo, da jim dovoli plačevati zaostale davke v obrokih. Finančni minister baje upošteva te prošnje. _g Frankfurtski avtomobilski sejem. V starem sejmskem mestu Frankfurtu se otvori na Veliko nočno soboto leta 192C avtomobilska razstava za katero Je prijavilo svojo udeležbo, že nad 550 vodllnin svetov-ni h Industrij ln tvrdk za izdelovanje pnevmatik. —g Neraposlenost na Angleškem. Dne SO. novembra je bilo na Angleškem upisanih nezaposlenih 1.165.100. to Je 91.445 manj nego pretekli teden m 25.154 manj nego v enaki dobi preteklega leta, OpaSa se, da število nezaposlenih od zadnjega me. seča dalje stalno pada. —g Oljkino olje. Letošnji pridelek olj. kinega olja v Dalmaciji je splošno kvalitativno ln kvantitativno zelo slab. že sedaj se občuti pomanjkanje dobrega takega olja. —g Dalmatinsko vino. V drugI polovici minulega meseca se Je trgovina s dalmatinskih vinom precej oživela. Ns otokih srednje m južne Dalmacije se Je prodalo kakih 80 vagonov a skoraj enaka množina ee je izvozila iz Šibenika tn okolice za notranjost naše države. Iz srednje Dalmacije sta Sla dva vagona močnega vina v Cehoslovasko. Največ vtna je fclo v Slovenijo. Cene varirajo po vrstah in krajih: za belo vino se Je plačevalo 40—45 Din, za opolo 32.50 do 35 Din, za navadna črna vina 25 do 27.50 Din, a za dobra močni vina, ki Jih rabijo vinski trgovci za rezanje, pa tndl do 35 Din po % alkohola, —Z Dobave. Direkcija drl. železnic v Ljubljani sprejema do 18. L m. ponudbe za dobavo raznih Šip ter za dobavo 290 komadov delni h nlaščev. Predmetni po«oH so na vpogled pri ekonomskem od el en ju te direkcije. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 18. L m. pri Intendanturi Dravske in divizijske oblasti v Uublianl glede 500.000 kg pšenice; dne 19. t m. pa glede dobave 200.000 kg sena; 4. januarja 1926. pri direkcij državnih Železnic v Sarajevu glede dobave bandaž za tenderje; 5. Januarja pri direkciji državnih Železnic v LJubljani slede dobave 4000 komadov t oko motivnih ognjenih cevi; 12. Januarja pri direkciji državnih leleznic v Sarajevu glede dobave 20.000 kg volne za čiščenje, glede dobave 100 ton livarskega koksa, slede dobave 120 ton oglja, pri direkciji državnih leleznic v Ljubljani glede dobave različnega ieklenega orodja; 13. Januarja 1936* pri direkcij! dr*av nih železnic v Zagrebu glede dobave 4J0O komadov jeklenih ognjenih cevi za lokomotive; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu slede dobave 3165 kg lakov; 15. januarja 1936. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 10.000 kg be'ib CLnj za čiščenje in 300 kg cunj za politira-nje; pn Intendanturi Vrbaske divizijske oblasti v Banjaiuki glede dobave 251.000 kg ovsa za .camizi e Vrbaske divizijske ob'a-stl; pri direkciji državnih železnic v Sa a-ievu glede dobave pneumatičnega orodja (PressIuft-VVerkzeuge). Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. To in ono Praznik sv. Katarine * Pariza Praznik sv. Katarine v Parizu je obenem praznik vseh deklet do 25. leta. To je edini dan v letu, ko se morejo siromašne parišek prodajalke zabavati in veseliti tudi v prisotnosti drugače nedostopnih gospoda* jev. Vsa večja podjetja pogoste na ta dan svoje uslužbenke s Šampanjcem, slaščicami in sadjem. Opoldne se zapro vse trgovine ln druga privatni podjetja, pred večerom pa hite »Katrice« v tradicionalnih čepicah na ulice, kjer se branijo poljubov, ki so ta dan vsem moškim dovoljeni Po Parizu se razlega veseije m smeh. Vsako dekle, ki se do 25. leta ni omožilo, mora nositi na dan sv. Katarine tradicijonalne čepice kot znak devištva, četudi samo teoretičnega. Tako Je bilo nekoč in tako je še dandanašnji. Tradicija se je ohranila. Časi so se seveda spremenili m 35 let še ni tako huda starost, da bi moralo dekle obupa tL Tako je izgubila tudi Čepica svoj prvotni pomen, vendar pa ne za vse. Patron starih devic vid3 ta dan tudi v Parizu mnogo skritih solza. Praznik sv. Katarine datira Iz prvih Časov krščanstva. Kakor smo le poročali, je bila sv. Katarina zelo pobožna kristjan-ka. Njena pob oi nos t je privabila mnogo novih pristašev mlade cerkve (Katarina Je umrla L 307 po Kr.) m zato Jo Je poganski svet sovražil. Naposled je bila obsojena na smrt. Kult sv. Katarine so prinesli v zapadne dežele udeleženci križarskih vojn. V srednjem veku so jo častili posebno na Sor-bonni kot zaščitnico slušateljev filozofske fakultete. Prirejali so posebna predavanja o filozofskih problemih, sestavljena po vseh govorrr!ški*i pravilih. Ta predavanja so se imenovala katarinska, njihov avtor pa Častilec sv. Katarine. Vsako leto Je bila Izbrana na praznik sv. Katarine 25-1 etno dekle, znano po svoji plemenitosti, in ta je morala pokriti ktp svetnice s takozvano filozofsko čepico. Pozneje so menjala dekleta na ta dan svoje običajne frizure. Zdaj pokriva ta čepica moderno ostrižene lase pariških deklet, ki nimajo nič skupnega s filozofijo ali srednjeveškim govorništvom. Kdor pa pride na dan sv. Katarine zvečer na boulevard, na Saint Mi-chel aH na Montmartre v gnečo razposajenih deklet, ki hodijo po ulicah ln poljubljajo vsakogar, kdor Jih prosi, se lahko prepriča, da Je postala sv. Katarina zaščitnica nove filozofije — filozofije brezskrbnega življenja, razposajenega smeha ln trenotne poz.be vseh skrbi m nadlog. Tudi ta filozofija Ima svojo dobro stran. fiiElelza Božič! Popolen dres iz pristnega švicarskega impiepjniranega lodna, izgotovljen nenad kril ivo dobro dobite pri tvidk Drago Schwab - Ljubljana Vožnja po ameriških železnicah Na ameriških vlakih nI razredov tn vsi vlaki na dolga razdalja so brzovlaki. Le za nekatere Izredno hitre brzovlake treba plaćati nekaj ve*. Takozvani lokalni vlaki, t. J. oni. ki se ustavljajo na vsaki postaji. služIjo le za male daljave. Ravno tako kakor ni razredov, tako ni na ameriških postajah nikakih čakalnic prvega, drugega ln tretjega razreda kot v Evropi, čakalnica Je le ena. Pač pa obstoji na jugu neka izjema, kjer so posebne čakalnice tn vozovi za črn-ce. železniški potniški vagoni so precej različni od evropskih in so zelo dolgi. Oni niso razdeljeni v razne male oddelke aH »ku-peje«, marveč vzdolž voza 6e nahaja na obeh straneh vrsta dvosedu In prevlečenih naslonjačev; vmes se nahaja hodišče. Dočiin na vlakih ni zunanje nedemokratične delitve v razne razrede, si more potnik, ki ti hoče privoščiti več konforta, zagotoviti prostor v salonskih aH spalnih vozovih. V teh razkošno opremljenih vagonih potnik dobi ležišče po noči tn udoben sedež po dnevu. Salonski vozovi ln razgledni vozovi takih so tudi del sistema spalnih vozov. Nekateri vlaki obstojajo iz samih takih voz. Vs; strežniki so črnci, ki ao ta poklic takorekoč monopolizirali. Taro udobnost, kakršni nudijo Pnllman car*, si morejo v Evropi privoščiti le premožni ljudje, v Ameriki pa stane ta većja udobnost le primeroma maj. hen dodatek k običajni vozntnl. Da si pri. blltno Izračunamo čas vožnje ls enega kraja do drugega, ne bomo igreellj veliko, ako trdimo, da direktni bnovlak v dvanajstih urah pripelje potnika približno 400 milj (609 m Je ena milja) daleč. Seveda Imamo tudi hitrejše vlake in na nekaterih progah utegne vožnja trajati tudi več. Sledeči vozni časi iz New yorka do nekaterih mest naj slutijo za Ilustracijo: Iz New Y0rk« do Philadelphlje (91 milj) 2 nri, do Washmg. tona (227 milj) 5 ur, de ptttsburga (440 milj) ali do Bufalo (438 milj) 13 ur, do Clevelanda (621 milj) 16 ur itd. Sc pač tudi hitrejši vlaki, U _ na primer — rabijo za vožnjo iz New yorka do Chlcaga (908 milj) 26, 24. 22 nr m takozvani Limited celo 1« 20 nr. Vlaki, k! se vozijo »lim!- ted«. se najhitrejši vlaki, obstoječih !* samih vozov. Potovanje po ameriških železnicah je precej drago v primeri z evropskimi vozninami. Navadna voznina znaša 3.5 cen tov za vsako miljo, torej Dol 3.60 za vsakih sto milj. Ako potnik zna daljavo v miljah, si lahko sam izračuna, koliko stane voznina. Kdor potuje preko ameriškega kontinenta od New \ orisa, do San Francisca, mora tri. krat sredi poti poriniti nazaj kazalec svoje ure in vsakikrat za celo uro. Ako potuje v nasprotni smeri, mora trikrat poriniti kazalec naprej, vsakikrat za celo nro. V Zru ženi Državah imamo namreč štiri železnisk čase: Vzhodni čas. oeotralni čas. gorski čas ha pacifični čas. Ta normalni Čas ne velja le za železnice, marveč se po nJem ravnajo tudi vsi kraji v dotični zoni; lokalni čas se v Združenih Državah ne vpoSteva. Med vsakim izmed teh časov Je razlika ene ure. Kadar Je poldne v New yorku Je 11 zjutraj v Chlcagu, 10 zjutraj v Denveru in 9 zjutraj v San Francisco. Razlog je ta, da solne« vzhaja v New \or\u tri ure prej nego vzhaja v San Francisco. In razlog za to J« seveda rotacija zemlje. Podpirajte podporno društva slepih Ljubjana, Wolfova ul. 12 Kako se vjame moža Kaj naj stori mladenka katero 2e dalje Časa cbo»2uje kak gospod, pa kar noče povedati, da Jo ljubi z namenom, da jo poroči. Ali naj napravi ona prvi korak, ali naj vztraja pri čakanju, kakor to zahteva dostojnost? To vprašanje tvori predmet, glede katerega je naprosil neki angleški Ust, naj se mu prijavijo mnenja iz prizadetih krogov. Gotovo pa je, da današnji dan nastopajo tudi mlade ženske bolj odločno Lo pogumno kakor včasih tn si marsikatera na kratko reši gorenje »pereče« vprašanje z uspehom. Različni so značaji, različni običaji iu ženska je tudi različna po svetovih m deželah. V Novi Gumcji pošlje mladenka onemu, ki ji dopade, kako darilo in kolikor več takih ljubeznivosti mladenič d->-bi, toliko bolj je lahko prepričan o ljubezni mlade dame. Tudi v srednjem veku, v Času ljubavnih pevcev, je bila pogostoma ženska, ki je opogumila neodločnnega čestilca, da jo je zasnubil ... Po onih deželah kjer je še v navadi odpeljevanje, se mora dekle zelo braniti, dasi jo srce vleče k ljubčku. Med moškimi so taki, ki hočejo zavoje* vati žensko, pa tudi tako, ki hočejo biti za-vojevani. Eni stremijo po sadu, ki je visoko gori na drevesu, drugi pa se takorekoč vle-žejo pod drevesom in čakajo, da jim sad pade z njega. Ako je ljubimec mehkega, bojazljivega čustvovanja, mu mora dek'e pokazati ljubezen, kajti nič se mu ne laska tako, kakor če opazi, da bije zanj srce lepega dekleta, nato nima več moči, da bi se odtegnil takemu nagnjenju. Drugi moški tip. ki Je ponosen na svojo moč in svoje sklepe, bi bil nasproten takemu ženskemu razo de van ju, to bi ga odbijalo od nje. Ta tip si hoče ženo priboriti, ako pa bi uvidcl, da ga hoče vjeti. bi jo takoj zapustil. Ko-l&or bolj se ona drJfci v ozadju m je redkobesedna v ljubezenskih stvareh, toliko strastnejša je ljubezen po njej hrepenečega moža. Ako se moški in ženska poznata že dolgo tn občujeta prijateljsko, treba, da se ona za nekaj časa loči od kraja, da se ne vidita in ne občujeta. Ako v njena odsotnosti opazi, kako mu ona manjka, st Jo bo želel zopet v svojo bližino ln Jo bo poročil. 0 spolnem življenju Ne le v človeškem življenju, marveč tudi v naravi sami vidimo povsod nagon, ki sili vsa živa bitja, da zapuste potomstvo. Spolno življenje je eden najvažnejših, pa tudi najbolj zanimivih naravnih pojavov. Ker le ta pojav splošto — srečamo ga pri vseh živih bitjih od človeka do naj primi trv-nejše živali — mora imeti nekak poseben pomen za ohranitev iivljenja. Toda kakšen je ta pomen, kakšen je smisel oploditve, tega tudi moderna biologija ne ve. Spolno življenje je m ostane zagonetka. Sicer imamo o spoinem življenju celo vrsto hipotez, ki si pa medsebojno nasprotujejo. Splošno prvladuje napačno naziranje, da je smoter spolnega življenja razmnoževanje. To pa ni res. Razumnoževanje je mogoče tudi brez spolnega življenja. Saj poznamo primitivne organizme, ki se enostavno dele na dva. Znanost je dolgo zagovarjala hipotezo, da spolno razmnoževanje pomlaja organiime. Učenjaki so trdili, da se postara vsak organizem, ki se razmnožuje brez spolnega življenja. Od časa do časa se morajo spojiti spolno različne celice sicer bi pogrnile. Analogijo tega Imamo tudi v lastnem organizmu. V vsem našem telesn se razmnožujejo celice nesporno, potom delitve ln zato mora telo umreti. Samo spolne celice so podvržene spolnemu procesu in zato ne pogrnejo, temveč žive dalje v mladih organizmih. Toda tudi teorijo o pomlajeval m vlogi spolnega življenji le treba položiti ad aeta. Znanost Je namreč dokazala, da se lahko nekateri organizmi Časovno neomejeno množe, ne da bi se poštar41 Teorija o podedovainosti j* sprav*« ca daa trditev, da se pokolenje, ki nastane spolnim potom, obnavlja in spreminja. Vsak roditelj skuša prenesti na potomstvo svoje lastnosti. Zato predstavlja potomstvo najrazličnejše kombinacije med lastnostmi obeh roditeljev. Toda danes ne bo nihče več trdil, da nastane iz jajčeca zarodek samo potom spolnega občevanja. Jajčece se lahko razvaja tn deli tudi s pomčjo toplote, rajnih kemičnih spo}m itd Zadnja hipoteza govri o relativni spoi-nosti. V vsakem moškem ali ženskem organizmu se krije nasproten spoL Ta spol ge pojavi pogosto tudi na zunaj. Saj niso bele vrane moški z ženskim glasom ali ženske z basom. Lahko pa še bolj obudimo ta skriti spol Kastrirajte morskega prešička In sa-šijte mu pod kožo žlezo ženske živali, ki doji, pa nastane zelo zanimiv pojav. Moška žival dobi vse lastnosti ženske fa začne dojiti mladiče kakor najboljša mati. Vsaka višja živi, pa tudi Človek ima v svojem organizmu moško m žensko tendenco. Pa ne samo ta Celo vsaka spolna celica zase kaže obe tendenci. Ce zmaga ženska tendenca, se razvije iz spolne celice jajčece, v nasprotnem slučaju pa spermatocoht Komet se bliža zemlji Nedavno je opazoval neki astronom bi zvezdarne v Milanu repatico, ki se bkža naši zemlji. Vsekakor gre za odkritje do sedaj še neznanega kometa, oziioma za takozvanoga nebesnega potepuha, ki ga njegov kosnrlČTu ::: po mnogih stoletjih zopet privede v bližino elipse, po kateri teče naša zemlja. Novi gost se navidezno giblje v smeri petorice ozvezdij, ki Jo zvezdo-slovci hnenujejo »Pasijopeja*. Kadar se pojavi tak potepuh, so astronomi popolnoma neorijentirani o njegovem nadaljnjem poletu. Le tol.ko lahko attJ nomJ prerokujejo, da bo zagonetna repat^j, ako ne zapusti započete smeri, pometla s svojim repom preko zapadne Evrope. Zato je nastalo med lahkoverneži prerokovanje, da bo 6. februarja 1926 konec sveta. Podoben strah se Je razširjal tudi pred leti. ko se Je po dolgem presledkn zopet pojav'J takozvani tiallevev komet Tak strah je tudi sedaj brez vsake podlage. Novi komet je namreč popolnoma nedolžna prikazen, ki ne mora naši solidno zgrajeni zemlji prav nič škodovati, tudi ko bi res trčil ob njo, ker Jedro kometovega repa Je zelo majhno in sestavljeno Is razpadli Ive snovi. Ali bi naša zemlja sploh čutila posledice m kakšne, ako bi Jo oplazil kometov rep, o tem ne povedo gvezde-slovci ničesar. Umirajoči Reymond se je prikazal prijatelju Nedavno smo poročali o smrt! znamt>-nitega poljskega pisatelja Wladyslawa Rey-monta. Zdaj priobčujejo poljski Hsti zanimivo vest. da se Je omirajočl pisatelj prikazal svojemu najboljšemu prijatelju In tovarišu po poklicu Stanislavu Przybryszew-skemu. To je sicer samo s-nčaj, vendar k: Pa vreden, da ga zabeležimo. Przybyszewski piše sam o tem dogodku v pismu, ki ga je poslal povodom prija-televe smrti njegovi vdovL Przybyszew-ski pravi: *2e več tednov ne morem zapustiti stanovan'a, ker imam zelo slabo srce. Pri najmanjšem prehlajenju mi preti nevarnost vnetja pljuč. Tega bi pa moje srce ne preneslo, kakor ni preneslo srce vašega šopi cga. Kaj vse me je vezalo z vašim soprogom Vladlslavom, Je razvidno iz tega, da se mi je usodne noči prikazal, da me obvesti o svoji smrti. Nekaj ur poprej, predno se je v Varšavi raznesla vest o njegovi smrti, sem bil že obveščen, da ga ni več med JfvimL ^l^SKOZ OKItO! če kupite nogavice brez Bgs) .ključ*, ker eden par nogavic t žigom in znamko (rdeča* uodro, zeleno ali zlato) „kifli*** traja ti ko dolgo kakor Itlrjč pari drugih. Kupite eden paJ in prepriča če sel 5 - Kaj bo z vseučlliško mladino? Stari angleški parlamentarec T. P. O'Connor Je povodom svojega 77. rojstnega dne Imel govor, v katerem je napadel današnjo mladino, zlasti na vseučiliščih v Oxfordu tat Cambridzu. Jubilant ie Izjavil, da ti dve vseučilišč' vzgajata pleme pomehkuženih In ženskoslabotnih mož, ki ne bodo sposobni za resnost življenja, katera čaka bodočo generacijo. Bodočnost zahteva izrazite možke značaje. To, kar se vzgaja, pa ne bo moglo nikdar sodelovati pri vodstvu angleškega svetovnega Imperija... * Žldfe prestopajo v katolicizem. Zadnje čase se ie na Poljskem dalo krstirl nad 6CG0 2ldov. V katoliško cerkiv pa Zidov ne vleče vera. temveč — ženske. V,»*tna pokrščenih Zidov je bilo ?e ->2eri»to| g 2kJinjaini, s prestopom v katoliško cerkev pa so zapustili ženo ln rodbino ter se poročili drugič s katoličank mL Odavno so poljski rabini poslali svojo .lep it tciio k nadškofu Kakovszakemu, naj ukaže svoji duhovščni. da ne sme poročiti krtfe.nh Zidov s katoličankami, ako so bH Zidic že židovsko poročeni. Zapuščene Zid tvke so namreč po židovskem zakonu obs »ier.e ba večno vdovstvo. Nadškof nI hotel dem-ia-clji ničesar pozitivnega oblJuhltL _ Težka avljatična nesreča v Kotom. V soboto *e Je vzpel t Kotoru na S h Mre*, plan s tremi mornarji na polet. Kmalu no Tsponn Je letalo strmoglavilo v morje. En težko ranjeni mornar ae Je čudežno rešil utone, drugega ao naši! mrtvega ne krilu tretji Je utonil a aparatom. Zdi ae, de e* Je utrgalo krilo in da le radi tega eatrat odpoved a/ ' •SI OVfNSKi NAkOD, dm 17 decembra 1925. *trv 284 Veliko vrvenje bode pred božičnimi prazniki v TEKSTILBAZARJU, LJIVlISB«, BrekOT trg 10, prltutj« ta prvo uds:rop;«, k«r tom prodajat mm m -m Raneia za ara te ?o oir io-$o, stoti, dvbii, kamgarni, velurjt balo bl'go, oorliat« In vsa OBt.ACet.NO BLAGO PO ČUDOVITO NltK'M CENO H. OsfsnHi v prvem nadstropju sa skoro polovično ceno. Us^K hočg o Bftž jcv 11 rloppm letu napraviti svojm s pr mernim darilom veselje in to je le mogoče, če ise kupi pri tvrd k« Josip Peteline, LJubljana. ki ima \vliko ^aogo zepnsh robcev, rokavic, nogavic, ole en ne, sra ce za gospode, toal- trte potiebščine, samoveznice, anele*fc" sifone, fine klot«\ vezenine, čipke, toroice, nahrbtnike, paMce in še veliko, veliko dru^h lerfti in potrebnli stvari o znatno znižani ceni. Na veliko in malo! Na v.-liko in tnalo E2 Kupujem po ljubiteljskih cenah starine, n. pr. tahernak« lje. sekretarje, komode, lesene lestence, ^amit»» rc ure, no- ~elan, stekla itd. — Dopisi z natanČ* nim opi«*om in navedbo cene na: Julij pl. Hueb* mershofen * S;?r»ern*»^!. Zagreb. Ilica 13l a. 493S Opreme za neveste store, zastore, iedilne in spalne garniture namiz na in postehna pregri* n.al* in vse vrste vezenin *eže ročm naieeneie M Z(*r Ježek Ljubih na. — Stritarjeva u/ica 7 Pre* v>ame vse kotnbitiaci ie »z motivov Pred f i tkanje Naivečia izbiro načrtov Tabc^nake!)- omara za popraviti — naprodaj. — Gallu-ovo nabrežje 33. 4927 Dekorativne rastline kakor: palme, lovorje 5. L d. v veliki izbiri ima vedno — cvetličarna t*. Šimenc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. 4822 ■ Mehanična delavnica« Posebni oddelek za popra* vi dw>koles. motorjev, šivalnih stro;ev, otroških vozičkov itd Emajliranje S ogniem. Stara dvokoie« sa se popolnoma prenove in shraniio čez zimo — •Tribuna* F. B L Liub* liana. Karlovska cesta 4 rza -ir jr^r^rrr-^ Salonska oprava zelo lepa iz rdečega svis lenega brokata, zola, šest foteljev in miza, vse skoro novo, poceni na* prodaj. — Naslov pove uprava «Sl. Nar.». 4939 Pohištvo moderno, vsakovrstno — po nainižjih cenah, tudi na obroke; vabim na ogted. — Matija Andlo* vic, zaloga pohištva, Ljubljana, Vidovdanska cesta 3 — Celje Krekov trg 4936 RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi F 3 AN C BAR, Uubl na s*- o imovnem «tan]u denarni* zavodov. >tkov sito- ndustnjskih pod eti- m pitvalnih oseh -cv« -nformaclje *o točng. ircrpr.e m htre m nahaja v vuka Katadžića ui tL, heegrad -ov telelon je 6-25. a brzoiavnl naal Argoa I Popolnoma varno naložite denar u "1 Liubliansho posojilnico v Ljubljani. Mestni trg Štev. 6 kei ima že n2d 11.OOO.O0O Drn iamsiveno ftlavnic*. Vloge na hranilne knjižice n tekoči lačun obrestuje najugodneje. Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuj po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje le proti polm varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. Telelon štev. 9 33 L telefon štev. 12 Najboljše in najcenejše dobite v parni pekarni Uiizem Bizjak, Emmtsta cesta 7 Podružnica: Marijin trg S M" Peteri Direktna prodaja iz tvornice v Rogaški Slatini. ost t Kupujemo zlato, srebro, platin. — Tovars n* za ločenje dragih ko« vin, Spu Šiška, Sv. Jerne« ja cesta 8. 485J Trg« »ovina s pohrštvom v večjem mestu Slovenije se odda v najem. — Pismene po* nudbe pod «l_'godna pri« ltka/4931» na upravo «Sl. Naroda*. n DRIA Na'rove'il apelu Ini tram, etro'e sfe« plinska -votli k» AlOfl* ijg žaf|li[fl 200-500 sveč m«>či. Krasa; bela Uic Neznatna poraba retroleja Sve 1 kakor elektrika1 ttAIDA" e rab' za razsvetljavo p*oda ainic, uradov. po^tPnic. ?o' r rkev, dvoriš*, vrtov >td. .,AIDA" te rri-'■■Hdna za nalmaniš »n n»iveč;e Tos»ore — Z^h evaite rro*- e te! jl.ivno skladišče za SHS ima e'ektrotehn Čna tirma » 157-L SVARC i druq UlGREtf. Preradoviceva ulica 1 - Iščemo zaupne za^tonmke. — — Zahtevajte takoj pi ospe k te! — mmm Znano je, da se n a j b o I i e kapi „PRI NIZKI CENI4' =ignac Zargi^^ UuMlana, Sv. Petra cesta 3 nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro raznega perila in rokavic, nog vte, Dalje velika fzbiia damskih moških in otrošk h zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, iumperjev, otroških oblekic, jopic itd. — Kapi na:- tool.e pe prisada h nitjih cenah sa M klat ta in bat čna drrila. Zni± ne cene« 4739 Popolnoma zanesljivi, trpežni in elegantni .Ufimpassing* čevlji za sneg in g*lofe Tri Vas! Zadostuje, ako namočite uma« tano oer I© v T Pl - raztooini in čez neka' časa se vsa nesnaga sama od sebe raakroii. Brez dela brez truda brez tet ko J! Tri ie zajamčene neškodljiv tudi na finesi tkanini. učinkuje res čudovito T¥rrrFrr ?l?frrcg, MARIBOR [Lidiidiiai Potnik manufakturne trgovine d^tro vpelian — išče sltžbo pri večji trgovini kot potnik. — Dopisi na upravo »Slov. Naroda« pod «Zaupnost/4899». Za nrod^i^r-o tjplanterijske stroke se oriporoča mlsda, pr'dna in zaneti v va gospod čna, — Ponudbe se prosi poo mTajrrar'4°73*» na uprave •Slov. Naroda*. 50- 100 090 Din posojila se sprejme za Kratek čas proti popolni varno*ti. — Ponudbe na upravo «SIo\. Narodi* pod «Dobro obrestova* nje/4870». Večjo sobo prazno, po možnosti s sonporaho ki'h:nje išče Zfkons^i nar brez otrok. — Ponudbe pod *Df* oember/4'>95» na upravo «Siov. Naroda^. Okasionelno kupite $^r* radi zmanjšanja prevelike zaloge: briliante, bisere zlatnino, uref srebrna namizna in jedilna orodja pri jo;. EberlG uonui, nm\ n n. Lok*l pripraven za brivnico v meftu na prometnem kraju se išče v na tem. — Ponudbe pod «Brivnica 4897» na upravo «Slov. Naroda«. Mirna strcnia išv . c zam^r - \i« nevanie • eno sobo in p-.:iklinami — za stano* vanje 2—3 sob s pritikli* nami. Plača dobro, ev. ti'd i vnaprej za par let natemn:no. — Ponudbe pod »Točnost 4869» na upravo «Slov. Nar.»._ Absolvc^tirji trgovske šole. zmožna slovenskega tn nemškega jezika, strojepisja in ste* rog-afije — išče začetno sb'žbo. — Ponudbe pod *Stalno/4^94» na upravo •Slov. Naroda». Dvokovesaf otroški vozičk", šivalni stroji — se sprejmejo v popolno popravo in pre* novo za portikljante in emajliranje z ognjem ter shranijo najceneje (po* sebni oddelek) «TRIBlT» NA» F. F. L„ tovarna dvok ~!e« in otrošk h v o* zlčkov. L i ubijana. Kar* lovska cesta 4. 227/L Prodajem dve no-vozazidane zgrade 1. jednospratna sa pet« naeet ode len i a i druga troapratna aa dvadcaet sedam odclenja. zidane s« svoju upotrebu i pot« puno modeme. — Za bli« in oba vesten ja obratiti se aopsveniku: %ička ulica br. 8 kod Crvenog Krsta Din 29.000 Din 20.030 Dir« 4.000 Din 10.000 Din 20.300 za I M a Mile. ako ne M \m ostal V svrho tire iave na*in sprdaMh PARFUMOV smo se odločUI za posebno božično reklamno prodajo, ki bo trajala do 27« decembra i. I. Onim, ki se bodo poslužit' te reklamne prodaje, poklan iamo sledeče vrl kc nagrade, ki se na žel o dobita ka izplača o tudi v gotovini: 1 nanr da v skupni vrednosti Din SO 000 2 nagrani po Din 10."OO 4 **aqrade no Din 5 000 2 nagradi no On 2.000 10 naar d no Din 1 000 41 nagrad po Din 500 Tekmovanja za na* ed- ne na rad* se lahko udeleži vsak, kdor nam po poštni nakaznici ali denarnem pismu poSI'e Olfl 65'— nakar dobi poštnine prosto 1 kartaš A s^ecf'^ln'h ffla^snco razHC^esa f inča v Odesa44 parfuma fv obča}ni vrednoti 90 Din) V svrho tekmovanja za razpisane na?rade ?e vsaki pošiljki rril žena ?anra kuverta s kuponom, opremi enim s tekočo številko, kakor tuli nacrt o ra delitvi nnerad, s ka*e «m sog aša vsak naro^n»k. Vlaganje kuponov se vrši pod nadzoisivom kr. notarja. Da pa mše o malce v vsakem oziru za io-volj:mo tazve*1 omenjen h 60 velikih nagrad poklanjamo pivim 15.000 naroenk'^m Še nadaljnih 5000 nt ifo mas lik nagrad v skopo! vrnilo. Din 450.00(1 Z ozirom na veliko šicvlo teh posebnih nagrad odpade povprečno na vsakega tretjega naročn ka no I po ebna nagrada. Vrhuie?a je pa dana seveda tudi možnost, da razven te pripade nanj 6e ena zmed gorenjih velikih nagrad. Ker ie št vilo navedenih posebnih nagrad ome-:eno na 5000 dobitnikov »er jc pričakovati zelo velike udeležbe, Vam priporočamo, da se za ude« ležbo božične reklamne piodaje lak a I o d 1 o t i t e! Naročila je točno nas oviti na: „0DE0N", tiian immm Mit ii parfamof L'ublana« Vegova ulica stev. %fm. -Jk\\\\Wk\Wnk\\\t\\\\%\\\\\m\\\\\W Smcdcrcvski Djeram. Urejuje: Josip ZiT^mS — S «M*ruduu uskaruu«; tam JCKcack. — ZaaoiKiotBi M tiau. Vtou Uirtatol <- Va« tjuoij*»ui