L» VI., Št, 14 („Jutro" XIII., St. 77 a) Upravnižtvo: Ljubljana, Knafljev« ulica 6. — Telefon fit 8122. 8123, 8124 8126, 8126. Insnratni oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova uL — Tel 8492 in 2402. Podružnica Maribor; Aleksandrova casta St — Telefon fit 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St — Telefon fit 190. Podir*žnirC Jesenice: pri kolodvor« it Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta fit. 42. podružnica Trbovlje: ▼ biSi dr. Baun* partnerja Ljubljana, ponedeljek 4. aprila Cena 2 Din Ponedeljska izdaja Pooadeljska izdaja »Jutra« Izhaja ponedeljek ejutiuj. — Narož» m posebej in »elj« po pošti prej*, mana 4 Din, po razna&aleih dostavljena 6 Din mesečno. . Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica E Telefe« fiL 8122, 8123. 8124, 8125 in 812». Maribor: Aleksandrova eesta 18. T*> lefon fit 2440 (ponoči 26fi2>. Celje: Kocenova uL 8 Telefon tt. 190 Bok opici m n« vračajo. — Oglas! p« tarifu. PMcETEK RAZGOVOROV V LONDONU Včeraj je prispel Tardieu v spremstvu finančnega ministra Flan-dima v London in se je takoj sestal z Macdonaldom - Zanimive ugotovitve finančnega odbora Društva narodov f*ariz, 3. aprila, 2. Ministrski predsednik Tardien je v spremstvu finančnega ministra Flandina dopoldne ob 10. odpotoval v London. Na Victoria-kolodvo-ru v Ivondonu je sprejel francoske goste ministrski predsednik Macdonald, nakar so se skupno podali na francosko poslaništvo. Od tu sta se Tardieu in Flandin odpeljala na Do\vningstreet, kjer sta se nato sestala z Macdonaldom, zunanjim ministrom Simonom ter finančnim ministrom Chamberlainom. Razgovor je trajal nad dve nri. Zvečer je bil na francoskem poslaništvu prirejen svečan banket, Id so se ga udeležili poleg Macdonalda tudi drugi člani angleške vlade. Tardieu se bo v ponedeljek zvečer ali v torek zjutraj vrnil v Pariz, Flandin pa ostane v Londonu, kjer bo zastopal Francijo na konferenci velesil. Poročilo finančnega odbora Društva narodov Pariz, X aprila, r. Stioči je bilo ofo-3 vnemo poročilo finančnega odbora Društva narodov, ki so ga sestavili eksperti francoske, angleške, ameriške, nemške, holandske, japonske in češkoslovaške vlade o gospodarskem in finančnem položaju .Madžarske, Avstrije, Bolgarije in Grčije. Poročilo ugotavlja, da se nahajajo omenjene države v težavnem finančnem položaju zaradi pogrešk. ki so jih napravile v svoji proračunsiki politiki •n zaradi svojega prekomernega za-: ^lževania. Odbor zlasti podčrtava relativno visoke številke za izdatke, ki so služili nabavi vojnega materijala in za oboroževanje. Odbor je prepričan, da bi se moglo na tem polhi doseči velike prihranke. Če se upošteva, da so mirovne pogodbe Avstriji, Madžarski in Bolgariji zabranile oboroževanje, se vidi iz tega objektivnega dokumenta, kako zelo so te države kršile mirovne pogodbe. Odbor Društva narodov ugotavlja tudi druge vzroke sedanjih gospodarski težkoč v teh državah. Pred vsem je splošna gos.po-darsNewyork Mirror« doznava iz zanesljivega vira. da se Lindberghovemu sinu dobro godi in da je zdrav ter da pride v kratkem do novih razgovorov med Lindber-ghom in roparti njegovega otroka. Berlin, 3. aprila, č. Na postaji v Potsda-mu se je včeraj zvečer dogodil incident. Neki ameriški dijak je opazil gospo z detetom. ki je bilo zelo podobno Lindbergho-■'emu otroku. Dijak se ie zelo razburil in je spravil gospo z ofrokom na oolietio. ieš, da ima Lindberghovega sina. Šele na policiji se je izkazalo, da je bil otrok fes njen, Milijardni deficit rumunskih železnic Bukarešta, 3. aprila, g. Po uradni statistiki rumunskih državnih železnic so imeli naprave v teku preteklega poslovnesra let; dva in pol miljarde leiev deficita. Ta primanjkljaj je nastal deloma zaradi ogromnih investicij, deloma pa zaradi znatnega zmanjšanja prometa. / katero poznate iz Ulj lepozabnega filma |ji| »Ljubavni regiment« Vas naj- , „„,,, uljudneje vabi na J|| . ! Pl svoj DANES PREMIERA! Dražestna DOLLY HAAS ki se vrši danes ob 3., 5., 7. in 9. zvečer v ELITNEM KINU MATICI Telefon 2124 3 llSIHliil Vode prestopajo bregove Reke in potoki so po deževju močno narasli — Sava povzroča mnogo škode — Stanje v naših krajih Beograd, 3. aprila, p. Po poročilih, fci prihajajo v Beograd, vse naše večje reke zelo naraščajo m postajajo nevarne prebivalstvu in zemlji. Posebno narašča Sava. ki je že prestopala levi breg in se razlila po ravnini. Sava je narasla posebno zaradi velike količine voda. ki ji iih donaša.io bosanski pritoki. Narastli pa so tudi Dunav, Drava, Drina in Begei. V pretekli -noči so nastale poplave v okolici Čaoka, ki so že povzročile veliko materijalno škodo. Zapadna Morava se je že razlila čez svoje bregove. Preplavila je velike komplekse zemlje in porušila več kmet-skih hiš. Policija in vojska sta že na^ delu. da pomoreta prizadetemu ljud-v stvu. Po poročilih hidrografskega oddelka pri ministrstvu za javna dela ie Sava danes dosegla svojo maksimalno višino. Beograd, 3. aprila, p. V zadnjih dveh dneh se je temperatura po vsej državi zelo dvignila. Povprečna dnevna temneratura znaša 13, nočna pa 4 stopinje nad ničlo, kar ima za posledico naglo tajanje snega. Vrhu tega je začelo v nekaterih pokrajinah še deževati, tako da so začele vse reke naglo naraščati. Nevarnost velikih poplav je od ure do ure večja. Sava je začela naraščati v vsem svojem toku in je pri Si-sku dosegla danes že 5.5 m, pri Jasenovcu pa celo 7 metrov nad normaio. Pri Sremski Mitrovici je že prestopila breaove in poplavila obširne komplekse. Selo Raca je popolnoma pod vodo. Ker je tudi Dunav z vsemi pritoki zelo narastel. je Makišfko polje pri Beogradu popolnoma pod vodo. Tudi studenci, iz katerih črpa beograjski vodovod, so večinoma že zaliti, tako da je oskrba vode v Beogradu že v nevarnosti. Mestna občina je ukrenila vse. da zavaruje še preostale izvirke in je dala preiskati tudi vodo. da ugotovi, ali ni morda že okužena. Med ostalinv rekami najbolj naraščajo Morava, Una. Vrba«, Bosna m Drina. Morava je pri Čtipriji v zadnjih 24 urah narasla za 2 m. Južna Morava m Niša va sta pr°stopi!i bregove in poplavili mnogo vasi. Pri Vuikovaru je voda odnesla most, tako da sta staro in novo mesto drug od drugega popolnoma odrezana. Po nalogu oblasti je bilo mnogo ogroženih vasi že evakuiranih. Velika nevarnost poplav grozi tudi pri Slavonskem brodu, kjer ie voda dosegla 6.5 m nad normalo in bo vsa,k čas prestopila bregove. Na nasipih ob Savi in Dunavu so razmeščene straže in na najbolj nevarnih mestih so nasipe ojačili. Zagreb. 3. aprila, n. Sava je začela danes pri Zagrebu naglo naraščati. Do večera je narasla za 3.30 m nad normnlo. Oblasti so odredrle stalno varnostno službo ob nasipih. Karlovac, 3. aprila, n. Dočim včeraj še n-i bilo nobene nevarnosti poplav, se je položaj danes naglo izpremen.il. Kolpa je začela ponoči naglo naraščati in je v teku dneva narasla za 8 m nad normalo. Voda je stopila iz korita in poplavila obširne komplekse v okolici, pod vodo pa ie tudi več ulic v predmestju. Ker obstoja nevarnost, da bo voda porušila več hiš. je mestna občina pozvala na pomoč vojaštvo, ki je pomagalo reševati imetje v ogroženih hišah in ki sodeluje tudi pri gradu ii zasilnih nasipov, da bi se tako preprečila še večja katastrofa. Beograd, 3. aprila. AA. Hidrografsko poročilo za 2. aipril: Po poročilu beograjskega meteorološkega observatorija je bila srednja dnevna maksimalna temperatura 1. aprila v naši kraljevini plus 16 stopinj, srednja minimalna nočna temperatura med 1. in 2. aprilom pa plus 7.5 stopinj. To naglo naraščanje temperature je povzročilo hitro taljenje snega. Dunav je od Passauta do Kom orana narasel povprečno za 30 cm, do Novega Sada je njegov porast manjši. Drava narašča na vsem toku povprečno za 20 cm. Tisa na vsem toku neznatno pada. V zadnjih 24 urah je vodostaj pri Senti padel za 4. pri Bečeju pa za 2 cm. Sava na vsem toku zelo narašča zaradi naglega toplienja snega in zaradi naraščanja Kupe in bosanskih rek. V teku zadnjih 24 ur je vodostaj pri Krškem narasel za 57 cm. pri Zagrebu za 62. pri Sisku za 70, pri Jasenovcu za 43, pri Brodu za 30, pri Samcu za 41. pri Raci za 60. pri Sremski Miitrovici za 40, pri Šabcu za 34 in pri Beogradu za 12 cm. Kupa je pri Karlovcu v zadnjih 24 urah narasla za 138 cm, Una pri Bosanskem Novem za 90, Vrbas pri Banji Luki za 76, Bosna pri Doboju za 105, Drina pri Zvor-niku pa za 120 cm. V sedanjem vremenu je treba pričakovati še hujšega naraščanja voda. Na Dumavu, Dravi in Tisi dozdaj še nt potrebno pripravljati varnostnih odredb, medtem ko je na Savi vodostaj pri Brodu za 70 cm nad višino, pri kateri je treba začeti varnostne odredbe. Pri Samcu je vo- dostaj za 36 cm, pri Šabcu pa za 8 cm nad kritičnim vodostajem. Zaradi povečanja temperature, tako dnevne kakor tudi nočne, se pričakuje nadaljnji porast vodostaja tudi na Savi in prt vseh njenih desnih pritokih. ★ Toplejše vreme z deževjem je povzročilo v nekaterih krajih dravske banovine nekaj poplav, vendar zaenkrat brez večje nesreče. Kakor običajno, je posebno narasla Savinja, ki je ob ustju pritoka Voglajne segla preko bregov. Nadalje je Pesnica nad Mariborom precej grozeča in je povzročila že precej škode, v Prekmurju in Medmurju pa se je na krajih, kjer ni nasipov, razlila Mura. Tudi Sava je znatno narastla. Povsem nepričakovano pa je nastopila Dravinja, o čemer nam poročajo iz Poljčan: Ko je v petek zvečer pričelo polagoma deževati, se še nikomur sanjalo ni, da se bomo že drugo jutro znašli v vodi. V soboto zjutraj je še potem naprej lilo z neba, bila je pravcata nevihta in vode so kmalu preplavile vso dolino v precej širokem obsegu, da je pokrajina nalikovala prostranemu jezeru. Vsekakor je moralo nekje na Pohorju močno deževati, sicer bi ne nastala povo-denj tako nenadno. Promet je bil kajpak oviran. Cesta iz Spodnjih Poljčan na Polj-čane je bila preplavljena. Komaj se je malo popravila in osušila od zadnie povodnji, je zdaj spet vsa razdejana. Ogroženi so bili tudi šolski otroci, ker jim je voda na več mestih zastavila pot. K sreči je popoldne izza pretečih oblakov prikukalo sonce in so začele vode polagoma upadati, škodo imajo zlasti kmetje, ki so imeli že deloma obdelane njive. Mnogim je odnesla voda gnoj, ki so si ga pravkar pripravili na njivah. Tudi bo zaradi vode delo na polju, ki ie v pozni pomladi že itak zakasnelo, za nekaj c"*1! še zaostalo. Odhod ministra dr. Kramerja v Prago Kakor smo že poročali, .ie minister trgovine in industrije dr. Albert Kramer obolel in je moral na zahtevo zdravnikov nastopiti dopust kot minister in kot narodni poslanec. V ministrstvu trgovine in industrije ga bo za časa njegove odsotnosti zastopal poljedelski minister Jurai Demetrovič. V spremstvu svoje soproge se je minister dr. Kramer včeraj odpeljal v Prago, kjer bo ostal par tednov v negi tamoš-njih priznanih zdravnikov specialistov. Na ljubljanskem kolodvoru so se pri opoldanskem brzovlaku. s katerim je minister Kramer odpotoval, zbrali ban dr. Marušič s podbanom dr. Pirkmaier-iem, ljubljanski župan dr. Puc ter večje število senatorjev, narodnih poslancev in drugih javnih delavcev in predstavnikov oblasti. Poslovili so se od g. ministra z iskreno željo, da bi se čim prej okrepljen in popolnoma pozdravljen vrnil v domovino in na svoja važna in odgovorna mesta. t. Obvezno izdajanje potrdil o plačani i Po n&kliučiu najdei ^tamilski plen v Ljutomer, 3. aprila. Poročali smo v »Jutru« o vlomu v trgovino s čevlji Franca Polanca v Liutomeru. kjer so vlomilci nobrdi 130 na rov čevljev v vrednosti nad 20.000 Din. Na čuden način pa je trgovec del tatinskega plena dobil nazaj. V torek so se neki krmetje iz ob murske vasi Dokležovje odpeljali v poplavno ozemlje ob Muri, da bi tam za šolo nakopali gramoza. Eden i?med niih se ie za nekaj časa odstranil od ostalih ter šel v goščavo, ki je rastla v zapuščeni gramozni jami. Tam je na svoje začuden ie naletel na tri velike cule. v katerih so bili sami nori čevlji. Obvestil je o najdbi tovariše, ki so spravili zagonetne cule do šole in potem k županu. Na večer se je zglasil pri tem neki tujec, ki je nosil desno roko zataknjeno za suknjo, kakor da je invalid, ter nrosil za prenočišče. Mož pa. ki je bil našel cule v goščavi, je v tujcu spoznal neznanca. ki se je b:l poprej klatil okrog najdišča ter opazoval počet ie kmetov. Opozoril je na to žunana in ta je neznanca zvabil v drugo sobo, kjer ga je zaprl. Tujec pa je v neopaženem trenutku šiloma odprl vrata ter ušel. Vendar so ga neki vaščanJ vsaj po vidu poznali. Bil je eden izmed članov vlomilske družbe, ki je bila prišla iz Prekmurja ter skrila svoj plen v goščavi ker se je že danilo in je srečavala ljudi na mašni poti. Mož je pač prišel gledat. aH je z deponiranimi culami vse v redu. Ko je videl, da so jih kmetie spravili k županu, se je hotel kot invalid zmuzniti v njegovo hišo. da bi v ugodnem trenutku spravil cule na varno. Orožniki so takoj sumili, da so storilci cigani ter so v vasi Čimelovcih pri Murski Soboti aretirali štiri cigane, ki so jih privedli v Ljutomer. V celem se je do-sedaj našlo 56 parov čevljev. Kje so ostali čevlja, nočejo osumljenci povedati. Sploh taje vsako udeležbo pri vlomu. Skoda je le deloma krita z zavarovalnino. Objave Nov grob. Na Ptujski gori je umrla v starosti 69 let veleugledna posestnica gospa Julijana Predanova. Vzorno je vzgojila svojo številno družino — 7 hčera in tri sine — ves svoj trud je posvečala temu, da jim je ustvarila čim lepši in znosnejši obstanek v življenju. Blago pokojnico bodo jutri, v torek dopoldne ob 10. položili k večnemu počitku! Zgledni materi naj bo ohranjen časten spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Diplomiral je v soboto na juridičnt fakulteti zagrebške univerze g. Stanko Senčar, sin odvetnika dr. Mateja Senoarja iz Ptuja. Čestitamo! Edina slovenska tedenska revija »Življenje in svet«. — Posamezna številka 2.— Din. Italijanska turistična propaganda Jadranski otok samo za novoporo?ence n* ženitovanjskem potovanju. >Neues VViener Journal? je objavil naslednje poročilo svoiega rimskega poročevalca z datumom 19. t. m., označujoč to stvar za voriginalen načrt Italije«. Poročilo se plaši dobesedno: >Pa bi privabila turiste v Ttalijo, je italijanska vlada, kakor se cilje. izmislila originalen načrt, da bi se majhen otok v Jadranu v bodoče uporabljal samo za nosete novoporočenrev, ki se nahajajo na ženito-vanjskem potovanju. 0*ok ie Sest kilometrov dolg in dva kilometra širok, leži zelo slikovito. se odlikuie s čudovitimi naravnimi zakladi, ima ljubek zaliv s čarobno obalo. Na otoku se sedaj zidajo majhne, dražestne vila. Vsaka vila, oskrbljena z vsem komfor-tom. bo nadomestovala hotelsko sobo. Novo-poročene dvojice, ki nočejo biti ves dan skupaj, moreio dobiti opremljene sobe v slavnem hotelu. Parniki bodo k temu rajskemu otoku prihajali samo po enkrat v tednu. Kot stalni prebivalci so na otoku samo hotelski nameščenci. Pristop na otok bo dovoljen samo onim mladim navonororenrem, ki moreio s svojimi listinami dokazati, da so se pravkar poročili. Za ta >zakonski ra.< se bo v tisku vsesa sveta delala živahna propaganda in se upa. da bo ta otok v kratkem cilj vseh novonoročencev.« Skoraj bi se zdelo, da s»e je poročevalec dunajskega Usta nekoliko zmotil v _ koledarju. Saj ie bilo šele 19. marca, ko je t* ve«;t sporočil svojemu listu, ali pa ie pozabil oovedati, da naj jo objavijo šele — I. aprila. Med vsemi ia drsniki m i otoki, ki 30 dane* v posesti Italije, bi slede na gornje podatke mogli prihajati v poštev samo: Veliki Brto-ni. ki pa se vendar ne bo da'T odrezati od Pule s samo enkratno tedensko zvezo, potem Unije in Sušak. ki' pa nimata prav ničesar onega, kar bi ju moglo dvigati v >pa-radižc. in končno Lastovo. kateremu pa tudi nedostaja vse. kar se pripoveduje tam gori o čudovitih naravnih zakladih, o čarobnosti, ljubkosti, slikovitosti itd. C-res in Lošinj sta, kakor znano, znatno veči«. Tremiti pa mant-ši ter vrh vsega sama skala in ietniška odnosno konfinaciiska kolonija. Brusih otokov pa Italija na Jadranu plma. Tako je očividno ta vest dunajskesa lista nekoliko prezgodnja aprilska šala. ki pa naj bo morda vendarle imela namen, da bi odvrnila stru-jo turizma od onesa dela Jadrana, kjer številni otoki v resnici nudijo tujcu vse ono, kar se s tako pestrimi barvami slika v vesti dunajskega lista, od našega jusosloven-skesa jadranskega otočja. Ta vest se po 5a-kem prav lepo sklada s tartarskimi vestmi, ki jih prinaša pač za to dobro plačano inozemsko časopisje o strahovitem snežnem metežu* na naši jadranski obali, dočim sije tam doli najlepše pomladno solnce. Naš proračun v fašistični luči Trst, 3. aprila ž. Fašistično glasilo «11 Po-polo di Trieste« je objavilo članek svojega rimskega dopisnika, v katerem razpravlja o jugoslovenskem državnem proračunu. List navaja podrobne podatke o proračunih posameznih ministrstev in zaključuje svoja izvajanja takole: Finančni minister je v svojem ekspozeju navedel, da je v največji meri znižan proračun za vojsko in mornarico. Jugosloven-ski minister za finance se je trudil, da bi s svojimi podatki o proračunu dokazal miroljubne namene Jugoslavije, pri tem pa je razgalil to resnico: Ves proračun za državno administracijo znaša 7 in pol milijard »dinarjev«, pravimo »dinarjev«, ki so po 34 centezimov. Ta številka pač jasno priča ... o velesili Jugoslaviji. In vendar si nekdo prizadeva, da bi prepričal svet že zaradi ropota, ki ga naša soseda povzroči od časa do časa, da je res velika sila. Sicer pa Italija prav gotovo ni tega mnenja.« * K ugotovitvam tržaškega lista o jugoslovenskem proračunu za vojsko in mornarico bo dovolj, če omenimo, da znaša italijanski proračun za vojsko, mornarico in letalstvo .poleg izdatkov za docela vojaško urejeno fašistično milico nad 12 milijard dinarjev. Megalomanska sodba o skromnosti našega državnega proračuna pa ne glede na to, da že zaradi današnjih težkih gospodarskih prilik ne kaže niti najmanjšega čuta resnosti in objektivnosti, ni vredna resnega odgovora. Izvozni kontingent lesa za Francijo Beograd, 3. aprila. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine razglaša, da je na podlagi naredbe francoske vlade z dne 7. avgusta 1931, ki uravnava uvoz raznih inozemskih predmetov, francosko kmetijsko ministrstvo z naredbo z dne 26. marca, ki je stopila v veljavo 30. marca, določilo uvozni kontingent za uvoz lesa iz Jugoslavije in drugih držav za drugo tromesečje 1932. Uvozni kontingent navadnega lesa (št. 128, 128 bis in 133 francoske carinske tarife) znaša za Jugoslavijo 1.716 ton, za lesne izdelke (št. 597 in 600 francoske carinske tarife) pa 242 ton. Presežki tega kontingenta v drugem tromesečju se bodo šteli v breme tretjega tromesečja t. 1. V kontingent se ne štejejo železniški pragovi. najemnim Predpisana potrdila In obrazce za najemninske pogodbe bo izdala mo-nopolska uprava — Takso mora plačati hišni posestnik dveh izvodih s kopijo. Oba izvoda podpiše in d& izvod, na katerem je natisnjena taksa, najemniku, drusl uzvod brez takse pa obdrži zase Kadar lastnik zgradbe predloži davčne prijave za zgradarino, mora pokazati davčni oblasti posamezne pogodbe, ki so mu v zvezi z izdanimi priznanicami o plačilu najemnine obenem dokaz o višini najemnine. Pogodbo o zakupu z najemnikom je treba skleniti najdalje 15 dni po vselit v stanovanje ali v lokal. V primeru, da najemnik ne M hotel podpisati pogodbe, mora lastnik zgradbe sam izpolniti tisti del pogodbe, ki je namenjen njemu. Tako izpolnjena pogodba mu je polni dokaz o višini najemnine v zvezi s priznanicami o sprejemu najemnine. Lastnik zgradbe, ki ne sklene zakupne pogodbe v določenem času in na predpisanem taksnem obrazcu o najemnini, zapade kazni. Dokler ne pridejo pogodbeni obrazci o zakupu v prodajo, kar bo v par dneh, je dovoljeno sklepati zakupne pogodbe tudi na navadnem papirju, vendar s takso po novem zakonu, to je za pogodbe z letno najemnino nad 2400 Din do 3600 Din deset dinarjev, nad 3600 do 6000 Din dvajset dinarjev, nd 6000 do 10.000 Din trideset dinarjev, nad 10.000 do 20.000 Din petdeset dinarjev, nad 20.0C0 do 30 000 Din sto dinarjev, nad 30.000 do 50 000 Din dvesto dinarjev, nad 50.000 Din za vsakih nadalj-nih sto dinarjev še pel odstotka. To velja ne glede na pogodbeno dobo. Pogodbo je moči skleniti na nedoločen čas ali za leto dni, za dve. tri leta in več, ne da hi bi'o treba plačati večje takse od pravkar navedene. Za primer povišanja ali znižanja najemnine, je treba skleniti novo pogodbo in jo napisati v soglasju z novo najemnino. Za že veljavne zakupe na dan 1. aprila 1932. leta je treba, če pogodbe niso sklenjene in taksirane po gornjih predpisih, skleniti pogodbe po novih zakonskih določbah najdalje do 1. julija 1932. Pri teh pogodbah je obvezna uporaba rnonopolskega obrazca, kajti v nasprotnem primeru je kazen v trikratnem znesku predvidene takse za pogodb*. Beograd, 3. apnla. AA. Zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o taksah določa obvezno sklepanje pogodb o zakupu stanovanj in lokalov in obvezno izdajanje potrdil o plačani najemnini. Izjemo pri sklepanju pogodb tvorijo tisti zakupi, katerih zakupnina znaša največ do 2400 Din na leto t. j. 200 Din mesečno. Ta obveza je nastala 1. aprila 1932. Ker omenjeni zakon predpisuje obvezno rabo taksnih papirjev tako za pogodbe, kakor tudi za potrdila, je treba že 1. aprila izdati potrdila na taksnem papirju. Teh potrdil pa še ni, ker še niso izdelana in dana v promet. Zato se za mesec april še ne bodo izdajala predpisana potrdila, nego se bodo napisala na starih blokih ali pa na navadnem papirju, nanje pa je treba nalepiti taksne znamke (kolke) po novem predpisu, to je za najemnino do 500 Din 1 Din nad 500— 1000 Din 2 Din nad 1000—2000 Din 5 Din, nad 2000 do 3000 Din 10 Din, nad to vsoto pa še 0.25 odstotka. Vsak lastnik hiše ali lokalov je dolžan izdajati potrdila za vsak mesec svojim najemnikom. če tega ne bi storil ali pa če bi izdal potrdilo brez takse, bo kaznovan z globo v trikratni višini neplačane takse. Najemniki, pri katerih se dobi netaksi-rano potrdilo ali pa če tako potrdilo prrd-lože oblasti, za to ne odgovarzjajo, kakor je to bilo dozdaj. V bodoče bo moral, počenši s 1. majem, vsak lastnik hiše izdajati potrdila na taksnih papirjih, ki jih tiska uprava državnih monopolov, z natisnjeno odgovarjajočo takso za vsako najemnino. Ta monopolizirana potrdila so vezana v bloke po 10 kosov, fci 6e bodo čez nekaj dni mogli kupiti pri vsakem prodajalcu tobaka na drobno ter bodo ®ta.U en dinar več, kakor je na njih taksa; ta dinar se plača za tisk potrdila. Pra/v tako je monopolska uprava natisnila pogodbe o zakupu z natisnjeniml taksnimi znamkami za posamezne vrišite zakupnine. Tudi te pogodbe se bodo čez nekaj dni lahko kupile v vsaki prodajalni tobaka na drobno; stale bodo 50 par ver, kakor je na nj»ih natisnjena taksa. Te monopolske pogodbe izpolni lastnik hiše aJ4 zakupa stanovanja in lokala v Predlogi narodnega delavstva Trbovlje, 3. aprila. Narodna strokovna zveza je imela včeraj v dvorani »Forte« dobro obiskan shod. na katerem je predsednik Narodne strokovne zveze g. Koren poročal o položaju delavstva, o redukcijah in o volitvah v Bra-tovsko toladnico. Sprejete so bile resolucije, ki se nanašajo na naslednje točke: Ugodi naj se vsem predlogom, stavljenim po ljubljanski Delavski zbornici letos 4 marca; zabraniti je treba vsak uvoz tujih industrijskih izdelkov, ki se izdelujejo v naši državi; s posebnim zakonom pa naj se uvede v vseh privatnih podjetjih državna kontrola ter določi minimalni in maksimalni zaslužek delavca in za dobo krize prepove vsako akordno in nadurno delo; zabraniti je treba uvoz tujega kuriva, nujno je potrebno, da se z zakonom izvede znižanje življenjskega indeksa pred vsem hrane, obleke, kuriva in najemnin; regulirati je treba obrestno mero, tarife lekarnarjev, zdravnikov in odvetnikov; uvesti je treba strogo kontrolo kartelov; v vsakem večjem krajn se mora takoj ustanoviti ljudska kuhinja za brezposelno prehrano brezposelnih delavcev in vlada naj ne preprečuje investicij pri banovinah in občinah, da se tako vsaj delno zajezi velika brezposelnost; zabraniti je treba vsako znižanje mezd, ker se s tem jemlje kupna moč konsumentom, potrebna je stroga revizija inozemskih delavcev, regulacija dotoka kmečkega ljudstva v tovarne, uvedba šesturnega delavnika za časa sedanje brezposelnosti, zadostna kontrola nad izvajanjem socialno-zaščitnih odredb, ustanovitev posebnih socialnih referatov pri sreskih načelstvih v krajih, kjer so večja industrijska podjetja, in večja delavnost inšpekcij dela in oddelkov za socialno skrbstvo pri banskih upravah. Vinska razstava in sejem za šmarski okoliš Šmarje pri Jelšah, 3. aprila. Dne 1., 2. in 3. maja bosta v Smariu pri Jelšah velika vinska razstava in vinski sejem, ki ju priredi sreski kmetijski odbor v prostorih Habjanovega hotela. Razstavili bodo svoio žlahtno kapljico vinogradniki okrajev Kozja, Rogatca in Šmarja pri Jelšah. Zastopana bodo predvsem vina izVir-štania. Bučke gorce. Roginske gorce in Dre-venika, ki so že daleč znana po svoji odlični kakovosti. Razen vin vseh vrst bosta razstavljeni tudi! droženka in tropinovka. Razstavljene bodo dalje škropilnice in druge vinarske in sadjarske potrebščine, med temi tudi najnovejši tip škropilnice, izum tukaišnjega rojaka, ki ima iznajdbo že patentirano. Za razstavo vlada veliko zanimanje med vinogradniki in drugimi interesenti. Udeiežba na razstavi bo zelo velika, ker je tukajšnji srez glede površine vinogradov na šestem mestu v državi. Vabijo se interesenti, da posetijo prireditev. kjer se jim bo nudila najugodnejša prilika za nakup res cenenega, dobrega vina vseh vrst. od lahkih namiznih do najfinejših sortnih vin. Železniške zveze so zelo ugodne. Vsa pojasnila daje brezplačno sreski kmetij« k i referent v Šmarju pri Jelšah. Koliko porabi Zagreb mleka Zagreb, 3. aprila, n. Po statističnih podatkih so porabili lani v Zagrebu 17 milijonov litrov mleka. 200.000 litrov smetane, 170.000 surovega masla in 250.00C kg sir*. Huda nočna nesreča na cesti Ptuj, 3. aprila. V petek se je vračal po banovinski cesti v smeri od Maribora proti Ptuju okoli pol 10. ure ponoči na kolesu dninar Cafuta Franc iz Ternič, občina Sv. Marjeta na Dravskem polju. Cafuta je vozil brez luči, vendar pa pravilno po desni strani ceste. V bližini vasi Loke rru je pridrvel v veliki brzini nasproti neki avto, ki pa je vozil baje po levi strani ceste. Cafuta se avtu ni mogrel več izogniti in ga je osebni avto z vso silo podr! na tia, da je odietel 4 m od ceste. Šofer v avtu ie vsekakor moral opaziti nesrečo, ker je takoj nato, namesto da bi ranjenca naložil, še poveča! brzino in izginil v temni noči. Mimoidoči so našli šele čez nekaj časa poškodovanca ter ga prinesli v bližnjo hišo. Ponesrečenca so potem naložili na osebni avtobus g. Liningeria. ki privozi v Ptuj ob polnoči. V Ptuiu ie bil takoj poklican reševalni avto, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnico. Zdravniki so ugotovili, da ima Cafuta zlomljeno levo nogo in poškodbe na giavi in rokah. Zandarmerija j« že na sledu avtomobilistu, ker so ga tisti večer okoli po! 22. videli v Ptuju, ko ;e vozil skozi mesto. Velik proces proti tihotapcem na Reki Na Relci se je vršila te dni razprava proti 18 osebam, ki so bile obtožene, da so spravile čez mejo svobodne cone v zadnjih mesecih okrog štiri tone sladkorja in par sto kilogramov kave. Obsojeni so: Nikola Vlah na 3 leta in 10 mesecev zapora ter na 50.000 lir globe. Emil Kučič, Nikola Kuč;č, Ivan Puc. Nikola Kinkela, Em;i Poščič in Andrej Puc vsak na 3 leta in 11 mesecev zapora ter na globo 50.000 lir. Ana Dučič m Ana Samsa sta obsoieni zaradi sprejemanja blaga vsaka na 5 mesecev zapora in z globo 9000 lir pa ie bila odrejena sus-penzija njune kazni. Drugi obtoženci so bili oproščeni. Kljub dolgim žičnim ograjam vzdolž svobodne oone in kljub stalni službi velikega števila finančnih stražnikov in miličarjev raste tihotapstvo iz svobodne cone od dne do dne. Istrski reveži so se okoriščali s svobodno cono le po malem, ali svobodna cona je postala sedaj središče organiziranih družb tihotapcev iz raznih italijanskih provinc. Zadnje dni je odgnala reška policija nekaj južnjakov domov, tihotapstvo pa cvete dalje in Rečani se resno boje. da bo kmalu razglašen konec reške svobodne cone. Iz življenja na dežel? GORENJA VAS. Delovanje Sokolskega društva Gorenja vas-Poljane. ki šteie Š0 članov in članic, zasluži popolne priznanje v prvi vrsti zaradi svojih kulturnih prireditev. Društvo pa si je tudi drugače pridobilo častno mesto v sokolskem taboru, ker je vzgojilo večje število uspešnih tekmovalcev, ki so se izkazali pri raznih prireditvah. Med letom je društvo vprizorilo 8 iger, 5 kinopredstav, dve telovadni akademiji. 2 pešizleta in 12 predavanj važne kulturne vsebine Letcs od 6. januarja posluje nova društvena uprava ki skrbi za to, da se bo vršilo delo strogo po sokplskih načelih v znamenju žrtev in samozatajeva-nja. vzvišenega nad vsemi osebnimi spori. Impozantna je bi'a proslava stoletnice Tyrševega rojstva, kateri je sledil sestanek članstva, ki je ta sokolski praznik zaključil s sporazumnimi in dobro razmišlienimi smernicami za bodoče delovanje. Pridno deluje tudi tamburaški zbor. prosvetni odsek pa je na velikonočni ponedeljek z nai-boljšim uspehom vprizoril igro »Neznanka.« Vrata Sokolskega doma odprta vsem. ki jim ie na srcu kulturni ^"oredek '» nesebičr«, čj* : ~ f Pevski praznik Hubadove župe JPS Kakor vsako leto, se je včeraj vršil občni zbor Hubadove župe, popoldne pa je na velikem koncertu tekmovalo 17 pevskih zborov Ljubljana, 3. aprila. Letošnja bela nedelja je bila lep praznik tevskih zborov, včlanjenih v Hubadovi župi JPS. Bil je to spet nov mejnik po-—tvovalnega idealizma slovenskih pevcev, evski praznik, ki že ima svoio tradicijo, je vendar le enkrat v letu in bi ravno zato zaslužil še mnogo več pozornosti, -akor mu jo izkazuje središče slovenske _ a>be, prestolnica Slovenije. Ob 10. dopoldne je Hubadova župa JPS polagala bilanco svojega delovanja v pre-k!em poslovnem letu. Zborovanje se je -šilo v dvorano Glasbene Matice, bilo je :av dobro obiskano, udeležilo se ga je ->oleg številnih pevcev in raznih predstav-kov 23 delegatov od 30 včlanjenih pevcih društev. Zborovalce je toplo pozdravil predsednik •upe dr. švigelj, posebej še glavnega ajnika JPS komponista Kosto Manojlovi-v ki se je iz Beograda prepeljal na skupno, dalje predsednika Glasbene Matice, ■natorja dr. Vladimirja Ravniharja, .'■eta slovenske pesmi in častnega predsed-:a GM g. Mateja H ubada, opernega vnatelja in vodjo pevskega zbora GM di-genta g. Poliča ter veterana naših pev-častnega predsednika »Slavca« gosp. r- a ž i 1 a. V nadaljnjem govoru je opo--r.-jal na predstoječo važno prireditev, na prvi slovenski glasbeni festival, ki se bo - binkoštih vršil v Ljubljani o priliki 60-n. ce Glasbene Matice. Za proslavo je že obrena četrtinska vožnja v času od 10. •20. maja. Predsednik je pa tudi podal važno dejstvo, da so vse prireditve nastopi domačih pevskih društev na te-toriju Jugoslavije v bodoče prosti vseh Skupščino in zborovalce je nato v imenu ■sbene Matice pozdravil njen predsednik, nator dr. Vladimir Ravnikar, po-arjajoč, da ga izredno veseli, da jih lah-sprejme kot hišni gospodar pod gosto-:bno Matično streho, ki nudi tudi zavet-e učiteljskemu pevskemu zboru in kjer je orana, ki je krščena za Hubadovo, ved- - na razpolago za slične prireditve, za - -vska in kulturna stremljenja sploh. Glasna Matica hoče s tem dokazati, da je matica vseh pevcev in odločno odklanja isurdne insinuacije. ki se pogostokrat ču-od raznih stkani: — da je zavistna. ; sprotno, Matica se raduje uspeha vsa-a društva, veseli se njegovega napred-Dr. R.avnihar je nato še poročal o pri-•ah za festival, za proslavo 60-letnice »ene Matice, za odkritje spomenikov zaslužnim skladateljem in o pred-giasbeni razstavi v Narodnem do-aključil je svoj govor z željo, naj vsi polnoštevilno udeležili glasbenega ivala in tudi aktivno sode^vali po svoji močeh. Obširno in pregledno poročilo je podal marljivi tajnik g. Grč ar. Delovanje Hubadove župe je bilo zopet učinkovito in vsestransko. 7. junija je sodelovalo okrog 20 pevcev pri odkritju spomenika Jurija Fleišmana v Beričevem. Najmogočnejši je pa nastop moških zborov 6. septembra ■ •■> priliki odkritja spomenika kralja Pe-• ra Velikega Osvoboditelja, ko je nastopijo 250 pevcev iz Ljubljane, z Jesenic in Logatca. Veličasten je bil monstre-koncert 8. septembra na Kongresnem trgu, kjer je -la navzoča tudi Nj. Vel. kraljica Marija. 7_>ne 15. marca je zapel moški zbor Glasbeni- Matice v spomin 10-letnice smrti dr. ■1 razna na Taboru: Grafika, Ljubljanski ' -nn in Slovenski vokalni kvintet so pa ielovali tudi na koncertu v Unionu ob -vik: proslave Kola jugoslovenskih se-f-rer. 26. junija so združeni ljubljanski mo-zbori pozdravili ameriške rojake-izlet-pri" odkritju spomenika Davorinu nku 28. junija v Cerkljah so sodelovali -v ;:ar.i zbor Glasbene Matice, Lira iz •mrv ka. zbor iz Tržiča itd. Ob 45-letnici " • pe v Litiji dne 15. avgusta je nastopilo -m zborov. Dne 9. avgusta, pri odkritju '.enika Miroslavu Vilharju na Planini Rakeku, sta sodelovala moška zbora . >ene Matice in iz Logatca, 26. julija sodeloval moški zbor Glasbene Matice -ikritju spomenika Franu Levstiku v L seah. Ob 65-letnici mojstra Hubada dne avgusta na Skaručni je jubilantu s pev-Ti*" zborom Glasbene Matice izrazil čeke v imenu župe župni pevovodja Preveč. 18. oktobra 1931 pri odkritju spo-vka dr. Gregorja žerjava so nastopili ruženi ljubljanski pevski zbori z žalo-;;nkami in se tako mogočno poklonili mara velikega pokojnika. Združeni ljubljan-:. pevci so nadalje peli kakor običajno tudi ob Vseh svetih na pokopališču. Dne 28. novembra so ljubljanski moški zbori priredili podoknico Nestorju naših skladateljev patru Hugolinu Sattnerju ob priliki njegove 80-letnice, dne 1. decembra so pa Ljubljanski Zvon, Grafika, orkester Sloge, Slovenski kvintet in Premelčevi tovariši izpolnili s svojim programom novinarski koncert. 30. novembra se je vršila interna proslava 40-letnice mojstra Hubada in pevskega zbora Glasbene Matice. Pevci raznih društev so oeli tudi pri številnih pogrebih, na raznih proslavah, društva so priredila nebroj uspelih koncertov in nastopov. Omembe vredna dogodka sta vsekakor tudi koncertna turneja Grafike na Dunaj in češkoslovaško, kamor je ponesla slovensko pesem, in pa 14. januarja koncert za Dobrodelno akademijo, ki je šel po radiu po svetu. Hubadova župa šteje danes 30 društev. Tajnik je nato še podal arhivarsko poročilo, iz katerega je posneti, da je župa založila več pesmi in edicij, arhiv pa je bil obogaten tudi z diplomo častnega članstva pevskega društva »Jedinstvo« iz Ko-tora ter s spominsko plaketo z likom kralja Petra. Po obširnem in temeljitem tajniškem poročilu je poročal namestnik blagajnika g. Lasbacher o stanju blagajne. O delovanju župne uprave je nato poročal g. Zorko P r e 1 o v e c. Poudarjal je, da je delovanje uprave razvidno že iz tajniškega poročila, istotako tudi njegovo delo, ki se ni osredotočevalo le na vodstvo ljubljanskih skupnih zborov ob raznih prilikah in zlasti v kraljevem tednu, temveč je bilo mnogo globlje. Kot pevovodja se je zanimal ves čas za napredek, a tudi za nazadovanje pevskih društev in zborov, obiskoval je društva na njihovih koncertih, predaval, navduševal pevce in pevke in tudi grajal. Kakor znano, je župna uprava tudi sklenila, vpeljati tečaj, v katerem bi se predavala glasbena teorija, harmonija in kontrapunkt, glasbena fiziologija in fonetika, nauk o izrekih, kratka zgodovina slovenskega in jugoslovenskega zborovskega petja, organizacija pevskih društev, praktične pevske vaje itd. žal pa ta načrt ni bil izveden. V splošnem pa ugotavlja, da je bilanca dela in napredka v Hubadovi župi včlanjenih društev kljub krizi, reduciranju plač in brezposelnosti vseeno razveseljiva. Povsod agilno delujejo društva, umetniški nivo koncertnih programov raste, zbori, sa izpopolnjujejo in streme po napredku. Po revizorskem poročilu g. Slane, ki je poudarjal, da so vse knjige in blagajna v popolnem redu, je bil odboru podan abso-lutorij, nato so se pa vršile volitve novega odbora. Za predsednika Je bil soglasno izvoljen dosedanji zaslužni organizator in predsednik g. dr. švigelj, istotako za podpredsednika g. šturm, za pevovodjo Zorko Prelo-vec, njegov namestnik je Perko, v nadzornem odboru pa so gg. Lasbacher, Krajner in Rupnik. Pri slučajnostih je predsednik poudarjal, da se bo 5. maja vršil koncert v Trbovljah, 17. aprila pa bo spet gostoval trboveljski mladinski zbor v Ljubljani. Nato se je oglasil k besedi komponist glavni tajnik JPS Kosta Manojlovič, ki je v glavnem poročal o delovanju savezne uorave ter o njenih stremljenjih za oprostitev plačevanja taks za koncerte in slične prireditve. Občni zbor je bil nato okrog 13. zaključen. Na popoldanskem koncertu v veliki dvorani Uniona je nastopilo 17 pevskih zborov pod vodstvom g. Zorka Prelovca. Mogočna revija pred očmi (in tenkoslušnimi ušesi!) tistega idealnega občinstva, ki ve ceniti prizadevanja slovenskih pevcev! Spored je bil kajpak izredno pester. Nastopili so zbori: »Loški glas« iz Lok pri Zagorju, mladi »Hugolin Sattner« iz Most pri Ljubljani, »Domžale«, trbovelj. »Zvon«, jeseniška »Sava«, »Logatec«, pevski odsek Narodne čitalnice v Šiški, ljubljanska »Sloga«, dalje ljubljanska »Sava« in »Slavec«, »Moste«, »Cankar« iz Ljubljane, »Krakovo-Trnovo«, »Ljubljana«, »Grafika« in Ljubljanski Zvon«. Njihovo petje, deležno zasluženega priznanja so ocenjevali mojstri gg. Matej Hubad, komponista Stanko Premrl in Oskar Dev ter glavni tajnik JPS Kosta Manojlovič. Podrobneje pa bo o pevskem nastopu izpregovoril še naš glasbeni poročevalec. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 3. aprila. Od Jožefovega dalje imamo letos ž i tretji par dvojnih praznikov, ki so posebno dobrodošli izletnikom. Seve. vreme oe ugaja, toda smučarji in planinarji so veseli, da sploh lahko za cela dva dneva puste mračno Ljubljano za seboj. Tako je tudi tokrat odšlo na deželo mnogo veselih, mladih ljudi. April pa je spet storil svoje in je belo nedeljo v Ljubljani preveznil z n zki-mi sivim; oblaki, iz katerih je pričelo kmalu tudi rositi. Popoldne pa se je vreme le uneslo in je celo posijalo tud: solnce. In na večer se je vreme kolikor toliko zjasnilo. Toda dolgočasja vse to ni moglo pregnati. j Nič čudno ni. da v vsem tem miru tudi ni bilo kakih nesreč, celo policija je imela le nekaj malega opravka z nadležnimi berači. Kolikor toliko je zvečer po nekaterih gostilnah bilo živahno, ker so pričele ve-zo v a ti vesele Micke, ki jim je letos priso-jena izredna izjema. da namesto na veliki petek godujejo šele po Veliki noči. Prisrčna sokolska prireditev Ljubljana. 3. aprila, Ljubljanski Sokol je priredi v soboto svojim članom družabni večer v restavraciji br. Krapeža v »Zvezdi«. Večer je nad vse pričakovanje dobro uspel. Bil je lepo obiskan ne le od članov in članic društva, ampak tudi od bratov drugih ljubljanskih sokolskih društev. Poleg starih, v sokolskem delu osivelih bratov so sedeli mladi Sokoli, ki nadaljujejo delo svojih prednikov- - . , • • i Zbrane brarte in sestre je z iskrenimi besedami pozdravil starešina društva br. Kaj-zel, želeč jim, da jim poteče večer t najboljšem bratskem in prijateljskem razvedrilu. Med drugimi so svojo odsotnost zaradi bolehnosti opravičili prvi podstare-šina Saveza SKJ brat Engelbert Gangl, prvi starosta Jugoslovenskega Sokola in nestor Sokolstva br. Peter Grassel- in minister in senator brat Ivam Hribar. V ime--nu odsotnega župnega starešina br. dr. Pi-penbacherja je izročil pozdrave njegov namestnik br. Milko Krapež. Pozdravil jc prisotne tudi starešina Sokola 11. br. dr. Milan Šubic z željo, da di se tak večer vršil vsako leto v svrho obuditve in poživ-ljenja sokolskih spominov in boljšega medsebojnega spoznavanja. Kot zastopnik vojske je v navdušenem govoru izrekel pozdrave s sokolskim duhom prežeti, delavni in navdušeni Sokol artilerijski polkovnik br. Ljuba Novakovič. Po njegovem govoru so pevci zajpeli »Hej trubaču«. Za razvedrilo. zabavo in duševni užitek je vobče skrbel s svojimi mionimi narodnimi m umetnimi pesmimi znani pevski kvartet Glasbene Matice Pelan, oba Vršana, starejši in mlajši, in Skalar. Za svoja precizna izvajanja so bili nagrajeni z obilnim aplavzom. Prireditev je minila v najlepšem razpoloženju in se končala z željo, da se ob letu zopet snidemo na takem večeru. Lep večer pri Šentjakobčanih Ljubljana, 3. aprila. Nad odrom, na rdeči zavesi je skromna črna številka 100. Le ta številka je, ki da človeku misliti. Nikjer ni rož ne vencev. Stene so bele, preproste kakor v kaki slovenski kmečki hiši. To je vsa podoba. Prav za prav nič svečanega nima na sebi. Le tista skromna Številka 100 nad odrom spravlja človeka v premišljevanje. — In ■dvorana je do zadnjega kotička poLna. Ljudje so dobre volje. Da, praznik je. Sicer ni praznik za vse ljudi. O ne. Ampak za ljudi v dvorani Šentjakobskega odra je precej velik praznik. Saj so prišli, da počaste delo. polno težav. Slovenka, ki zmore poleg svojega boja za trpko vsakdanjost posvečati svoje proste ure" umetnosti — in ji je to delo sveta dolžnost — daje ljudem stotič podobo človekovega življenja, podobto žene, njene duše, odnos do zunanjega sveta. Ervina Wrischerjeva je, ki je šla sinoči stotič mimo ljudi, ki je leto za letom prikazovala življenje žene zdaj v tej zdaj v oni podobi. Topot kot demonsko zapeljiva in neizprosno zaljubljena Erika pl. Gellen-hofen v Dreverjevi drami: »Ljubezen Sedemnajstletnega«. Večer je nudil izredno umetniško doživetje. Šentjakobčani so pokazali vse 6voje odlike. Zasedbe drame boljše ni bile moči pogoditi. In g. Petrovčič, ki je dramo reži ral, se je izkazal kot izvrsten interpret zlasti v podajanju mladostnikovega sveta. Ljubezen sedemnajstletnega mladeniča, vse tisto tako skrivnostno življenje dečka, ^ ki dozoreva v moža, je dal celo do psiholoških odtenkov resnično. Njegova igra je bila do konca enotna. Zdi se, da mu podajanje mladega življenja veliko bolj leži, kakor i pa poVršno in prisiljeno vržene vloge v raznih burkah. Odličen je bil major v pokoja, ki ga je ▼ vsej tragiki bolnika in človeka brez volje dal g. Škerlj. Njegova elegantna, le ča6ih malo preveč previdna, dejal bi preveč premišljena igra — je bila vseskozi živa. V ižgovarjavi je neprijetno motil naglas: pojdite. — Tudi g. Karus kot polkovnik v pokoju je s hvalevredno potrpežljivostjo igra! nehvaležno vlogo starega očeta. Mestoma je s svojo dobrohotnostjo in od ničesar •<-eč vznemirjanim življenjem starčka bil povsem na višku. A nemara je prav zaradi te misli, da ga ničesar več ne more vznemiriti, proti koncu zašel v nekam nejasno ekspresijonistično podajanje, ko izve o ne-čakovem samomoru. Nasprotno pa je majorjeva žena, ki jo je prikazovala ga Meta Bučarjeva, od prizora do prizora rasla in bila ob 6inovi smrti uirav tragično velika v svojem dobrem. človeškem raziumevanju vsega življenja Odločno umetniška, skozi vsa štiri dejanja močno in psihološko pravilna pa je bila Erika pl. Gellenshoffen, ki v svoji ljubezni ne pozna nobenih meja ne morale ne vesti. Gdč. Ervina Wrischerjeva je dala kljub svojemu slovesu več kakor je človek pričakoval. Igra žene, ki ljubi z dušo in telesom, ki v svojem demonskem hotenju po ljubezni ne pozna nikakih ovir, ji odlično pristoja. Na višku je bila. ko razodene majorju svojo ljubezen do njega in pa ko po- ljubi sedemnajstletnega, nepokvarjenega Frieda na lice. Tako je s to stoto Bvojo predstavo dosegla res praznik svojega dela. — Med drugim in četrtim dejanjem jo je v imenu odbora in članstva Šentjakobskega gledališkega odra pozdravil predsednik g. brihta, ki je v kratkem govoru poudaril požrtvovalno delo umetnice, njene zasluge za oder in umetniško potenco, nakar ji je izročil krasen šopek nageljev. Zatem so ji častitali tovariši in tovarišice in jo ohsuli z velikimi šopki nageljev in vrtnic. med katerimi je bilo tud; nekaj spominskih daril. Od ostalih igralcev in igralk se je zlasti odlikovala ga. Gorjupova, ki je ;mela kot Mina sicer zelo maihno vlogo, a jo je dala tako odlično v bori minuti, da je na mah vzbudila pozornost In g. Lavrič je Vil topot imeniten krjavelj kot godec. Tudi Za-laznikov godec je bil kar poaleda vreden! Hlapci pa se niso odrezali. Eden od njih je bil kljub majhnemu delu. ki iun je v drami odmerjen, prav gotovo za hlapca preneroden. — Gdč. Pirfeva kot žanjica ie s svojo otroško ljubkostjo morala osvojiti. — Prav tako dober je bil g. Moser kot veliki hlapec. Šentjakobčanov pa prav za pr? ni moči grajati v ničemer. Njihovo delo, ši je zvezano s tolikim trudom zaradi cesnega prostora. močna volja in odlične moči, ki j;h imajo, morajo v bodočnosti roditi l^p sad. Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 3. aprila. Bela nedelja Je potekla v prvem, lepem pomladanskem razpoloženju. Čeprav se je vreme dopoldne nekam kisalo, se je popoldne razvedrilo. Sonce, ki je toplo prigreva-lo, je zvabilo Mariborčane v okolico, ki je spet močno oživela. Tudi dopoldanska promenada je bila živahna, kakor še ne v letošnjem letu. Poživel jo je promenadni koncert na Trgu svobode. Brhke Mariborčanke so slekle letos prvič svoje kožuhe in se postavljale s svojimi novimi, zračnejšimi in lahnejšimi oblačili. Dopoldne ob 10. uri je Imel mariborski Aeroklub »Naša krila« pri Orlu svoj letoš-občni zbor, katerega je otvoril in vodil predsednik gimnazijski ravnatelj dr. Josip To minšek. Poročila posameznih funkcijonarjev so pričala o živahnem poslovanju društva v preteklem poslovnem letu. Zlasti si je klub mnogo prizadeval, da bi se Maribor priključil k mednarodnim zračnim zvezam in je storil zadevno vse, kar je bilo v njegovi moči. Največje pa je bilo nedeljsko razpoloženje popoldne na Trgu svobode, kjer je bila velika sokolska tombola, ki jo je priredilo mariborsko Sokolsko društvo. Tu se je zbrala tisočglava množica, ki je prihitela v mesto, celo iz okolice. Največjo srečo je imel mariborski dijak L razreda realne gimnazije Mi-livoj niš, ki je s prvo tombolo zadel 2500 Din. Drugo tombolo, lepo spalnico, je dobila delavka Angela 2nidaršičeva iz Jez- darske ulice, šivalni stroj je dobil kovaški pomočnik Filibald Gadi iz Slovenske ulice, šivilja Helena Gerbičeva iz Radvanja je zadela 1000 Din vredno stensko uro; moško kolo je dobil krojaški pomočnik Anton Stern iz Razvamja. Dijakinja Mara Gašpar-šičeva je dobila aluminijasto kuhinjsko posodo, mizarski pomočnik Favalec od Sv. Marjete ob Pesnici pa klaftro bukovih drv. Gmotni uspeh tombole je zadovoljiv. Mariborsko sokolsko društvo je tako spet napravilo korak dalje k uresničenju zgradba prepotrebnega Sokolskega doma. V policijskih bukvah nimajo zabeleženega ničesar posebnega. Aretiran je bil neki Ivan zaradi tavine. Smolo je imel neki Štefan, ki mu je dekle, s katerim je veseljačil, odneslo uro, vredno 800 Din. železničarjeva žena Marija Obranova pa je prijavila, da ji je neki žepar na Glavnem trgu izmaknil denarnico in nekaj gotovine. Nesreča ni počivala. Občutna nezgoda je doletela 13 letnega šolarja Antona Motaha. Pri skakanju v parku je padel in si zlomil levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico, kamor so sprejeli tudi posestnico Nežo Kanc-lerjevo od Sv. Janeza na Dravskem polju, ki je v soboto popoldne padla z voza in si zlomila desno nogo pod kolenom. V soboto zvečer je imel SPD klub Meja svoj letošnji redni občni zbor. Klub namerava letos pospešiti propagando za prirejanje izletov na našo severno mejo. 12-letna deklica je preprečila železniško nesrečo Sarajevo, 3. aprila. Na železniški progi Pale-Bistrik je bila v petek preprečena železniška nesreča po zaslugi neke 12 letne deklice. Zgodilo se je t3JiO"l61 V petek kmalu popoldne se je na omenjeni progi dvesto do tristo metrov od kilometra 16 odvalila s hriba pred devetim tunelom velika skala na progo. 12 letna deklica Vukosava Gunjčeva, hčerka železniškega uslužbenca, je šla v tistem času slučajno po vodo na studenec, ki se nahaja blizu tunela, in je pri tej priliki zapazila zasuto progo. Deklica je kljub svojim mladim letom spoznala, da preti vlaku velika nesreča, pa je takoj pohitela v bližnjo čuvajnico. Ker v hišici ni našla nikogar, se je lotila telefona, in se ji je posrečilo dobiti zvezo s postajnim načelnikom v Palah, ki ga je obvestila o skali na progi. Postajni načelnik je takoj odredil, da se zaustavi vlak, ki bi se čez dve minuti moral odpeljati s postaje. Brez dekličinega sporočila bi se nedvomno zgodila huda nesreča. Pri utrujenosti, razdra-ženosti, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franc Jožefova« grenčica, trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se »Franc Jožefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljenju želodčnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. s Franc Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Samomor občinskega blagajnika Novi Sad, 3. aprila. V vasi Pribičevičevem je vzbudila veliko senzacijo vest, da si je vzel življenje bogati in ugledni ekonom Friderik Majer, ki je bil tudi občinski blagajnik. Ustrelil se je namreč z Iovsko puško v srce in takoj izdihnil. Majer je zapustil ženi pismo, v katerem prosil ženo, naj mu oprosti ta korak, a vzroka samomora ni navedel. Oblasti so po samomoru občinskega blagajnika pregledale oo-činsko blagajno, ki pa so jo našle v popolnem reda. Vlom v blagajno sreskega sodišča Indjija, 3. aprila. V petek je bil izvršen drzen vlom vi sresko sodišče v Titelu. Vlom je izvršil 341etni Alojz Horvat, po rodu iz Bosanskega Samica, ki je bil obsojen na dvajset let robije in je pobegnil iz ječe okrožnega sodišča v Beogradu januarja leta 1930. Drzen vlomilec je razbil v 6reskem sodišču blagaijno in odnesel iz nje 14.000 Dm. Po vlomsu je tat pobegnil preko Dunava v Slankamen. Tam so ga spoznali in ga začeli zasledovati. Zločinec je bežal dalje; a ker so bile vse Mižroje občine obveščene o njem, ga je kmalu doletela usoda. V vasi Bešku, kamor se je zatekel, so ga hoteli orožniki aretirati. Nevarni zlikovec pa se je začel bramiti z revolverjem in enega orožnika ustrelil, drugega pa hudo ranil. Nato je pobegnil v klet neke vaške h'^še, kjer so ga naposled prijeli in ga izročili oblastvom. hn Dalto-n: Dogodek s poti Mistru Murleyu se je zdelo, da je dosti • oval, ko se je odločil za potovanje v ■•v York. Prepričan je bil, da je malo ki bi ves dan presedeli v vagonu sa-zato, da bi se udeležili prijateljeve svat-Tc>da imel je svoje posebne vzroke. Bob . ns je bil njegov najboljši prijatelj in prijateljska zveza je bila dovolj moč- * da je preživela dolgoletno odsotnost ^e^a od drugega. Oba mlada moža sta -e vedno dopisovala, zdaj pa je mlajši Hegel čarom srčkane Američanke. In " ; ;.:.y ^ šel na pot, da spozna mlado daNi ga prav vleklo, da bi se z dekle-n seznanil, desti več mu je bilo do tega, a bi spet stisnil svojemu prijatelju roko. ' se je, da ga ne bi ženska izrinila iz jateijevega srca. Vedno je zidal grado-V oblake in sanjal, da se vrne v Lon-i. ko se Colins osamosvoji, in da bosta 'am spet prijateljsko živela. Bob pa se mi-zdaj oženiti, ta tepec! Najbrž se bo na-!l v Chicagu, Murleya pa prav nič ne vleče, da bi živel ob strani gospe Colin-sove... Ko je pristal v New Yorku, je bil prepričan, da bo moral to miss Sherwoodovo I< šteno sovražiti, da se mu bo zdelo živ--jf*nje v newyorškem hotelu neznosno, vre-me strašno in vsi Američani zaničevanja '■'redni. Tako je bil razpoložen v New Yor-kar se da slabo in se je drugo jutro še tolj slabe volje odpeljal proti Chicagu. še-k ko se je udobno zleknil v svoj kot, jc opazil, da mu sedi nasproti izredno lepo, j mlado dekle. Potovala je sama in ker se mu je zdelo, da bosta dalj časa tovariša, je hotel čim prej izpregovoriti z njo. Poizkusil je takoj in samemu sebi je moral zaradi tega poizkusa čestitati. Bila je dra-žestna, imela je privlačne oči in jasen, prijeten glas. Dražesten nasmešek je kazal dve vrsti bisernih zob in če 3 nekaj uric si je moral priznati, da se je vanjo malce zagledal. »To je moj prvi obisk v vaši deželi,« Je dejal, ko ga je vprašala, če je Anglež. »Tujec sem, nikogar nimam, ki bi mi svetoval, kaj naj si ogledam in kam naj krenem.« »Najprej si mislite seveda ogledati Nia-garo, kaj ne?« ga je vprašala po kratkem premolku. »Saj ste že gotovo slišali kaj o njej.« »Hrib s slapom?« je bil Murleyev vprašujoči odgovor. »Hrib in na vrhu živi bivoli.« »Zelo zanimivo,« je odvrnil, če mi bo ostajalo kaj časa, si jih ogledam.« Po strani ga je pogledala, potem pa je tlesknila z rokami: »Kaj ne veste, da se bomo peljali mimo Niagare? Saj lahko prekinete potovanje za nekaj ur in se potem peljete dalje.« »Ne,« je rekel Murley. »tega nisem vedel. Potem si pa lahko Niagaro še danes ogledam!« »Seveda! Kopica ljudi bo izkoristila to prilik^,« »Ali pojdete tudi vi?« je naglo vprašal. »Ne vem,« se mu je izmaknila. »Ne, mislim, ne.« »Pojdite še vi,« jo je poprosil. »Pomislite, če me zadene nesreča, boste vi odgovorni. Ker te kraje tako dobro poznate, bi mi bili dobra vodnica... Prosim vas!« V resnici še sani al ni, da mu bo to prošnjo izpolnila. Njegova zadovoljnost je dosegla višek, ko sta oba izstopila na preprosti postaji, da bi v dvoje opazovala čudovito igro pri-rode. Zabavala sta se izvrstno in Murley je bil ves očaran. Naposled mu je dovolila, da jo je povabil na ledeno kavo in ji podaril spominček na to popoldne. Izbral si je sličico, ki je kazala niagarske slapove, in se zahvalil za posebno prijetno popoldne. »Posebno prijetno?« ga je vprašala z očarljivim nasmeškom. »Posebno prijetno,« je dejal Murley in tako čudno, da bi se budovali, če bi vam povedal, kar bi rad.« Pogledala ie v peno, ki je šumela čez skale. Vseokoli je bilo tiho. kakor da sta onadva prva človeka, ki sta odkrila ta kraj. »Nikdar nisem huda,« je tiho rekla. »Preveč hladna sem. da bi se mogla takoj razjeziti.« Izgubil je glavo, dotaknil se je njene roke in jo stisnil, ko se ni branila. »Dražestno bitje ste,« je šepnil, in ko se je obrnila stran, jo je privil k sebi in jo poljubil na vrat. »Kako si drznete!« je vzkliknila vsa iz sebe. »Oprostite ml,< je zajeeljal. »sram me Je.« »Mislila sem, da ste gentleman.« »Bojim se, da se zdaj ne bom °mel več tako imenovati.« »Da. res,« je rekla odsekano. »Vrniva se na postajo.« Ponižno je stopical za njo. »Ali mi morete odpustiti? Sam ne vem, kako sem vas mogel tako razžaliti?« »Razžaliti ?« »Da, rad bi, da bd verjeli mojemu kesa-nju.« »To i zvijanje je še hujše kakor žalitev.« »Hujše?« »Da.« »Obupan sem, verjemite mi. še pogledati se vas ne upam.« »Saj vas ne bom snedla, če me pogledate.« je hladno odgovorila. »Tako tudi nisem misli! « je tiho odvrnil. »Vrnite mi za trenutek sliko. Nekaj besed bi rad nanjo napisal. Ali hočete?« Dala mu je fotografijo. Vzel Je svinčnik, pustil prostora za njeno ime in zapisal: »Tu je miss ... izgubila dobro mnenje o mistru Percyju Murleyu; on pa Je izgubil svoi dušni mir.« »Moral sem izpustiti vaše ime, Ker ga ne poznam.« je dejal, »verjemite mi pa, da mi je to strašno žal...« »Ne vem. zakaj vam ne bi svojega imena povedala. Miss Sherwood.« Mladi mož ni mogel verjeti svojim ušesom. »Sherwood« je rekla? Ali je bilo to mogoče? Ali mu je zlobna usoda poslala ravno Bobovo nevesto na pot. da jo bo poljubil in razžalil? Toda ona ga je sama pripravila do tega. Koketirala Je z njim. kar se prav gotovo ne spodobi za mlado dekle, ki bo čez teden dni že Bobova žena. »Jaz, jaz — oprostite ml, toda vaše ime mi je znano. Ali ne poznate nekega gospoda Boba Colinsa v Chicagu?« »Seveda ga poznam. Na postaji me bo čakal in takoj mu povem, kako nemogoče ste se vedli.« Zavrtelo se mu je pred očmi. Za božjo voljo, kaj naj zdaj storim? Odvedel jo je brez besed na peron in sedla sta v svoj oddelek. Nemoč, ki so jo izdajale črte njegovega obraza, ji je prijala. Ali se je bal? čeprav ji je bilo tu vse eno, ji ne bi bilo prav po volji, če bi ga morala prištevati me dstrahopetce. Zato se je skrila za dnevnikom in pogledala skozi okno, želeč, da ga ne bi bila nikdar srečala. »To ne bo prava žena za Boba.« je sodil. žal pa si je obenem tudi mislil, da bi bila dobra žena zanj. Ne. ne tudi zanj ne. Ge je pomislil, da se ni prav nič branila, ko jo je pri niagarskem slapu prijel za roko! Ubogi Bob! — Sunek. — Vlak ja obtasl. Jo j me, v Chicagu sta že! Koliko ur je preteklo, kar je strmel v njene oči. Ali je spal, sanjal, ali ie bi! — zaljubljen? Pograbila je svojo torbico in rokavice. Nekdo je stopil v oddelek. Vsa vesela je vzkliknila in Percy je zagledal Bobvja Colinsa, ki je razprostrl roke in jo malo nato objel. »Percy. dobri Percy!« je vzkliknil Colins, mu stresel roko in se smejal. Potem se je obrnil k dekletu: »Čudno, oba sta ootovala skupaj iz New Torka, ne da bi se poznala. Percy, predstavljam ti miss Cherwoodovo, sestro moje neveste, ki postane za kazen za svole grehe drugi teden moja svakinja.« DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU Pred »podonavsko konferenco" v Londona Ti štirje možje se sestanejo ta teden v Londonu, kjer bodo razpravljali o gospodarskem položaju tako zvanih podunavskih držav, predvsem o Avstriji. Mnogo uspeha ne bodo dosegli. Slike kažejo (od leve proti desni): francoski finančni minister Flandin, angleški vnanji minister Simon, nemški državni tajnik Biilow in italijanski vnanji minister Grandi Kinematografi Trgovinski urad Zedinjenih držav je izdal statistiko. po kateri je na 6vetu 61.551 kinematografov. Med temi je 27.617 zvočnih kinematografov. Procentualno največ zvočn i h kinematografov ima Angleška, namreč 4100 od 4800. Zedinjene države imajo pa seveda absolutno največje število: preko 20.000 kinematografov in med temi 13.500 zvočnih. V vsej Evropi je 29.316 kinematografov (11.217 zvočnih), v latinski Ameriki 5435 (1379), v Avstraliji 1500 (825). v Afriki 690 (271). Daljni vzhod 4925 (1529), Bližnji vzhod 85 (16). Med evropskimi deželami stoji Nemčija s 5200 (2000) na prvem nvstu. Francija ima 3250 kinematografov (1203), Španija 2600 (380), Italija 2500 (484), Češkoslovaška okrog 2000 (350). Kopalna kad kot krsta V Haparandi jp umrl najsevernejši čudak na svetu, železar Emanuel Johanson. Že pred desetimi let: je natančno določil vse podrobnosti svojega pogreba. Dal je natisniti vabila na svetlomoder karton in nihče, ki ne bi imel tega vabila, ne bi smel prisostvovati pogrebu. Prvotno je izključil vt~e ženske in šele nekoliko dni pred svojo smrtjo je dal povabiti dve. Določil je tudi, da ga morajo pokopati v kopalni kadi črno oblečenega, z rdečo spalno čepico na glavi, rdečimi copatami in lepo palico. Pokrili naj bi ga s črnim suknom. ki si ga je kupil nalašč v ta namen v Stockholmu. Pokojni je bil seveda samec. Vse svoje veliko imetje je ostavil v dobrodelne svrhe. Predsednik mandžurske republike v novi prestolnici Nenavaden zakon Nornavaden zakon je sklenila Portugalka Emilia da Gosta de Sousa de Macedo Buy-trago Stube Warner Farreira de Melo. 26. februarja 1927 je stopila pred oltar z namestnikom svojega ženina, ki se je tedaj mudi! v Afriki. Po naključju pa sc je do-znalo, da jc ženin umrl že deset dni pred poroko v Mozambiqueu. Kljub temu je mlada vdova vložila tožbo in zahteva izplačilo deleža, ki ji pritiče po določbah zakona. Španska vlada pa izjavlja, da je ■vobče ne smatra za vdovo in da ne more ničesar dobiti. Henry Pu Yl, bivši kitajski cesar in sedanji predsednik nove mandžurske republike, s svojo ženo ob prihodu v čangčung, novo prestolnico 28mi-lijonske države Bele žrtve rumene vojne V bitkah, spopadih in obstreljevanjih šanghaja od 28. januarja do 1. marca t. L je bilo usmrčenih 61 oseb mednarodne naselbine v šanghaju. V ozemlje koncesij je padlo vsega skupaj 312 manjših granat. Izstrelki so poškodovali z62 hiš, večinoma kitajske zgradbe in objekte. Poleg 61 usmrčenih Evropcev in Američanov je bilo 216 belokožcev več ali manj ranjenih. Posledice tornada v Alabamf Kakor je >Jutro« že poročalo, je divjal pred nekaj dnevi v južnih državah severnoameriške unije strahovit tornado, zlasti v državi Alabami. Tornado je zahteval nad 200 smrtnih žrtev in okoli 1000 ranjenih. Gmotna škoda znaša več milijonov dolarjev. Slika kaže ruševine mesta Northport v Alabami. Polom milanske ScaJe Milansko Scalo bodo najbrž zaprti za dobo dveh let, če se sedanjemu vodstvu gledališča ne posreči v najkrajšem času najti sredstev ki bodo zavod sanirala. Primanjkljaj letošnje sezije je dosegel že štiri milijone lir, kar je ogromna vsota, če računamo, da se je Scala otvorUa šele o božičnih praznikih. Vse do zadnjega so odločilni činitelji upali, da bo priskočila na pomoč vlada z izredno podporo. V Rimu pa so zdaj izjavili, da nimajo denarja za takšna podjetja. Poglavitni vzrok, da je zavod zabredel v tako velike težave, je baje odsotnost Toscaninija, ki je, odkar so ga fašisti napadli, opustil vsakršno javno udejstvovanje. Prepozno Knjigotržee se je razveselil, ko je star njegov odjemalec po dolgem času naročil epet krnjigo, kazenski zakonik, ki mu ga je takoj poslal po tekaču. Čez pol ure se vrne ta z zavitkom pod pazduho. »No, ali ga nI bilo doma?« vpraša knjigotrže>c. »Ne, prišel sem prepozno,« odgovori ta. »So ga že zaprli.« Ford z o-stnimi dTmdrf Fordove tvornice v Detroitu so izdelale nov tip vozila z osmimi cilindri in 65 k. s. To vozilo lahko doseže brzino 121 km na uro. V kratkem obeta Ford še novo vozilo s štirimi cilindri, ki bo doseglo brzino 102 km na uro. Žrtev boksanja Iz Aalborga poročajo, da je bO te dna v mednarodni boksarski tekmi usmrčen finski mojster v lahki atletiki Wakewa. Nasprotnik ga je udaril s takšno silo po bradi, da se je zgrudil na tla in kmalu nato izdihnil. Veliki mogiri prodan Ameriški milijarder John Rockefeller >e kupil največji dragulj na svetu, ki je splošno znan pod imenom »Veliki mogul«. Baje ga namerava podariti neki umetnici. Za dragulj je plačal dva milijona francoskih frankov. Veliki mogul je bil doslej last grofa Hanvooda, ženina angleške princese Mary. Smrtni polet funkcionarja Društva narodov m Polkovnik de Revnicr Predsednik komisije Društva narodov za določitev meja med Sirijo in Irakom, se je na poletu med Bagdadom in Damaskom smrtno ponesrečil. De Reynier je bil polkovnik švicarske vojske. Bil je tudi predsednik gdanskega pristaniškega odbora. Koffloo stane visokošolski studi? »Deutecher Hochschulfiihrer« za 1. 1932 prinaša pregled, koliko stane študij na nemških visokih šolah. Medicinski šfudij stane 8600 mark, pravni 4200 do 5500, filo-k>.ški 5300, trgovinski 4400 do 5400. kmetijski 4100, tehniški pa 5800 mark. Če računamo. da stane nemška marka 13.50 Din naše veljave, vidimo, da je visokošolsko življenje v Nemčiji precej drago. Zrak v svinčenih kleteh V katedrali v Bremenu, kjer hranijo krste s trupli pokojnikov, so dognali, da se mumificirajo trupla zaradi visokega odstotka svinca v zraku sama od sebe. Mrliči, ki ležijo v svinčenih kleteh že 400 let so izgubili toliko teže, da jih lahko vsakdo vzame iz rakev, postavi pokonci ali pa prenese na poljuben kraj. Zagatenje. Izpričevala klinik za bolne žene potrjujejo, da se uporablja zelo milo odvajajoča naravna »Franc Jožefova« grenči-ca posebno pri otročnicah z najboljšim uspehom. {Jergjej Semjonov; Rojstvo človeka Avtor naše novele je eden izmed novejših ruskih pisateljev. Rojen je bil 1. 1893. v Fetrogradu. Njegov oče je bil kovinar in kandidat pri volitvah v sovjefe 1. 1905. Sergjeje-va mladost je bela tipično proletar-ska. Revolucije 6e je udeležil kot rdečearmejec in se tri leta boril po najrazličnejših frontah. V vojni >e izgubi! oko in je po svoji demobili-zaciji delal v komunistični stranki ter v vsakojakih sovjetskih uradih. Zaradi rahlega zdravja pa je moral delo opustiti in je. pričel v sanatorj-ju za tuberkulozne pisateljevati. Ko je Gorkij dobil v roke njegova prva dela, mu je takoj pomagal z nasveti in poskrbel, da 60 bila natisnjena. Poleg povesti je napisal tudi roman »Glad«. — Op. prev. Rodil se je bil med ljudmi, katerim je osojeno. da morajo delati od rojstva do smrti. Komaj je ugledal luč sveta, 6o ga obkrožili trud. beda in skrb. Njegov prihod na beli svet ni izzval niti posebnega veselja niti nade niti 6krbi. »Zdaj je tu, naj živi,« je resignirano menil oče. /dn če bo umrl. bo to božja volja«. Tako ie razmišljal, toda takoj se je spomnil na povečane izdatke in hrbet 6e mu je še bolj upognil. Ni si upal glasno izreči 6vojih misli. Njegova bleda žena je ležala pokraj deteta; srečna mati, ki je z zameglenim, pa vendar za nosnim pogledom gledala dete, < jj. ki mu je pravkar darovala življenje. Ali oče je bil plah rob tistega velikega, temnega kroga, in ko je nagnjen nad posteljo z moško radovednostjo opazoval rožnatega malega človeka, drobne ročice in nožice, tedaj si ni mogel kaj, da ne bi deial: »Tako. žena, odslej bomo morali še bolj šitediti.« Skušal je svojemu bledosivemu m hkra-tu prašnemu licu dati nežnejši izraz. Vedel je, da njegove besede navdajajo bol-ničino srce z bolestnim občutkom. Hot°l ji je pokazati, da jo razume, da pa vendar želi, »naj gleda vse tako, kakor v resnici je«. Žena pa je molčala in se izmikala moževemu pogledu. Na njenem priprostem licu se je nad širokim mesnatim nosom pokazala bolestna guba, ki je takoj izginila. Njena bleda roka se je dvignila v instinktivni kretnji, kakor da hoče zaščititi svojega nebogljenjka. On je to opazil. »Ne razume me,« mu je sinilo v glavo in njegov pogled je pričel begati naokoli. To pot je naglo udušil svoj bes, ki ga je bil prevzel, in tistih okrutnih besedi ni izgovoril. Nagnil se je niže nad tistega novega. malega človeka. Jezilo ga je, da ga njegova žena ne razume. Ali mar ni bila v njegovih besedah le skrb zanjo in za vse skupaj? Njegovo življenje ni bilo lahko. On je bil tisti, ki je s svojim delom zaslužil najpotrebnejše za vse skupaj. Ona mu tega ne bi smela otežkočati. Njena instinktivna kretnja mu je povedala, da bo zdaj, ko je prišlo na svet drugo dete, zahtevala od njega, rednika, več ko doslej. Mogoče bo hotela načeti njun z muko zforan prihranek, vse zavoljo otroka. Prihranek pa bi moral ostati za Skrajno silo. Zanj bi bila to največja lahkomiselnost. S svojim nežnim tonom in izrazom je hotel ženi že zdaj povedati, da tega ne sme napraviti. »Pametno morava gospodariti in prihraniti vsak vinar,« je zmerom poudarjal. kadar ji je dajal tedensko mezdo. »Štediti, štediti.« Pričakoval je, kdaj bo kaj dejala, toda ona je molčala. V njenem molku je občutil upiranje. Saj se je vendar zmerom pokorila njegovi moški avtoriteti im pameti. Tokrat pa ga je to upiranje spravilo z ravnotežja. V duihu je v jasnih črtaih videl bodočnost svojega sina. Sin bo žšvel prav tako kakor njegov oče in ded. Rad bi ga izšolal, toda odkod naj vzame sredstva? Njegov oče mu ni bil pustil dovršiti niti osnovne šole. Ko ie bil star devet let. ie moral stopiti v službo k nekemu sobosli-karju. V dvanajstem letu je že vlačil težka bremena po neki tvornici. Zvečer se je učil, da bi postal dober brusač. Njegovemu sinu bo bolje. Prav gotovo bo končal osnovno šolo. In če bo še potem hotel naprej, bo moral že sam napeti vse svoje sile. Delati pa bo vsekako moral, očetu bo moral pomagati prehranjevati družino. Tako je živel on. tako njegov oče in tako živijo vsi. ki so zaprti ▼ tem velikem, temnem krogu... Vse to je premišljeval po tistih opreznih in vprašujočih besedah. Bleda žena je to razumela. Toda bila je mati in njeno, molčeča kretnja je pomenila upiranje. Velika noč na najvišji nemški gori Velikonočni gostje na terasi hotela na Zugspitze Tvegan padec iz višine 200 metrov Francoski konstrukter Albert Sauvant je konstruiral letalo, čegar kabina ima dvojne ostenke, med katerimi je plast olja, ki ima nalogo omiliti udarce in pritiske. Sauvant je trdil, da je njegova kabina popolnoma varna, čeprav se zruši letalo iz velike višine na zemljo. Oblastva mu niso verjela in niso dala dovoljenja za preskušnjo. Pred kratkim pa se je Sauvant tajno vrgel s svojim letalom v 200 metrov globok prepad v odljudnem gorskem kraju Escragnolles in res je ostal popolnoma nepoškodovan, dasi so se drobnejši deli njegovega letala popolnoma razbili. Na levi: Albert Sauvant, zraven razbito letalo po padcu v Escragnolles. Nujna potreba ureditve mednarodnih dolgov 2ene\'a, 3. aprila, d. Poročilo, ki ga je izdelal finančni odbor Društva narodov o položaju Avstrije. Bolgarije. Grčije in Madžarske, ugotavlja, da je gospod a rsici raervoj teh držav predvsem odvisen od svetovne gospodarske krize. Poročilo vsebuje nujno priporočilo vladam, naj čim prej izvedejo potrebne m deloma že priporočene ukrepe za odpravo svetovne gospodarske krize. Obenem izraža razočaranje, da se od ianske jeseni ni storilo ničesar za rešitev velikih finančnih vprašanj, zlasti pa vprašanja mednarodnih dolgov in reparacij. Pri tem spominja na baselska poročila Wigjginovega odbora iz mesca avgusta leta 1931 in Beneducejevega odbora iz meseca septembra 1931. ki poudarjajo potrebo nujnih ukrepov na tem področju. Medtem se je splošni gospodarski položaj še poslabšal. Finančni odbor Društva narodov smatra za svojo dolžmost, da povsem odkrito poudari, da morajo njegovi predlogi za sanacijo omenjenih držav ostati neučinkoviti, ako ne bodo odrejeni uspešni ukrepi na področju mednarodnih dolgov. Glede na zvezo med velikimi finančnimi vprašanji in mednarodno izmenjavo blaga ugotavlja, da so politični in zasebni dolgovi ne morejo plačati, ako se mednarodna trgovina ovira z napačno zaščitno carinsko politiko. Katastrofalen požar v ruskem taborišču Varšava, 2. aprila, d. Po naknadnih po~ ročilih z beloruskega obmejnega ozemlja ja imel požar v ruskem koncentracijskem taborišču Krajski strašne posledice. Ogenj je izbruhnil v leseni baraki, v kateri so sovjetske oblasti internirale begunce, ki so hoteli prekoračiti poljsko oziroma leton-sko mejo. 150 jetnikov, zaprtih v baraki je zaman poizkušalo, da bi prišli na prosto. Ker poveljnik taborišča ni bil navzoč, se stražniki niso upali izpustiti ujetnikov brez njegovega dovoljenja. Dočim je skušala straža ogenj pogasiti, so hoteli ujetniki pobegniti skozi okna na prosto. V strašni paniki so drug drgega trgali proč od oken ter se borili med seboj za življenje in smrt. Nekateri so v paniki znoreli. Ko je končno pri/el poveljnik taborišča ter odredil, da se baraka odpre, je bilo že 70 jetnikov mrtvih, večina pa nezavestnih in težko poškodovanih. Egiptski kralj muslimanski kalif Jeruzalem, 2. aprila č. Tukajšnji muslimanski krogi propagirajo zahtevo, naj bi egiptski kralj Fuad I. postal muslimanski kalif. Egiptski ministrski predsednik Sidki paša je odpotoval iz Kaira v Transjordani-jo, Sirijo in Palestino, da pripravi vse potrebno, da se Fuad I. proglasi za kalifa. Mož je razumel njene kretnje, toda njenim čuvstvom ni mogel slediti. Začudeno, kakor da bi bil nečesa kriv, jo je pogledal s svojim trudnim pogledom. V očeh mu je bilo moči citati ol/čutek krivde -,n naivno radovednost moža, ki bi rad razvozila! veliko tajno žene. Ni se ji upal nasprotovati, zato je dejal pomirljivo, bolj sebi nego njej: _ »Nič ne maraj, bog bo pomagal. Ko bo mali dorastel, nama bo v pomoč.« Žena pa je še zmerom molčala in njegovo začudenje je rastlo. Opazil j^, kako ji drhte trepalnice in robovi ustnic, ter začutil, da ni bilo prav, kar je bil deial._ Nikakor ni mogel doumeti, da ona kot žena ni prežeta z grozo tiste velike tajne, ki preko nje prihaja na dan. Da ji je oskrunil najsvetejša čuvstva, ko ji je zdaj £os-oril o vsakdanjostih. Svojih čuvstev ni mogla izraziti z odgovarjajočimi besedami. Njeno duševno polje je bilo ozko, njen jezik siromašen in njene misli se niso mogle dvigniti do abstrakcije. Svoja čuvstva je lahko izrazila samo tako, kakor je bilo to njeni biti prirojeno. »Ne, ne, ti se varaš; on ne bo kakor ti v svojem dvanajstem letu vlačil železo po tvornici,« je sanjarila in gledala zdaj dete zdaj strop v sobi. »On ne bo kakor ti vse življenje rob tvornice. Ko bo končal osnovno šolo, bo šel naprej. Pa če b' morala na kolenih za to prositi. On se bo šolal naprej. Ko bo dovršil šolo. ne bo delavec, marveč uradnik, prav gotovo... mogoče knjigovodja...« Ni vedela, kaj je to »knjigovodja«. Ustvarjala si je nejasno sliko o nekaki ugledni osebi, — soliden, 6 cigareto v ustih, kakor tovarniški ravnatelj, o katerem ji je pripovedoval njen mož. »Tak mora postati tudi najin mali,« tako je premišljevala z neko izvestno neprijaznostjo nasproti možu. Njene sanje niso prekoračile te meje. Vedela je, da so v tistem temnem krogu, ki jih vse obkroža, po položaju višji in nižji. Da pa je ta krog umetno narejen, do tega 6 svojim umom še ni prišla. V njem si je zamišljala nekak boljši položaj za svojega sina. »Ne bom se pričkala z njim.« je lokavo pomislila, »počakajmo malo. Z božjo pomočjo nam bo tudi to uspelo.« Prijela je široko, koščeno moževo roko in jo položila na detetovo glavico, pokrito z razmršenimi laski. Tako premišljena ženska nežnost ni bila v navadi med njima. Le ta nenavadni trenutek jo je priklical. »Poglej, kako je dražesten najin mali.« je dejala in odvrnila oči od spavajočega deteta na moža. Razumel je njeno naivno lokavost, pa ji ni upa! nasprotovati. Bledo ženino lice je bilo obsijano z žarom dobljene zmage. Mož je tegobno premišljeval: »V dveh letih dva otroka! Kaj bo, če jih bo še več? Težko bo življenje, dokler ne dorastejo.. 2ena pa tega nikakor ne more razumeti.« Nerodno je poljubil ženo in otroka. To se je zgodilo tako redko v njunem bednem življenju. Videti je bilo povsem odveč. Tedaj je ponovil z ostrim poudarkom: »Pomagal nama bo, zares nama bo pomagal. Samo da doraste...« (B. Z.) Cross country za prvenstvo Jugoslavije Naslov prvaka poedincev in pokal ljubljanskega župana si je priboril Haškovec Tučan — Med moštvi je zasedlo prvo mesto Primorje — To tekmovanje pa je bilo zaradi napake funkdjonarja razveljavljeno — Zadeva se bo rešila pri zeleni mizi bila dokumentirana s številnim posetom ob- , Straubom (železničar)^ V tretji skupim se .. . ^ .... ,, , ., , I menjavajo v vodstvu Prisčan (Haskj, Zuc- cinstva. Da ni bilo hladnega aprilskega I1Joyar in šponj (nirija) ter Trjčl Ljntrfjana, 3. aprila. Danes je JLAS potom svojih štirih sa-veznih odbornikov iz Ljubljane ter odbora lahkoatletskih sodnikov za dravsko banovino priredil cross-country za prvenstvo Jugoslavije. — Vsa prireditev je v vsakem oziru uspela brezhibno, da se ni na cilju zgodila neopravičljiva napaka funkcionarja, ki ne bi stvarno vplivala niti na rezultat vodilne skupine poedincev, niti na placement moštev — vsai v pogledu zmagovalnega moštva ne, ki pa je vendar napotila sodniški zbor, da se je odločil na diskvalifikacijo place-menta moštev in vseh poedincev od petega mesta naprej. Pričakovati je, da bo Savez v Zagrebu popravi! ASK Primorjn kot taktičnemu zmagovalcu v tekmovanju moštev storjeno krivico, ker je bila zmaga dosežena s takim naskokom, da tudi omenjena napaka funkcionarja ne more izpremeniti placementa. Dejstvo, da je ban dravske banovine g-dr. Drago Marušič prevzel pokroviteljstvo rad samo prireditvijo, župan in mestni načelnik Ljubljane g. dr. Dinko Puc in komandant dravske divizijske oblasti g. general Hič pa častno predsedstvo, in da sta g. ban in g. župan darovala krasni prehod-ni darili za zmagovalno moštvo in zmago-valca-poedinca, ie zelo dvignilo pomen prireditve ter tudi dokazalo, da so tudi najvišji državni in samoupravni predstav-n ki začeli posvečati največjo pozornost našemu športnemu pokretu. Sportaši-atleti ?:m morajo za ta korak biti zelo hvaležni! Reklama je bila ob tej priliki zelo uspešna: njena upravičenost je bila razvidna iz 7'da tekmovanja, uspešnost njena pa je jutra, ki je z deževjem zadržal lepo število športnikov doma, bi bili brez dvoma včeraj beležili rekordno število gledalcev pri atletski prireditvi! Teren na Stadionu in markacija tekmovalnega prostora sta ne samo odgovarjala predpisom, temveč sta bila idealna in je zlasti slednja bila izvedena skoraj kakor za tekmovanja na tekališčih. Prireditev sta počastila s svojo navzočnostjo častni predsednik župan g. dr. Puc in zastopnik g. bana načelnik g. dr. Mam poleg mnogih drugih javnih funkcionarjev. Za samo tekmovanje so razen beograjskih klubov vložili vsi ostali vodilni atletski klubi svoje prijave, in sicer Hašk, Con-cordia, Marathon (Zagrsb), Pančevački SK (Pančevo), železničar in Marathon (Maribor) in Ilirija ter ASK Primorje (Ljubljana). škoda, da na startu ni bilo med po-edinci še Predani da (Concordia) in Srete-noviča (BSK) da bi bila čelna skupina mogla pokazati vse, kar danes naša elit« premore na dolgih progah. Iz neznanega razloga je tudi izostala ekipa Concordije te Zagreba ki bi imela kot državni prvf.k v lahki atletiki brez dvoma moralno dolžnost, da sodeluje na tej lepi športni manifestaciji! S parmintrtno zamudo, ki je nastala zaradi stalnega prihajanja gledalcev, ki so morali preko tekmovalne proge, je dal starter znamenje za krasen start iz sredine Stadiona. Po par sto metrih pridejo na čelo Tučan (Hašk), Krevs in Kovačič (ASK Primorje), Grmovšek (Marathon, Maribor), Podpečan (železn.žar, Maribor) in Bručan (Ilirija), ki se večkrat menjavajo na vodstvu. Drugo skupino vodi Koren (Marathon. Zagreb), ki mora končno kloniti pred Slapničarjem (ASK Primorje) in in Perko (ASK Primorje). Rezervisti so pa izvršili svojo dolžnost in bili po enkrat, dvakrat, tudi trikrat prehiteni za celo kolo, vendar je večina prišla na cilj. Placement poedincev je: 1. Tučan, Hašk. Zagreb 36:26.4; 2. Krevs ASK Primorje, 10 m zadaj; 3. Grmovšek, Marathon, Maribor 50m zadaj; 4. Kovačič, ASK Primorje 36:58 3 ; 5. Podpečan, železničar, Maribor; 6. Bručan, Ilirija; 7. Straub, železničar, Maribor 38:17; 8. Slapničar, ASK Pumorje 38:37; 9 Koren, Marathon, Zagreb 38:55; 10. Senčar, Ilirija; 11. Pri-ščan, Hašk. Zagreb; 12. Pikš, Ilirija; 13. Koščec, Hašk; 14. Zuccatto, Ilirija: 15. Tručl, ASK Primorje; 16. Janekovič, Hašk; 17. Majhenič, Ilirija; 18. šporn, Ilirija; 19 žingerlin. Marathon, Zagreb; 20. Perko, ASK Primorje: 21. Ilovar, Ilirija; 22. Stanislav, Marathon, Zagreb; 23. Novak. železničar, Maribor; 24. žorga, ASK Primorje; 25. Belas, Marathon, Zagreb; 26. Osterman, Ilirija; 27. Herič, železničar; 28. Buljevlč, Pančevački SK; 29. čordašič, Hašk; 30. šimunovič, Marathon, Zagreb. Placement moštev je: I. ASK Primorje: 2. Krevs, S. Kovačič, 7. Slapničar. 14. Tručl (26 točk), n. Hagk; 1. Tučan, 10. Priščan. 12. Koščec, 15. Janekovič (38 točk). S. SK Ilirija: 5. Bručan, 9. Senčar Leopold, 11. Pikš, 13. Zuccatto (38 točk). IV. železničar: 4. Podpečan 6. Straub, 22. Novak. 26. Herič (58 točk). V. Marathon, Zagreb: 8. Koren, 18. Žingerlin. 21. Stanislav, 24. Belas. Zmagovalcu poedincu Tučanu (Hašk) je bilo izročeno kTasno prehodno darilo župana Ljubljane, g. dr. Dinka Puca, dočim je vprašanje določitve prvaka moštev ostalo odprto in ie pričakovati, da bo Savez v Zagrebu to rešil v najkrajšem času. Dve zmagi Ljubljane nad Mariborom Ilirija doseže v dobrem finishu prepričevalen rezultat - Primorje spravi s tesnim rezultatom dve važni točki na varno 7 6 0 1 20:10 12 6 4 1 1 14:7 9 7 3 2 2 21:15 8 8 2 3 3 18:17 7 7 2 1 . 4 11:17 5 7 0 1 6 10:28 1 Ljubljana, 3. aprila. Z današnjo nedeljo je prvenstveno tekmo--anje navezalo tam, kjer se je moralo zaradi snega in velikonočnega intermezza prekiniti. Poslej se bo, upajmo in če nam bo sreča mila, lahko izvedlo v neprekinjenem zaletu do konca. Nedelja je bila v znamenju borbe med Ljubljano in Mariborom. Deloma upravičeno, deloma z malo sreče, je Ljubljana odločila v svojo korist. Ilirija je na lastnih tleh prepričevalno odvzela železničarju obe točki, Primorju pa je s prijaznim nasmehom Fortune uspel udarec na Mari-borovem igrišču: tudi črn obeli so si osvojili obe točki in se s tem povzpeli zopet na drugo mesto v tabeli. Kakor je sicer za Maribor današnja nedelja uspela negativno, se vendar lahko tolažijo, da so dali v Ljubljani prav ugajajočo igro, dočim so doma podlegli kljub svoji premoči nenaklonjenosti usode. Prihodnja nedelja nam prinaša v Ljubljani derbv Primorje : Ilirija, v Mariboru bo pa Maribor skušal v borbi z Atletiki nadoknaditi današnjo zgubo. Dotlej pa velja ta tablica: 1. Ilirija 2. Primorje 3. Maribor 4. Svoboda 5. železničar 6. Atletiki Ilirija : Železničar 4:0 (0:0) T B i r i j a : Jakšič—Jančič, Berglez—Un-fcerreiter, Dekleva. Belak—Ice, Košak, Sve-tic, Doberlet, Pfeifer. Železničar: Mahajnc—Konrad I, Vagner—Ronjak. Frangeš. Antolččič—Bač-nik." Pezdiček, Kuburek, Pavlin, Konrad II. Ob začetku sezone je nastopil Železničar v Ljubljani proti tukajšnji Svobodi in ni zapustil najugodnejšega vtisa. Reklo se je tedaj, da je šel v borbo brez vsakega treninga. V borbi z Ilirijo se je moštvo pokaralo z mnogo boljše strani. Do odmora so bili Mariborčani belo-zelenim vsaj enakovreden protivnik, in če bi razpolagali z od-1< čnejšimi močmi v napadu, bi bili lahko šli v pavzo z naskokom par golov, za katere so imeli zrele in prezrele prilike.^ Moštvo je v poedinih formacijah na moč he-terogeno, poleg solidne obrambe in v splošnem prav dobre balveslinije imajo napad, foi je skozi vseh devetdeset minut pokazal pač čudovito nemoč, ko ie prihajal v pro-rivni kazenski prostor. V napadu je prav za prav vsaj kolikortoli pozitivno igrala samo desna plat in tudi tukaj so usnevale po večini samo akcije po desnem krilu. Ostali 'el napada i>e bil že v polju prav šibek, •ored golom pa sploh ni predstavljal resne nevarnosti. Ilalfi so bili najmočnejši del moštva; če bi se b;l levi half dvignil vsaj m«lo preko povprečnosti, bi bila srednja linija kot celota napravila najboljši vtis. Zelo dober in priden je bil Frangeš, vsaj ka>- se tiče razdiralnega dela. Dajal je napadu uporabljive predložke in je slasti koristno pošiljal nanrei desno krilo dočim z levim sploh ni delal. Ni vzdržal do konca, zadnje četrt ure je omagal. Najboljši mož Železničarjev pa je desni half Konjak, ki ni dal Pfeiferju, da bi se po svoje razmah-nil Bil je vidno aktiven do konca. Ožja obramba je onravila svoj misel zelo solidno. branilca sta ubirala zelo pametno taktiko in sta imponirala z dolgimi osvobodilnimi streli, ki so mnogokrat vplivali zelo razbremenilno. Izključitev \Vagnerja je povzročila v obrambi občutno vrzel, ker ga Antoličič niti z daleka ni mogel nadomestiti. dočim jc bil Konrad II na halfu še Žibkejši od svojega prodnika. Vratar je do- bil šele v drugi polovici nek*j več posla in takrat ni baš imponiral s sigurno igro. Prejetih golov ni mogel držati, pač pa se je dal ponovno zbegati in ustvarjal zelo kočljive položaje. Kot celota so Železničarji prav dobro moštvece, igrajo smiselno in fair, ob boljši povezanosti med halfi in napadom in malo odločnejši igri pred golom bi bili lahko zelo nevaren protivnik Ilirija dolgo ni mogla do pravega poleta. Ves prvi polčas si je dala igro povsem zmešati, pri čemer je treba sncer tudi upoštevati izredno šibko igro halfov. V zagrizeni igri z nasprotno obrambo ni mogel napad, prepuščen svoji usodi, uspevati. V tem delu igre in še v začetku drugega polčasa je bila Dekle vi na igra na centerhalfu iz-redino šibka, in šele ko se je razvil srednji half, so začeli postaviti napadi belo-zelenih intenzivnejši in predvsem nevarnejši. Najboljše orožje so imeli domači v natvdu. k1 je imel sicer tudi kako šibko zasedbo, ali mu je bila lastna krenka poteza naprej ln se je vsaj videlo, kaj hoče. Nace ni bil prt dobrem strelu, iz prostih strelov izven kazenskega prostora ni utegnil s tresti mre/e. svoj gol je dal iz enajstmetrovke. Pfeifer ie bil dobro pokrit, zato so izostale nevarnejše akcije z leve s+rani. še posebno ker j" b;l Doberlet v zveri zopet prav šibek. Svetle zna dobro držati žogo, često zadržuje s tem igro, m bi bilo dobro, če bi včasih urneje oddajal. Tudi bi moral posvečati več pažnje krilom. Ice je bil, kakor običajno zelo priden v polju, po zadnjih dveh tekmah sodeč pa s« hoče preriti med naše ostrostrelce. Znašel se je iznenada v čisti poziciji im s srečnim strelom otvoril soore. Obramba Tlirije kaže še vedno znake slabosti. Jančič je bil n. pr. na momente prav dober, bi! je pa tricfi zelo nezanesljiv i.n je moral Jakšič ponovno intervenirati, da v zadnjem htmi reši situacijo. Tudi Berglez še ni dosegel svoje običajne forme, predvsem pa nedostaje obema strela, ki bi prenašal igro na drugo polovico. Jakšič je branil sigurno, toda enkrat bi mu bilo skoro izpodletelo: v preveliki skrbi za efektno parado jc skočil mimo; sreča da je tudi žoga šla mimo gola! Na razmeroma dobrem terenu — saj smo v tem pogledu postali že kar skromni — so začetkoma prevladovali Mariborčani. Že v prvih potezah se jim je nudila prilika za uspeh, vendar so se morali zadovoljiti samo s kotom. Potem dva kota za I. in za nekaj minut pritisne Ž. Prva šansa se nudi I. v 11. min., toda Svetic pošlje iz kota preko. Železničarji lepo prodirajo do kazenske črte, napadi I. so bolj impulziiv-ni in se nehajo v seriji kotov. Okoli 30. min. imata najprej Ice, potem Pfeifer po eno čisto situacijo, na zastreljata. Prosti strel pošlje Nace tik mimo prečke Protinapad Ž. in kot. V poslednji minuti prav lep napad Ž., Bačnik centrira idealno Pez-dičku, ta pa dvigne z dveh metrov pred golom čez prazen gol! Koti 7:3 za I. V začetku drugega polčasa ima I. več od igre, Ž. napada smiselnejše. Polagoma prehaja T. v krepkejše napade. Okoli 20. min. se zgostijo ti napadi v par minut trajajočo ofenzivo, v kateri pride Ice končno do čiste pozicije in riskira z levo nogo šut, ki pasLra golmana. 1:0 za I. Takoj nato kot za I. in že je Z. v kazenskem prostoru I. Jakšič se v lepem stilu vrže na žogo, pa |o zgreši. Poslej se I. drži bolj na protivni polovici, Ž. operira bolj s prodori kot s kombinacijami. Rošada Pfeifer-Doberlet se obnese vsaj v toliko, da dobi Pfeifer boljši kontakt s sredino napada. Odslej uspejo tudi Doberletu nekatere akcije. V 30. min. doseže Z. kot, Jakšič očisti in Ice jo ubira »solo«, Wagner ga regularno ne more več doseči, zato ga »iregularno« zvrne. Sodnik odredi Wagnerjevo izključitev, pač malo prerigorozno. Par hipov pozneje je Doberlet v kaz. prostoru in doživi ostrejše srečanje s Konradom, posledica 11-metrovka, ki jo Nace neubranljivo zabije, 2:0 za I. Z. potegne levo plat nazaj, da zamaši vrzel po VVagnerjevi izključitvi. V 36. min. se Svetic predribla do ugodne situacije, ki jo uspešno zaključi, 3K) za I. I. se čedalje boljše počuti na protivnikovem polju, Z. zelo skopo prehaja na drugo polovico. Nekaj zelo kočljivih situacij pred golom Z., potem se igra raztegne. V taki situaciji so napadi I. zelo nevarni. Par minut pred koncem dobi I. problematično 11-metrovko, Svetičev šut vratar lepo ubrani. V poslednji minuti ubeži Ice halfu, lopo centrira mimo branilca do Svetica, ki zaokrane v mrežo, 4:0 za I. Koncc. — Koti 7:3 za I., vsega 12:7. G. Ochs je sodil dobro skoro do konca. Igra je bila v splošnem zelo fair in zato je imel lahek posel. Videl in opazil je marsikaj. to mu je šteti v dobro. Njegova pre-goreča rigoroznost koncem igre pa je ne-umljiva. Primorje : Maribor 3:2 (2:2) Maribor, 3. aprila. Sestanek obeh priznanih nasprotnikov za prvenstvo slovenske lige je izizval živ interes v obeh taborih, prav tako pa tudi med ostalimi privrženci nogometa. Sistem enotnega razreda je znova poživel zanimanje za domačo tekmo, ki 6e je spričo de stva, da jesenski del tekmovanja še ni določil kandidatov za državno ligo, le še stopnjevalo. Današnja tekma naj bi podala jasnejšo sliko prvenstvene tabele in tako je razumi j vo, da je res prvovrstna reklama imela uspeh rn je bila »hiša« ob pričetku tekme skoraj razprodana. Teren je bil v odličnem stanju in tudi vreme ni motilo celotnega razipoloženja. Novost na vzhodnih vratih igrišča so bili organi finančne kontrole, ker se ho poslej, kakor znano, pobiral 10-odstotni davek na vstopnice. V predtekmi 60 se predstavili rezervisti iz Maribora in simpatični Muraši iz Murske Sobote v boju za prvenstvo II. razreda mariborskega okrožja. Mura razpolaga z mladim talentiranim moštvom, ki se bo po težjih tekmah in intenzivnejših treningih gotovo razvilo. Najboljše moči ima v desnem krilcu in napadalnem triu. Rezultat predtekme je bil 6 : 1, polčas 5 : 0 za Maribor. Maribor je bil prvi polčas v premoči, v drugem pa je bila tekma razmeroma zelo dolgočasna. Tako j s bil res »težko pričakovan« nastop glavnih akterjev, ki so se javili 6odniiku g. Podub-skemu iz Zagreba v nastopnih postavah: Primorje: JanČigaj—Svetic I., Jug II.— Zemljak, Slamič, Pišek—Hasl, Zalar, Svetic II., Jug I., Uršič. Maribor: Gufcmaver—Koruza, Eerton-celj II.—Prevolnik, Kirbiš, Konič—Žemljic, Tergletz, Hreščak, Bertoncelj, Žolna. Če se je sploh kdaj pripisovalo zmago sreči, velja to v polni meri za današnjo zmago Primorja. Bilo bi krivično, če bi Primorje v katerikoli vrsti in smeri postavljali pred Maribor, ki se mu to pot sreča nikakor ni hotela nasmejati. Primorje je poslalo v boj znano borbeno enajstorico, njegove najboljše sile so bile v krilcih in levf strani napada, dočim ostali r:so poka/zali več kot običajno. Glavni sili v napadu sta še vedno Uršič in Jug, med krilci pa je bil vsekakor najkoristnejši Zemljak. Obramba je često plavala, dočim je JanČigaj še dovolj gladko in stilno čistM, vendar bi mogel drugi gol ob večji pazljivosti braniti. Maribor, kot rečeno, očividno ni zaostajal. in priznati mu je treba, da je bil tehnično boljše moštvo, le volja ni držala koraka z znanjem, kar 6e je videlo zlasti v zadnjih 18 minutah, ko je šlo za »biti ali ne biti«. V tem delu igre se je tudi izkazalo, da publika še ni doma v vseh registrih navijanja. Ko je klonilo moštvo, so klonili tudi oni za ograjo, in so dosegli z uonizi-ranjem gostov baš obratni etekt. Gutmayer je rešil, kar se je dalo glede tretjega gola. ki je sicer sam na sebi problematičen ker 60 vratarja potisnili preko golove črte. pa je vsekakor sokriv. Obramba ima dober pregled in ienponira predvsem ▼ vzdržnosti. Srednja linija ni zaostajala za nasprotno, dočim napad v celoti ni zadovoljit Močno je zlasti zaostajal Tergletz. del.Jtna tudi Žolna, malo hitrejši puls obema re t»i škodil Napad je izdelal sicer lepše s tuacije od nasprotne petorice, v odločilnih trenot-kih pa ni mogel preko nasprotnikove sreče. Potek igre: Takoj sprva živahna razgibanost, že v 5. mm. pa seorta Has^i po lepo streljanem Uršičevem kotu. Maribor re-postira in postane opasnejši. Premoč je tolika, da 6e že branilca spuščata do sredine. V 12. min. Bertoncelj izenači. Obiamba gostov ni zanesljiva. Svetic močno »sa bljari«, v 20. min. nesporazum med 'evim branilcem in vratarjem, Uršič je na mestu in z lahkoto doseže 2 : 1. V 21. min Slamič ostro ustavi Mariborov napad na kazenski črti. Primorje postavi zid. Bertoncelj strelja močno. Jančigaj gleda precej pasivno in žoga se znajde v mreži. 2 : 2. VeJ zaporednih kotov proti Primorju ostane neizrabljenih. Se po en foul na obeh straneh in z rezultatom 2 : 2 gresta moštv; v drug polčas. Ta 6e prične mnogo bolj mirno. Prvih 10 minut valovi igra izrazito v sredini, dokler Siamič nedovoljeno ne ustavi 'n povzroči glasne proteste publike. Kazenski strel brani Zemljak. Konič igra v stilu stote tekme in ne dopušča Uršiču, da solira. s čimer napad gostov ni nevaren. Težak Zembakov foul spravi vrata zopet v nevarnost. Spričo živahne Kirbiševe in Prevolnikove igre, v katero poseže Mariborov napad, se zdi. da bodo domačini prišli v vodstvo, žal greši mnogo leva zveza Maribora, ki ne mnt< držati koraka t drugimi V 27. min. doseže Primorje iz kota vodstvo s^ tem da notranji trio porine vratarja z žogo vred preko črte. Če bi Gutmayer žogo le odbil, bi ostala dragocena točka doma. T^mpo popušča. Maribor je sicer v premoči, toda vidno klone. Za golom stojita dr. Buljevič in dr. Pla-ninšek, oba gledata nervozno na uro in dajeta različne direktive. Prvi forsira zavlačevanje igre, na poziv drugega izvede mariborski napad rošado, s tem da Tergletz in Zemljič menjata mesti. Še nekaj obojestranskih napadov in tekma ee konca 6 srečno zmago Primorja. Kondicija obeh moštev do konca je bila Erav dobra, zlasti je važno to za Maribor, i igra jutri prijateljsko tekmo s Sturmom iz Gradca. Tekmo je vodil g. PodulHsfcjr rt Zagreba v splošnem dobro, razipolaga z dobrim pregledom, zlasti glede offsidov, dočim mu fouli delajo preglavice. Ostale nogometne tekme ZAGREB: II. spomladansko kolo: Hašk : Jugoslavija 12:0 (7:0), Gradjamki : Železničarji 6:0 (3:0). BEOGRAD: BSK : Bask 3:2 (3:1). NOVI SAD: Radnioki SK : Mačva 32 (1:1). OSUEK: Terekvos : Gradjanski 4K) (3:0) PRAGA: Teplitzer FC : Viktorija Žižkov 3:2, Bohemians : Čechie Karlin 4:4, Kladno : Nachod 4:2, DAFC : Čechie VIII 4:0, Meteor VIII : Nuselski 5:3. BRNO: Zidenice : DFC 2:2 (0:1). DUNAJ: V soboto: Vienma : Slovan 1.-0 (00). V nedeljo: Austria : Sportklub 4:1 (0:1), Admira : BAC 4:0 (1:0), Nicholson : Wacker 3:1 .(2:0), FAC : WAC 3:1 (3:1), Rapid : Hakoah 8:2 (4:1). BORDEAUX: Team Južne Framcij« s Ripensia 4:3. Ilirija : SK Celje Ilirija odigra danes prijateljsko tekmo s SK Celjem. Simpatični Celjani so dobili znatno ojačenje z dvema Beograjčanoma in igra enaistorica zdaj prav soliden nogomet ter razpolaga z dovolj tehničnim znanjem. Tekma se bo vršila ob 15.30 na igrišču Ilirije, v predtekmi ob 14. igrajo juniorji Ilirije s Korotanom. Obe tekmi bosta nudili prav zanimiv šport. ___s i Prvenstvo Ljubljane in dravske banovine v table tenisu Za Veliko noč je priredila SK Ilirija v areni Narodnega doma prvenstvo Ljubljane in dravske banovine v table tenisu za 1. 1932. Odri v tekmovalcev je bil zelo velik. Nastopilo je skupno 52 tekmovalcev, od teh 4 dame. Prvenstva so se udeležili Poštamski SK (Zagreb), SK Zeljeznačar (Zagreb), SK ILIRIJA, SIK Hermes, Preporod fn °K Jugoslavija (Celje). Prvenstvo moštev si je priboril Poštan-ski SK iz Zagreba, ki je postavil najbolj izenačeno trojico, v kateri sta se zlasti odlikovala Antolkovič in Domines. Ugodno je iznenadil Hermes, ki je prvič nastopil i-n zasedel častno drugo mesto pred Ilirijo. Prehodni pokal Ilirije za prvenstvo Ljubljane je odnesel Antolkovič zasluženo. Premagal je gladko vse svoje nasprotnike. Lanski zmagovalec Lowe Leo v nedeljo ni bil v formi, se je pa drugi dan izredno poboljšal in posta! prvak dravske banovine, ne da bi izgubil kake partije. Damsko prvenstvo Ljubljane in dravske banovine je sigurno dosegla gdč. Neda Gerrinič (Ilirija), ki je znatno prekašala vse ostale. V doublu gospodov je zasluženo zmagala dvo-jdca Ilirije Denes-Griinfeld, ki je vse nasprotnike premagata s 3 : 0. Par Gerzinič Neda in lianta je zmagal v damskem doublu, bi%rša drž. prvaka Neda Gazinič in Leo Lowe pa sigurno v mixed doublu. Od posameznih tekmovalcev bi bilo omeniti še lOletnega Mirka Kreačiča (SK Zeljezničaj). ki je prvi dan premagal vse naše igrače. Pri neverificiranih so se zlasti odlikovali Celjani, ki so zasedli prvo in drugo mesto. Rezultati so bili: Prvenstvo Ljubljane fn dravske banovine za moštva. Nastopilo je 5 moštev. Zmaga! je Poštanski SK (Zagreb) v postavi Antolkovič. Domines. Bačic s 4 točkami. 2. Hermes 3, 3. Ilirija I 2. 4. Željezničar (Zagreb) 1, 5. Ilirija II 0 točk. Igralo se je po sistemu na točke Poštarji so zmagali nad Hermesom s 5 : 0. Iliri ia 1 5 : 1. Zeljezničari 5 : 3. Ilirijo II 5 : 2: Hermes nad Ilirijo 15:4. Ilirijo TI 5 : 3. Ze-ljezmičarji 5 : 4: Iliriia I nad Zeljezničarji 5 : 2 in nad Ilirijo IT 5 : 3: Željezničar ji pa nad Ilirijo IT 5 : 4. Od posameznikov so se zla-ti odlikovali Antolkovič (Poštarji), ki je dobil vse partije in Weissbacher ter De-nes (oba Ilirija), k: sta izgubila le po eno partijo. Prvenstvo Ljubljane v singlu gospodov: (24 tekmovalcev). Igrano po cup sistemu. V finalu zadnje osmice je Antolkovič (Pošt.) premaga! Griinfelda (Ilir.) s 3 : 0, Dumbovič (Želj.) Lo^eja (II.) s 3 : 2. Domines (Pošt ) žižo (Ilir.) s 3 : 1, Weis^ba-cher (Ilir.) W. D V semifinalu je Antolkovič gladko premagal Dumboviča v treh satih. Domines pa Weissbacherja v štirih se-tih. V finalu sta s- sestala zagrebška poštarja Antolkovi5 in Domines Prvi je po ogorčeni borbi zmagal z 22 : 20, 19 : 21. 21 : 19. 17 : 21. 21 : 17. Pr\'enstvo dravske banovine v singlu gospodov; (24 tekmovalcev). Igrano po cup sistemu, zadnja četvorica po sistemu na točke. V finalu je sigurno zmagal Lmve (II.) proti Antolkoviču s 3 : 2. Aliču s 3 : 0 in Dominesu s 3 : 0. Fh-u-go mesto je zasedel Dommes (Pošt.) z zmagama nad Antolko-videm s 3 : 2 in nad Aličem s 3 : 1. tretje pa Alič. ki je brez igre premagal Antolko-viča s 3 : 0. Zmagovalec Lowe je bil drugi dan v sijajni formi. Single dam za prvenshr* TJubliane in dravske banoiine: (4 tekmovale) Obe prvenstvi je sigurno dosegla Gerzinič Neda (11.). ki je vse svoje konkurentrnje gladko premagala s 3 : 0. 2. Malinar (2e]jez.) z zmagami nad Gerzinič Hanko (TI.) in Wo-hel (Željez.) s po 3 : 0. 3. Gerzinič Hanka (II.) ki je premagala \Voheljevo s 3 : 0. Double gospodov za prvenstvo Linhljane^ in dravske bano\'ine: (10 parov). Zmagali so: Weissbacher-Peče (ID Drovenik F.-Zornflda (Hermes) 3 : 0, Kreačič O.-Kreačič M. (Željez.) : Lowe Girgon (TI.) 3 : 0. Denes-Griinfeld Cn.) : Lokovšek-Paver 01.) 3 : 0. Antolkovič-Domines (Pošt.) : Žiža-Djinovski 01-) 3 : 1. Bačič (Pošt.VAlič (Želj.) : Drovenik D.-Krašovee H Term.) 3 : 0, Denes-Griinfeld : Kreačič - Kreačič 3 : 0. Bačič-Alič : Antolkovič-Domines W. D., Denes-Griinfeld : \Veissbacher - Peče 3 : 0. Finale: E>enes-Grunfeld : Bačič-Alič 3 : 0. Mixed double za prvenstvo Liubljane in dra\'ske banovine (4 pari): 1. Neda Gerzi-nič-Lowe 01.). ki sta premagala vse ostale s 3 : 0. 2. Gerzinič Hanka-Denes (H.), 3. Malinar-Kreačič M (Želj.). Double dam za prvenstvo Ljubl/ane In dra\'ske bano\'ine (2 para): Gerzinič Neda in Hanka (II.) : MalinarAVohel (Želj.) 3 : 0. Neverificirani (11 tekmovalcev): 1. Ook (Celje), 2. Furlan (Celje), 3. E>obrič (TI ). Kakor je bilo razvidno iz polemnke. ki se je razvila v našem listu med Ilirijo in Muro, se je poleg v Ljubljani vršilo prvenstveno tekmovanje tudi v Murski Soboti. Katero bo obveljalo, ljubljansko ali mur-skosoboško, bo seveda odločil Savez. V naslednjem rezultati iz Murske Sobote: V vseh disciplinah se je prijavilo veliko število igralcev iz Zagreba, Gradca. Celja, Ptuja, Ljutomera in Murske Sobote. Prvenstvo moštev: 1. Mura A, 2. Mura B, 3. Ptuj. Lanski prvaki dravske banovino so tudi letos zasluženo zavzeli prvo mesto. Moški single: 1. Nemec Ludovik, 2. Nemec Janez (oba Mura). 3. Kirchner (ASV Graz), 4. Stankovič (Mura). Kakor je iz Tezultata razvidno, je bil vrstni red is« kot preteklo nedeljo na turnirju v Gradcu. Brata Nemca sta bila zopet v izvrstni formi. V odločilni partiji se je Ludoviku posrečilo, da je potisnil svojega brata Janeza, Lanskega prvaka dravske banovine, na drugo mesto. Kirchner je pred ve del lepo igro, toda proti bratoma ni mogel uspeti. V tej disciplini je bilo prijavljenih 26 igralcev. „ Dame single: 1. Cimperman M., 2. iCar-dos G. (obe Mura). Državna prvakinja je v zanimivi partiji premagala lansko prvakinjo. (6 udeleženk). Moški double: 1. brata Neme«, 2. Kirch-ner-Stankovič. Lanska prvaka sta tudi letos uspešno branila prvenstvo. Mixed-double (4 pari): 1. Cimperman M.Nemec Janez, 2. Kardos G.-Nemec Ludovik. Državna prvaka sta le s težavo zmagala v odločilni partiji proti dobro razpoloženemu paru Kardos-Nemec L Dame double (2 para): 1. Cimnerman- Kardos G. . . __ , , Juniorji: 1. Serbec Milan, 2. Hojer, 3. Cvetko (vsi Mura). Tudi juniorjn so pred-vedli zelo lepo igro in pokazali, da utegnejo biti tudi močnejšim igralcem resni nasprotniki. . , .. Po končanem tekmovanju so se razdelile nagrade. ____ S. K. Svoboda (Vič). Obvešča se članstvo, da bo prihodnji občni zbor v četrtek 7. t m. ob 20. v Zadružnem domu na Glin-cah v društveni sobi. Z ozirom na važnost dnevnega reda se pozivljejo vsi člani, da se istega polnoštevilno in točno udeleže. Kdor ima še kaj klubove opreme, nai jo vrne še pred občnim zborom gospodarju nogometne sekcije. Ako Vam je PRIJETNO imeti lepo elegantno obleko — dobro in poceni, nabavljajte blago za vse vrste oblačil v žpecijalni trgovini NOVAK, Ljubljana, KONGRESNI TRG 15 nasproti nunski cerkvi Smrtna nesreča letalca na domači hiši Monakovo, 3. aprila, d. Včeraj popolcu-j je padel v Rosenheimu znani športni letalec in pisatelj Otto Huber s svojim športnim letalom naravnost na streho hiše svojih staršev. Letalo se je popolnoma razbilo. Huber in njegov spremljevalec inž. Os-wald pa sta se ubila. Hubrov oče 1e opazoval z vrta svoje hi*p polet svojega sina in je bil priča njegov smrtne nesreče. Huber Je krožil s svoiim letalom nad hišo svojih staršev v višini 200 metrov ter mahal domačim z roko. Letalo 1e nenadoma omahnilo, zdrvelo proti nekemu drevesu in treščilo nato oa domačo hišo. ŽENA V SODOBNEM SVETU Zakonske posvetovalnice Pred nekaj leti so žene v Nemčiji in Av-rtriji ustanovile zakonske duševne posvetovalnice, ki so sprva kakor vse novo vzbudile nezaupanje, kmalu pa so postale zelo obiskane. S tem je bila prvič ustvarjena možnost, da žensko trpljenje in srečo dojemajo ženska ušesa, toda žene s potrebno stvarno naobrazbo in ne z osebnim zanimanjem sosede. V premnogih diskusijah o zakonskih problemih in seksualni moraB, ki trenutno zavzemajo toliko prostora ne le v knjižni publicistiki, temveč tudi v dnevnikih, vedno znova opozarjajo na pomanjkljivo pripravljenost mladine na vprašanja zakonskega sožitja. Kakor je tudi različno stališče posameznih avtorjev, kakor so tudi ekstrem-no ločeni po svetovnem nazoru, v eni zahtevi, po boljši izobrazbi za često zelo hude zakonske naloge, so si edini vsi. To je bistven napredek v primež s starim stališčem, kajti nekoč so se zadovoljevali s tem, da je Bog skrbel dalje in odgovarjal za sklenjene zakone. V teh državah so žene vedno pogosteje stavljale predlog, naj bi se v svrho boljše priprave ustanovile duševne posvetovalnice, ki bi služile dvojnemu cilju, in sicer prvič posvetovanju pred odločitvijo za zakonsko zvezo in drugič nasvetu ob porajajočih se težkočah v že sklenjenem zakonu. Ko so bile posvetovalnice naposled ustanovljene, so bile v širokih krogih še tako malo znane, da je pogosto izzval začudenje, da celo nezaupanje, že sam predlog človeku, ki je bil v duševni stiski, naj obišče tako posvetovalnico. Toda to nezaupanje se je hitro porazgubilo, ko so poizkusili poslužiti se teh naprav; po večini so bili taki ljudje polni hvale za izkazano olajšanje. V naslednjem sledi poročilo o izkustvih v že leta obstoječi posvetovalnici Lazarsfeldove na Dunaju, iz katerega je razvidno, katere vrste pomoč nudita taka posvetovalnica in forma, v kateri se to vrši. Stalno naraščajoči obisk govori za potrebo te institucije. Nasveta iščoči, žene in možje, izvirajo iz vseh družabnih plasti, nesoglasja so povsod ista, četudi odstotno različno razdeliena. Iz materialne stiske izvirajoči spori, zaradi telesnega in duševnega nerazumevanja povzročena frigidnost in impotenca, lastna nezvestoba aii nezve stoba ljubezenskega ali zakonskega drug^ zapostavljanje s strani tega, nesrečno vmešavanje okolice, neodločnost, neurotičen strah in predvsem nezmožnost, da bi situacijo, v katero si sam zapleten, objektivno pregledal in predvideval posledice, če se ljudje v takih primerih obrnejo na posvetovalnico, jim je po večini lahko pomagati; težja postane stvar, če so se čez drn in strn vrgli v kako zadevo, iz katere sedaj iščejo izhoda. Pogosto je v kritičnem trenutku omogočeno posvetovanje preprečilo mnoga zla. Tehnika posvetovanja si mora predvsem zastaviti za cilj da ugotovi, katere izmed težkoč so utemeljene v stvari sami, torej objektivno obstojajo, da iih odloči od tega, kar nasveta iščoči občuti kot subjektivno neznosno. To se mora vršiti z največjo opreznostjo, kajti ljudje se često prestrašijo v dno srca, ko jim postanejo jasni zadnji vzroki njih čustev in zadnji nagibi njih dejanj. Mnogi se tudi instinktivno branijo tega spoznanja in skušajo prikrivati z vedno novimi koprenami. če pa se posreči, da prodre vanje novo spoznanje, ne da bi jih pri tem ranili, tedaj po večini sami najdejo pravi izhod, pogosto celo tam, kjer se jim je zdel prej povsem nemogoč. Posvetovanje namreč nikdar ne obstoja v tem da posvetovalnica daje nasvete, tega bi ne mogla in ne smela, temveč v psihični razjasnitvi situacije. Odločilno za srečen potek vsake ljubezenske in zakonske skupnosti je priznavanje duševne, svojstvene osebnosti druga, njegove nedotakljive pravice na lastne erotične pogoje, toda prav to v izvajanju pogosto ne obstoja, celo tam ne, kjer je v principu priznano. V teh primerih so dosegli presenetljive uspehe, če se jim je posrečilo, po Alfred Adlerjevem nauku o nad-kompenzaciji. ustvariti nasveta iščočemu neosebne cilje za njegovo željo in potrebo po oblasti. Tu sem je šteti vse spore, ki nastanejo na podlagi ljubosumja in nezaupanja na enii in neurotične potrebe po spremembi na drugi strani, ki tvorijo večino vseh sporov. Mnoge, sprva srečne zveze se razbijejo na tem, da hoče ta z vedno novimi »osvojitvami« prikriti samemu sebi, da ne čuti v sebi dovolj moči za naloge trajne zveze, drugi spet hoče iz istega čustva lastne nemoči obdržati svojega druga izključno zase, tako da mu ne privošči najmanjšega koščka zasebnega življenja iz podzavestne bojazni pred primerami, ki bi izpadle v njegovo škodo. V tem je tudi iskati enega izmed vzrokov za tako razvpito omajano moralo mladine, ki se pojavi po največ tam. kjer mladoletnik ne pozna drugih ciljev razen osebnega uspeha. Temu skuša zadostiti na vabljivem polju seksualnega življenja, kjer je tako lahko pridobiti si veljavo. Drugače je tam, kjer vežejo oba spola skupni socialni interesi. Iz pretresljivih telesnih in duševnih posledic prvega zgrešenega seksualnega doživetja, ki se pokažejo pri posvetovanjih in često uničijo človeku harmonijo celega življenja, razvidimo, kako odločilnega pomena je pravi nauk o seksualnem problemu. Gotovo si v mnogih primerih pomaga narava sama, kakor so prej tako radi rekali, toda naša vzgoja je te pomožne sile po svojih močeh zatrla ali pa jih speljala v celo nenaravne struje. Tega ne čutita le oba najbližja prizadeta, to vpliva na vso kulturo, kajti zakon ni izključno zasebna stvar, njegov način in forma imata zelo dalekosežen socialni pomen. Lazarsfeldova pravi, da ni mogoče niti približno popisati, kako groteskno-tragič-ne podatke dajejo nasveta iščoči o svojih stiskah. Nič ni tako velikega ali neznatnega, da ne bi moglo služiti enemu cilju, katerega zasledujejo vsi: da bi sami izgledali povsem nedolžni pri zapletljajih. Če tak človek končno uvadi, da sta pri sporu med dvema človekoma udeležena vselej oba, tedaj je bil storjen prvi korak. Važen pripomoček na poti do tega spoznanja je, vrednotenje simptomov. Kaj in kako kdo poroča o svojem drugu, lahko dokazljive zmote, ki so v njegovem poročilu, dajo jasno sliko podzavestnega cilja; hitro je videti, če je odstranitev ali ustvaritev težkoč poglavitni, četudi podzavestni namen. Zadnje ni tako redko, kot bi kdo mislil. Ko je situacija toliko razčiščena, ostane še težavno vprašanje, katerega druga, tega ali onega, naj izvoli, oziroma pri ka-tarem naj ostane. Tu je vrednotenje simptomov, skupno z izkustvom, odločilne važnosti. Sicer je le redko mogoče jasno raz-videti. da li bo dotična oseba edino prava spopolnitev, nasprotno pa je precej lahko določiti, kdo gotovo ne bo in ta negativna izbira ima zelo pozitivno vrednost. Vse te reči so nasveta iščočim često jasne že po nekaj razgovorih. Gotovost, da lahko računajo na absolutno diskrecijo, ki je poklicna dolžnost, povzroči, da se Izpo-vejo bolj odkrito, kot bi to kdaj zamogli v najzaupljivejšem zasebnem razgovoru. Ko pa razumejo, da moraš najprej res poznati samega sebe in svoje cilje, da pa moraš tudi drugu. kate/r^ga si si izbral, pripoznavati življenje po njegovih lastnih ciljih in da se mora to zgoditi pod lastno odgovornostjo, tedaj je pomoč možna v mnogih zgrešenih primerih, v skoro vseh pa vsaj izboljšanje. Najboljše pa ostane tu, kot povsod, pravočasno spoznanje. Sestra pomočnica v službi človekoljubja Med ženskimi poklici, ki so nastali v povojni dobi, je posebno važen .poklic sestre pomočnice. Države so bile zaradi slabih socialnih in zdravstvenih razmer, nastalih po vojni, primorane poskrbeti za zboljšanje narod naga zdravstva. Začele so graditi in snovati ustanove, ki služijo zdravstveno socialnemu skrbstvu. Da pridobe potrebno dobro i^zvežbano o®obje, so se ustanovile (v Ljubljani, Beogradu m Zagrebu) šole za sestre pomočnice. V triletnem praktičnem in teoretičnem pouku se izvežbajo telesno in duševno sposobna dekleta z odgovarjajočo šolsko izobrazbo za sestre pomočnice. Po dovršenem šolanju se namestijo po različnih zavodih in ustanovah ter preidejo tako v svoj težavni, vendar pa lepi, idealni Ln ženskemu značaju zelo primerni .poklic. Slnž-ba sestre pomočnice zahteva veliko požrtvovalnost in samozatajevanje v iprid bližnjemu. Delovni čas je večinoma daljše odmerjen kakor v vsaki drugi službi, ne redkokdaj se zgodi, da pomaga izven službenih u.r celo pri delu, ki ne spada v njen delokrog V šolski polikliniki je sestra pomočnica vez med šolo in šolskim zdravnikom. Ona obiskuje šole, .povpraša za bolnimi otroki, bolnike obišče na domu, da se prepriča, ali ni morda kdo zbolel na infekcijski bolezni. Pri vsakdanjih ordinacijah v šolski polikliniki pomaga zdravniku, deli zdravila, obvezuje in tolmači otrokom in materam zdravnikove nasvete Vrhu tega opravlja vse pisarniške posle šolske poliklinike ter si zaznamuje vse odredbe in ordinacije zdravnika na posameznih ma-tičnid listah in kartotekah. S šolskimi: poliklinikami so združene tudi šolske kuhinje, ki nudijo dijakom srednjih in osnovnih šol po večini bre^p ačno ali vsaj prav ceneno prehrano. Tui-i v teh kuhinjah požrtvovalno sodelujejo sestre pomočnice. Vsi zdravstveno socialni zavodi prirejajo v počitnicah počitniške kolonije za zdravstveno potrebne otroke. Te kolonije vodijo sestre pomočnice. Gotovo je velika skrb in odgovornost, ki jo sestra prevzame. kajti biiti mera mi'' :n vzgojiteljica vseh njej v oskrbo izročenih otrok. V protituberkulozni dispanzer prihajajo po nasvete in zdravniško pomoč na plju-čah bolni ljudje, med njimi tudi mnogo hudo jetičnih. Kako nevarno je. imeti opravka z jetičnimi ljudmi, ve vsak, ki pozna nalezlji vost in zahrbtnost te bo-lezni. Vendar sestra v svoji požrtvovalnosti ne misli nikdar na opasnost. Pogo varja se z ljudmi, daje navodila za način življenja, da se njihovo zdravstveno stanje izboljša, in za zadržanje nasproti svojim bližnjim, da jih bolnik ne okuži. Vrhu tega obiskuje sestra bolnike na domu, da ugotovi, v kakšnih socialnih razmerah živijo, pregleda njihovo stanovanje, da poroča, kaj jim je potrebno v svrho pobijanja jetlke (pljuvalniki, desinfekcijska sredstva, perilo, milo, podpora za izboljšanje hrane, preskrba zdravljenja v sana-toriju, oddaja v bolnico in drugo). Sestra v dečjem domu je negovalka, ki skrbi za male zapuščene nebogljenčke kakor mati. Marsikateri med njimi, k! je zaradi nepoučenosti mater nepravilno hranjen, bu bil izgubljen, če bi ne bil sprejet v zavodsko nego. Služba v takšnem zavodu je težavna in odgovorna, ker vrši n. pr. mlado dekle po 14 noči zaporedoma službo in mora paziti na 30 ali še več otrok. Sestra kot potujoča učiteljica higijene potuje z razstavnim materijalom v različne kraje, posebno tjakaj, kjer se vrše gospodinjski tečaji; tod ostaja najdalje do 14 dni. Prireja za žene in dekleta dnevna Ln večerna predavanja. Poučuje o pravilni negi .in prehrani dojenčka ne samo teoretično ampak tudi praktično, kar je velike vanosti za pobijanje umrljivosti dojenčkov med narodom Navaja k snagi in čistoči in dokazuje, kako malo je potrebno za to: samo metla, milo, voda — Ln pa pridne roke. Sestra na posetu pri novorojenčku: revež je povit in trdno zvezan. Tu je zopet sestra učiteljica mlade matere. Razloži ji kako škoduje otročičku, če je povit, saj se ne more gibati in kakšne posledice ima takšno nehigiensko ravnanje za dojenčka. Pokaže materi pravilno povijanje in kopanje otroka Daje nasvete za pravilno dojenje, v primeru umetnega prehranje- vanja pa o pravilnem pripravljanju hrar ne. Na podlagi krojev pokaže sestra materi, kako enostavno je dojenčkovo perilo, ki pa ga je treba znati prav porabiti. Povabi mater z dojenčkom v posvetovalnico, da bo zdravniško preiskana ter se tako vsestransko oskrbi za vzgojo malega čr-vička. Sestra pomočnica obiskuje vse bližnje in oddaljene naselbine, dojenčke, šolske otroke in odrasle bolnike. jSestra, sestra pride!« je klic vaške mladine, ko se ona pojav} na vasi. In kakšni prizori se nudijo sestri, ko stopi v to ali ono revno človeško bivališče? Soba komaj nekaj metrov dolga in široka, z malimi okenci in še ti vso zimo trdno zaprti. Nikdar prezračeno stanovanje je zatohlo, po tleh polno smeti in druge naviake. V kotu mali štedilnik, ker soba služi tudi za kuhinjo. Vsa oprema je defektna. Xa tleh dva mala umazan-čka, ki ju je sestra zmotila s svojim prihodom. Pa ne mislite, da sta huda. O ne, že vesta kaj pomeni prihod sestre, priš a je poprašat. kako je z njunim bolnim bratcem. V kotu sobe stoji edina postelj, tam leži mali bolnik na slamnjači brez posteljnega perila, pokrit z borno odejo. Tja se obrne sestra. Nu, kako je, že gre na bolje? »Vejo, sestra s, odgovarja mati, »po zdravil'h, fcj sem jih dobila pri vas v šul-ski polikliniki, se mu je prec obrnilo na bolje*. Jokaje nadaljuje, kako se je bala zanj Čeprav komaj živijo, čeprav jih je pet, se mati vendar boji za vsakega. Sestia nasvetuje vse potrebno glede bolnika in povabi mater v šolsko polikliniko k zdravniku, da pove, kako in kaj je z bolnikom. Zdaj se pričenja za sestro težavna naloga. Kako dopovedati tej dobri materi, kakšne neprecenljive vrednosti je čisto, zračno stanovanje. Kako ji dopovedati, da ne bo užaljena. Sestra nič ne zahteva, sa.mo vztrajno dokazuje in svetuje, kako malo je potrebno za čisto, zračno stanovanje. Voda, metla, pridne roke — to je vse, in vse to prav malo stane. Sestra je potrpežljiva, na pikre opazko (dajte nam boljše stanovanje!) odgovarja ljubPZ-nivo, kajti izkušnje so jo izučile, kako Veliko dosežeš pri teh ljudeh samo z dobrim. Ko sestra toliko doseže, da je mati pripravljena to in ono storiti, ne mislite, da potem ne obišče dotične rodbine več. Kaj še, ob prvi priliki se spet zglasi, — in kako zadovoljna in srečna je, če vidi, da njene besede niso padale na nerodovitna tla! Dasi še ni vse tako ka.koT bi moralo biti. vendar je zadovoljna, ker ve, da so najboljši uspehi tam, kjer stvar polagoma napreduje. Takšno je delo !n življenje sestre pomočnice, kn v svojem idealnem poklicu dela za blaginjo naroda. Le tista, ki čuti, da je zmožna vršiti tako veliko nalogo, naj se posveti temu poklicu. M. P. Pristopajte k Vodnikovi družbi MALI OGLASI Službo dobi Vsaka Oeeeda 50 par; ia dajanje naslova ali za iif.ro na 3 Din. (1) Služkinjo pridna im pošteno sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Trbovlje«. 9541-1 Hotelsko sobarico pridno in zmožno nemščine gprejme botal »Tivoli«. 9525-1 Prodajalko smošno samostojnega vodstva specijalne trgovine bonbonom m čokolade — sprejmem za letovišče. Natančne ponudb z navodbo kavcije pod šifro «Agihia« na oglasni oddelek Jutra. 9389-1 Trgov, praktikant (-:nja) dobi nameščenje pri tvrdki K. Vukašinovič, Maribor. 9317-1 Hotelski portir dohi mesto v Sloveniji. — Reflektira se samo na prvovrstno moč z večletno prak.«>. Ponudbe 113 oglas, oddelek »Jntra« pod šifro »Portir«. 9702-1 Dekle 6o5e prosto, zdravo m simpatično, sprejmem k otrokom. Naslov pove oglasni •oddelek »Jutra«. 9730-1 Učenca ■za trgovino z mednim blagem sprejme Mirko Langus, Vurberg. 9S60-1 Vajenko s primerno šolsko irobraz-sprejme modna trgovina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9855-1 Pekov, vajenca I oskrbo v hiši sprejme parna pekarna A. Pretnar, 7,g. giška 137 9675-1 Natakarica čedna in poštena (tudi za-četnira) govoreča nemško, -vešča kuhamja, dobi službo na deželi. Ponudbe pod »Poštena in priiazna 2000« na oglasni oddelek »Jutra«. _9852-1 Mladenič ki ima veselje do risanja se takoj sprejme kot vajenec za specialno črkoslikarstvo. Lud. Štrukelj. LJubljana, Celovška cesta 14. 10055-1 Pisarn, uradnika zmožnega perfektno slovenske, srbohrvatske ln nemške korespondence ter stenografije sprejmem takoj. Naslov v oelasnem oddelku »Ju-2 Prodam Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega rnačaja vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali 1» Sitno pa 3 Din. (6) Čevlji na obroke »Tempo«, Gledališka ulica 4 'nas.pronl jledališča). 114-6 Otroški voziček na peresih prodam za nizko ceno. Podjunska eesta 15. Šiška. 98137-6 Jajca za valjenje člstoplemenskih Rhode-lander - kokoši, amer. Leghorn Klaki-Gambell rac. priznano dobrih pasem za nesenje prodam. Mnogo nagrad z razstav jajc. Eno Jajce za valjenje Din 4. Prodaja Amalie Lottspeich, Rimske toplice. 10027-6 Klobuke In slamnike novosti od 55 Din naprej nudi modni sa-lon Stuchlv-Maške, Ljubljana, Židovska ulica. 9813-6 125.— dinarjev 1 m3 žaganih bukovih drv p rima kakovosti pudi — Velepič, Sv. Jerneja cesta štev. 25. Telefon 2708. 9967-15 Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za iifro 5 Din. Dijaki, ki iščejo vostrukcije, pla-iajo vsako besedo 50 par; za šifro ali za dajanje nasdova 3 Din. (4) Camernikova šoferska šola -jubljana, Dunajska c. 36. Jrva oblastveno Coneesljo urana. Proapeifct 16 zastonj - pišite (»nji 0 6 e n e e urejem« vsak čas. 251 | Kdor išče zaslužka, j plača z« vsako be-sedo 50 par; z-a naslov ali j šifro 3 Din. — Kdor i nudi zaslužek, pa za | vsako besedo 1 Din, i za dajanje naslova ali j za šifro pa 5 Din. (3) Šivilja spretna in izvežbana. ■sprejme konfekcijsko delo na dom. Naslov v oslas. oddelku »Jutra«. 979S-3 Šivilja izurjena v šivanju perila, oblek in krojenju, gre po nizki ceni šivat na dom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1003S-3 Kupim Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje nasiova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za šifro pa 3 Din. (7) Vsaka beseda 1 Din; za iajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (15) Bukove hlode kupuje Lavrenčič & -Co., Ljubljana, Vošnjakova. 10092-15 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (16) Brezobrestno posojilo za zidanje, odkup zemljiškoknjižnega dolga itd. daje Zagrebška stavbeno-kreditna zadruga! — Zastopništvo: Ljubljana poštni predal 307. Išče zastopnike! 131-16 najem Vsaki bt>seda 1 Din; za lajanje naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (17) Trgovino staro, dobro vpeljano, na glavnem prostoru ob drž. cesti v lepem trgu oddam v najem. Najemnina nizka. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9&47-17 Gostilno dobro idočo, v Ljubljani ali okolici vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Agilnoet«. M70-17 Suho skladišče v bližini gorenjskega kolodvora oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9954-17 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za šifro p» 5 Din. (19) Športni voziček otroški, kupim. Ponudbe pod šifro »Športni« na ogl. oddelek »Jutra«. 9S6S-7 Avto, moto Vsaka b*seda 1 Din: z« dajanje naalovm ali za Šifro pa 5 Din. (10) Motorno kolo novo, zamenjam za spalno opravo po načrtih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9815-10 Brivnica dobro upeljana, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 9816-19 Skladišče in klet takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 9709-19 Vinotoč takoj oddam zaradi od-potovanja. Naslov v cgl. odd. »Jutra«. 10018-19 Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova a£ za Sdfro pa 6 Dim. (20) Hišo ali vilo tudi starejšo, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobro ohranjena«. 9900-30 Mlin na prodaj v najbolj prometnem kra ju pri železniški postaji Ponudbe na oglasni od delek »Jutra« pod šitro »Prometni mlin«. 9122-20 Sobo odda Hišo do 70.000 DiD kupim v okolišu Celja, Videm-Kr-ško, Novomesto. Ponudbe z opisom, pod »Dobro stanje« rta oglasna oddelek »Jutra«. 9830-20 Vila z vrtom vteofcopritlična, 4 sobe, kuhinja, pritikline, v šiški, ugodno naprodaj, Kupne ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Resen kupec«. 9936-20 Stanovanje Sobo lepo opremljeno oddam boljšemu in stalnemu go-ST*odu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 9680-33 3 gospode sprejmerm na hraao in stanovanj«. NasV»v pove ogl. oddelek »Jutra«. 9730-33 Gospodično sprejmem v popolno oskrbo! Lepa zračna soba ter dobra domača hrana, tudi klavir na razpolago. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 10300-23 Solnčno sobo opremljeno, v vili blizu Bleiweis>ove eeste eddam 1« soiidneron stalnemu gospodu s 1. majein. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 9013-33 Vsaka beaeda 1 Dta; xa dajanje naslova aH za Šifro pa 6 Din. (al) Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritik-lin oddam za 3® Din rodnemu plačniku. Stožic« 133. 9756-21 Enosob. stanovanje s kuhinjo in pritiklinami takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 9914-&1 Solnčno stanovanje 2 parketiranih sob ln vseh pritlklin, oddam v novi hiši nasproti »SI. Janeza«, cestna železnica proti št. Vidu, postaja »SI. Janez«. 9921-21 Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj oddam, na željo tudi z vrtom. Na-slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10003-3! Stanovanje 2 sob in kuhinje takoj od dam v Mostah, Krekova nI. št. 9. 10012-21 Vrtnarju najraje samskemu oddam stanovanje. Naslov v ogi. oddelku »Jutra«. 10023 21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: u dajanj« naslov« aa n Šifro S Dia. (»-a) Stanovanje ene sobe s pritiklinami, prostorno, iščem za maj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«. 9863-21a Dvosob. stanovanje blizu kolodvora ižče stranka 2 oseb. ■— Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmerna cena«. Stanovanje sobe in kuhinje takoj oddam v Stožicah štev. 148. 9926-91 Vallet Expres, Šmartinska cesta 24, kavarna »Viadukt« Likanje obleke Din 16.—, kemično čiščenje Din 55.—, obračanje Din 280.—. Garderoba se tudi pošije. Na dopis pošljemo iskat. — Obleke sprejemata tudi trafikantinji v Florijanski ulici 12 ln židovski ulici 1. 4515 Dopisi Vsaka beseda 8 Din; n dajanj« naakxva «0 Str« pa 6 Dia. (S4) Moja zakonska žena Julijana M. Zarič, rojena Grandošek je pred nekaj dnevi na-nenoma in brez poroda prekinila najino skupno zakonsko življenje v Ljubljani m pobegnila od mene s svojimi stvarmi ne-/Jnanokam. Ker se imenovana do danes še ni vrnila t meni radi skupnega življenja, obveščam ;em potom vsakogar, da moji pobegli ženi ne daje nikakega posojila niti kredita, ker teh dolgov ne bom oriznal. Istočasno s tem oglasom pozivam svojo pobeglo ženo, da se takoj, a najkasneje v roku treh dni vrne •adi nadaljevanja najinega skupnega zakonskega življenja. Milenko Zarič, državni uradnik. OH II H I I I II I HJUU Lepo sobo oddam v vili v Tivolija, Skrabčeva 6. 9640-23 Telefon 2059 k PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ulica št S OBROKE! MANUFAKTURA L7UB LIANA AIEKSANDR0VA8 M ARiBOR GREGO Rtič EVA ZO Obiščite nas! Zahteva/le , mR^^JL«Ha ^HHUMHM Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igrač-nih vozičkov, tri-ciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji m motorji. Velika »TRIBUNA« P. B. Lk, tovarna dvokoles tn otro-bira Najnižje ->«n šldh vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta št. i. Ceniki franko I VALLET EXPRES naznanja cenjenim damam in gospodom, da je PRESELIL svoj obrat na Smartinsko cesto St« 24 (kavarna »Viadukt«) Likanje obleke Din 16, kemično CiSčenje Din 55.—, obračanje Din 280. — Na željo obleke renovira in modernizira. PiSite dopisnico, pošljemo iskat. 3595 M|M ■ Umrla nam je naša zlata, predobra/draga mama, stara mama, tašča itd., gospa julijana predan poses*TMd na Ptujski gori v starosti 69 let Poslovili se bomo od njenih zemeljskih ostankov v torek, dne 5. t m. ob 10. uri dopoldne. Istočasno se bo brala maša zadušnica. Ptujska gora, dne 3. aprila 1932. ŽALUJOČI OSTALI. MIVKA, RINA, BETICA, JUDI, TILCKA, ZVONKO, PAVLA, KRISTA, DRAGO in ANICA, kakor tudi snahe, zeti, vnuki, vnukinje ter ostalo sorodstvo. Po svojem truda polnem življenju — spavaj sladko! 11 &OSPE ne močite se pri ponehaniu periode in mctnjab. m Skrbi vas reši takoj lagodno, brez ovire v poklicu samo moj, pristen nedosegljiv, v vsakem primeru zajamčeno učinkujoč PERIODOLIN po prof. dr. Larry-ju. Znamka z zakonom zaščitena, ki se je že v tisočih slučajih obnesla. Celo v starih trdovratnih slučajih ni odrekla. Radi svojega svojevrstnega in presenetljivega uspeha ga smatrajo tudi strokovnjaki kot najboljše in najmočnejše sredstvo. Kot pošteno sredstvo ne špekulira z ženskimi težavami, temveč učinkuje po številnih priznanjih naravnost čudovito. Tisoči zahvalnic za uspešen učinek. Ni nič boljšega. Ne dajte se premotiti od dvomljivih slabih potvorb! Posvetite meni svoje zaupanje, po kratkem času boste zopet srečni in brez skrbi. Za uspeh in neškodljivost prevzemam polno jamstvo, sicer vrnem denar. Cena 90 Din, močnejši Din 150, za stare motnje in močne narave Din 180. Diskretno, brez navedbe vsebine dobavlja samo Ordinačni laborator W. H. 01xwldt PRAHA XIII^ Vršovice, Ruska 12. Pošt. prihradka 12, češkoslovensko. - 103 1V/VJ7J-1. ----- w ------"- * ^ - ----- * ____- -—————— Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratnl del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi ? Ljubljani