1. Nezgode pri delu 2. Razprava o statutu In pravil* niku o delovnih razmerjih (na* daljevanje) S. Srečanje z upokojenci železarne 4. Kaj je novega v Socialnem zavarovanju »K Pili ZELEZAR ŠT. 2 LETO VII. — 15. II. 1967 STORSKI ZELEZAR, Giulio «•-lovnega kolektiva železarne Storta — Izhaja veak mesec — Odgovor» ni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor: Janez Barborič, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Leopold Perc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje. N/ NAS IZVOZ IN UVOZ CILJ GOSPODARSKE REFORME JE STABILIZACIJA NAŠEGA GOSPODARSTVA IN ZAGOTOVITEV STABILNEGA IN SKLADNEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA V BODOČE. IN KAKOR JE POJEM »GOSPODARSTVO« ŠIROK, TAKO JE ŠIROKA TUDI VRSTA PODROČIJ, NA KATERIH SE PREDVIDEVAJO KORENITE SPREMEMBE. OMENIM NAJ SAMO NEKAJ OSNOVNIH IN TUDI GLAVNIH PODROČIJ, NA KATERIH JE ALI PA ŠE BO, NAJBOLJ ČUTITI REFORMO: OMEJITEV INVESTICIJSKIH VLAGANJ ZGOLJ NA SREDSTVA IZ AKUMULACIJE NE PA TUDI NA EMISIJSKA (INFLACIJSKA) SREDSTVA; OMEJEVANJE IN PREUSMERJANJE KRATKOROČNIH KREDITEV; LIBERALIZACIJA UVOZA; LIBERALIZACIJA DOMAČEGA TRŽIŠČA NASPLOH IN S TEM KAR NAJVEČJA UVELJAVITEV DELOVANJA TRŽNEGA ZAKONA, TJ. ZAKONA PONUDBE — POVPRAŠEVANJA; DALJE PREUSMERITEV TZV. DAVKA NA PROMET PROIZVODOV IZ PROIZVODNJE NA POTROŠNJO, ITD. VSAKO OD TEH PODROČIJ IMA ZELO ŠIROK POMEN IN VPLIV. KER PA NI MOJ NAMEN OBRAVNAVATI VSA TA PODROČJA — TO BI TERJALO PREVEČ ČASA, PROSTORA IN RAZGLABLJANJ — SEM JIH LE BEŽNO OMENIL, ZADRŽAL PA SE BOM LE NA LIBERALIZACIJI ZUNANJE TRGOVINE. sredstev mora biti prav tako, pogodbeno določena s poslovno * banko. Po tem režimu bomo uvažali: gline, večino valjanih izdelkov 114. panoge, livarska veziva, sivo surovo železo itd. — režim GDK — globalna devizna kvota obsega predvsem uvoz strojev, aparatov, rezervnih delov, belo surovo železo tid. Uvoz po tem režimu je povsem sproščen do višine razpoložljivih sredstev. Višina sredstev pa se odreja na podlagi potrošnje v letu 1967. S 1. januarjem so sproščena sredstva za uvoz po GDK režimu v viškii štiri kvartalne kvote. Razlika, kateri je podlaga potrošnja v IV. kvartalu 1966. leta, pa bo obravnavana proti koncu I. kvartala 1967. leta. Poleg teh režimov, Jel so za naše podjetje predvsem zanimivi, predvideva^ novi zunanjetr- govinski sistem še režim RK — blagovni kontingent, s katerim bo določeno, kolikšno količino določenega proizvoda, ki se uvaža v okviru RK režima, bo mogoče uvoziti v letu 1967 (koks); dalje režim DK — devizni kontingent, ki je istoveten RK režimu, le da je izražen v vrednosti. Poznamo še režim D (dovoljenje), ki pa za naše podjetje ni zanimiv. VPLIVI LIBERALIZACIJE UVOZA NA EKONOMSKI POLOŽAJ PODJETJA Liberalizacijo uvoza moramo ocenjevati z dveh vidikov: z vidika preskrbe z uvoznim reprodukcijskim materialom ter z vidika vpliva sproščenega uvoza na povečano konkurenco naši proizvodnji. (Nadaljevanje na 2. strani) ZUNANJA TRGOVINA ' NAŠEGA PODJETJA V POGOJIH DO LETA 1967 To temo sem obdelal že v eni lanskih številk našega časopisa, vendar jo moram zaradi primerjave na kratko osvežiti. Do leta 1966 uvoz črne metalurgije ni bil striktno vezan na realizacijo izvoza, čeprav je v določeni meri izvoz lahko vplival na dodeljevanje za uvoz potrebnih sredstev. Odločujoče pri dodeljevanju za uvoz potrebnih deviznih sredstev pa je bilo vendarle reševanje proizvodnje črne metalurgije. V letu 1966 črna metalurgija sicer še zadrži položaj neizvoz-ne panoge, vendar v nekoliko spremenjenem pomenu. V letu 1966 je bil uvoz podjetij naše panoge striktno vezan na realizacijo izvoza v smislu statusa neizvozne panoge. Vezava je bila dokaj ugodna — za 1 izvozni dolar je naša panoge prejela približno 1,90 dolarja za uvoz reprodukcijskega materiala. NOVI POGOJI ZA UVOZ V LETU 1967 S 1. januarjem 1967 so stopili v veljavo novi zunanjetrgovinski predpisi, ki urejajo uvoz in izvoz v novih pogojih. Liberalizacija, tj. sprostitev uvoza je za razne proizvode in grupe proizvodov različna. Od tod več režimov uvoza z različno stopnjo liberalizacije in sicer: — povsem sproščen uvoz, ki ga označujemo kratko z LB. Za uvoz po tem režimu je osnovni pogoj dinarsko kritje. Proizvode, ki so zajeti s tem režimom, je mogoče prosto uvažati. Takšni proizvodi so npr. grafit, ferolegure, metalni dodatki; — pogojno sproščen uvoz, ki ga označujemo z LBO. Uvoz po tem režimu ni možen» s področij s tzv. konvertibilnimi plačilnimi sredstvi vse dokler niso izčrpani kontingenti določeni s klirinškimi blagovnimi pogodbami. Uvoz proizvodov po tem režimu je torej prvenstveno usmerjen na področja s katerimi imamo tzv. klirinške sporazume. Šele, ko so izčrpani kontingenti, ki so sporazumno določefii s posameznimi klirinškimi državami, je možen uvoz v dkviru tega režima tudi s konvertibilnega področja. Višina klirinških LBO sredstev za leto 1967 bi naj bila enaka potrošenim sredstvom v prvih 3 kvartalih 1966. leta plus tretjina. Dinamika koriščenja LBO Srečanje z upokojenci PO SKLEPU DSP ŽELEZARNE ŠTORE JE BIL DNE 19. 1. 1967 V PROSTORIH »MLINARJEVEGA JANEZA« SVEČAN SPREJEM ZA VSE UPOKOJENCE ŽELEZARNE ŠTORE. POVABLJENIH JE BILO 444 UPOKOJENK IN UPOKOJENCEV. SPREJEMA SE JE UDELEŽILA VELIKA VEČINA POVABLJENCEV. NAVZOČE STA POZDRAVILA PREDSEDNIK DSP, TOV. IGNAC ZAGORIČNIK IN GLAVNI DIREKTOR ŽELEZARNE, TOV. TUGOMER VOGA. (Reportažo beri na 8. in 9. strani) Ponovno so se srečali NAŠ (Nadaljevanje s 1. strani) V pogledu preskrbe z uvoznim reprodukcijskim materialom je pričakovati določeno olajšanje v preskrbi z materia; li, ki so uvrščeni v LB režim. Bolj tog bo uvoz s konvertibilnega področja po tzv. LBO 'režimu, predvsem zaradi pogoja, da je najprej izčrpati klirinška sredstva za uvoz po LBO režimu. Uvoz po GDK režimu je sproščen, vendar omejen z višino in dinamiko razpoložljivih sredstev. Dočten bo uvoz reprodukcijskega materiala za naše potrebe v sproščenih pogojih ugodno vplival na ekonomiko podjetja, pa bo uvoz proizvodov iz našega programa pomenil odkrito soočenje naših skromnih možnosti v vzhodnoevropsko pa tudi zapadnoevropsko konkurenco. Uvoz valjanih jekel, ki so naš najvažnejši proizvod, je uvrščen v režim uvoza LBO. To pomeni, da bo mogoče uvažati brez večjih formalnosti vsa jekla, ki predstavljajo proizvodni program naše valjarne — iz vseh klirinških, predvsem to pomeni vzhodnoevropskih držav. Te dežele pa . sg čedalje bolj uveljavljajo kot močne izvoznice proizvodov črne metalurgije po izredno nizkih cenah. V kolikor pa določeni tuljani asortiman ne bo mogoče uvoziti iz klirinških držav, ga bo pod določenimi pogoji mogoče-uvoziti tudi s konvertibilnih, področij. Će k temu omenimo še dejstvo, da je jeklarska industrija v posameznih zapadnoevropskih deželah zasedena le s 60 % svojih kapacitet, lajikp .pričakujemo od liberalizacije uvoza valjanih . izdelkov črne metalurgije kon-: kurenpni pritisk, ki ga doslej nismo bili vajeni in ki utegne imeti težke ekonomske posledice v našem podjetju in v jugoslovanski črni metalurgiji sploh. Uvoz litoželeznih valjev je uvrščen v GDK režim. Uvoz je omejen z višimo razpoložljivih sredstev, toda pri sredstvih, pri katerih imamo v državnem merilu precejšnje viške (klirinška sredstva), ni praktično nobenih omejitev. Torej se bomo tudi na tem področju srečevali z močno konkurenco vzhodnoevropskih držav (Poljska, SSSR). V okviru razpoložljivih sredstev pa ni omejitev tudi za uvoz iz konvertibilnih področij. Odlitki — neobdelani — so zajeti z režimom DK, obdelani odlitki pa so kot deli strojev, vozil ipd. zajeti v glavnem z režimom GDK. V tem primeru je računati na konkurenco iz Poljske, ki ima viške v proizvodnji odlitkov, v okviru razpoložljivih konvertibilnih sredstev name- njenih za uvoz po GDK režimu pa ni nobenih omejitev za uvoz obdelanih odlitkov tudi s konvertibilnih področij. Uvoz belega surovega železa je uvrščen v režim GDK, sivega surovega železa pa v režim LBO. Uvoz belega surovega železa je možen od koderkoli v okviru razpoložljivih sredstev, vendar računamo le na uvoz iz vzhodnoevropskih dežel, predvsem iz SZ. Proizvodnja in potrošnja belega surovega železa je sicer problem samih železarn, vendar je naše belo surovo železo zelo drago in ga bo mogoče plasirati le po cenah, ki bodo izpod proizvodnih stroškov. Uvoz sivega surovega železa pa verjetno ne bo mogoče preprečiti. , Skratka, plasman vseh naših proizvodov bo soočen v novih pogojih sproščenega uvoza z močno konkurenco' vzhodno- in zapadnoevropskih dežel. Zaradi tega bo tudi. konkurenca med domačimi proizvajalci enakih ali -sorodnih proizvodov ostrejša ih brezobziraejša. Veljalo bo bolj tat kdajkoli pravilo, da je nuditi kupcu le. kvalitetno in ceneno proizvodnjo, da ne govorimo o striktnem spoštovanju dobavnih rokov in želja kupcev. POGOJI IZVOZA V LETU 1967 Izvoz -naših proizvodov in tudi nasploh, z -zelo redkimi izjemami (staro železo, zlo-mnin-a), je povsem sproščen «za- konvertibilna področja. Izvoz na klirinška področja pa je odvisen od določil meddržavnih blagovnih list in trenutnega stanja dvostranske plačilne bilance — torej kliringa. Naša panoga v novem siste- x mu ni šteta tat izvozna panoga. To v novih pogojih pomeni, da za uvoz do višine, ki je z zakonom ^določena kot pravica panoga in’tildi naše podjetje ne hi bila vezana na izvoz na konvertibilno področje. Vendar je ob zadnjem ugotavljanju uvoznih potreb vseh železarn ugotovljeno, da so uvozne potrebe železarn po tzv. GDK režimu neprimerno večje, kot pa je priznana pravica. V takem primeru pa je mogoče .priti do potrebnih dodatnih deviznih sredstev le s sprejetjem izvoznih obveznosti. Kolikšne bodo te izvozne obveznosti za naše podjetje trenutno še ni jasno, je pa gotovo, da bomo tudi v letu 1967 morali izvažati na konvertibilno področje po svetovnih cenah. IZVOZNO—UVOZNA REALIZACIJA V LETU 1966 V letih do 1966 je bil naš izvoz usmerjen praktično le na klirinška področja. V letu 1966 pa je bil usmerjen izvoz naše železarne zaradi izvozne obveznosti prvenstveno na konvertibilno področje. Že ob samem začetku leta pa nam je bilo jasno, -kakor mnogim železarnam, da so izvozne obveznosti prevelike in jih z rednim izvozom našega asortimana -ne bo mogoče realizirati. V takem položaju smo poleg rednega izvoza naših izdelkov iskali še druge možnosti za ©stvaritev naših izvoznih obvezn-o-sti. Del naših izvoznih obveznosti in del obveznosti še nekaterih železarn je prevzela Železarna Sisak, ki ima možnost izvoza brezši-vnih cevi.. Negativno razliko med domačo prodajmo in doseženo izvozno ceno pa so (krile železarne, za katere je opravila izvoz Železarna Sisak. 'Ta razlika je bila nižja od razlike, -ki hi jo utrpele železarne ob lastnem izvozu. Drugi izhod smo iskali v domači prodaji okroglega železa za -devize. Podjetje je pravočasno zagotovilo -zadostne količine okroglega ^eleza in bi pokrili s celotno prodajo za devize vse naše preostale .izvozne obveznosti. ža-l pa je bila prodaja našega, materiala v državi za devize s 1. januarjem 1967. leta prepovedana. Ker pa je bila ukinitev te prodaje najavljena že ob kon-ou III. kvartala -pr. 'L, so nekateri lokalni inspektorjj že v IV. kvartalu prepovedali prodajo za devize, Predvsem zaradi tega smo plasirali za devize komaj slabo polovico dobavljenega okroglega železa. Odtod tudi neizpolnitev celotne izvozne obveznosti. V celoti s-mo ustvarili v preteklem letu devizni .priliv za 226.316 konvertibilnih dolarjev (vključno izvoz preko Železarne Sisak in domača prodaja za devize) in za 105.533 klirinških dolarjev. Celotni devizni priliv v letu 1966 znaša torej 331.849 dolarjev. Naša izvozna obveznost samo na konvertibilno področje pa je bila 333.492 dolarjev (vključno izvoz preko Železarne Sisak im domača prodaja za devize). Zaradi zaostajanja izvozne realizacije je v letu 1966 zaostajal tudi na izvoz vezani uvoz. Kljub temu so bile krite potrebe po najnujnejšem uvoznem reprodukcijskem materialu več kot zadovoljive. Predvsem aparatov in instrumentov smo naročili in plačali v letu 1966 več tat katerokoli leto p-rej. Zagotovili smo tudi -devizna sredstva za plačilo -tujega -sodelavca — strokovnjaka, dalj,e re-tencijlska sredstva za plačilo dveh predelovalnih strojev za valjarno itd. Celotni finančni uvoz v letu 1966, iki- zajema tudi u-voz tzv. osnovnih surovin (rudo, koks, bel© surovo železo, staro železo), je h,M us-merjen na posamezna področja v naslednjem odnosu: konvertibilno področje 30,59% klirinško področje 58,17 % ostalo klirinško podiro-čje 11,24% 100,00 % Za primerjavo odnoisa potrošnje po posameznih obratih pa bomo upoštevali le izvršena plačila v let-u 1966 /a tzv. individualni uvoz (brez rude, koksa, belega surovega železa in starega železa). Potrošnja -nam kaže naslednji odnos: ■' 0 > £ O si M .* " • - > <£>'•0 M ~ S-i - > . .c 0. ©ird '£§ M M Val jama 23,8 — 16,8 Livarna valjev 37,0 2,6 26,9 Livarna sive litine 4,8 — 3,4 Jeklarna 8,3 21,6 12,2 Elektroplavž 1,4 — 0,9 Obdelovalnica valjev 2,0 14,1 5,6 Samotna 0,3 54,4 16,2 Nerazporejeno 22,4 7,3 18,0 100,0 100,0 100,0 Na prikazane odnose so vplivali predvsem naslednji činitelji: plačilo dveh predelovalnih strojev za valjamo, ki bi bila sicer skoraj brez uvoza; plačilo v klirinških sredstvih enega Obdelovalnega stroja za obdeloval- nim valjev; odpadel je uvoz in plačilo specialnega surovega železa iž Sorela za obe livarni. Uvoz opreme po generalnem investicijskem planu v tem sestavku nisem upošteval. B, Arzenšek Po predpisih o knjigovodstvu gospodarskih organizacij in Pravilniku o inventuri pri uporabnikih družbenih sredstev, morajo vse gospodarske organizacije ob koncu poslovnega leta opraviti popis (inventuro) vseh sredstev in virov sredstev. Tega so oproščene le tiste gospodarske organ izacije, ki imajo uvedeno stalno inventuro ob pogoju, da je bil vsak predmet najmanj enkrat na leto popisan. Pri nas opravi to delo služba finančno materialne kontrole. Glede na obseg dela nam ostane za popis ob koncu.leta še kar precej dela. Pri vsakoletnem popisu osnovnih sredstev, surovin in ostalega materiala, je angažirano, poleg uslužbencev finančno materialne kontrole, po nekaj dni še več drugih naših sodelavcev. Njihova naloga je, da primerjajo dejansko stanje s knjižnim stanjem. To ugotavljanje pa je običajno zelo otežkočeno. Da je inventura pri nas zares zaradi inventure, nam dokazuje dosedanja praksa pri pregledu osnovnih sredstev. Smisel inventure naj bi bil, da se ugotovljene pomanjkljivosti odpravijo v pekočem letu, ne pa da se iz leta v leto ponavljajo. Postavlja se vprašanje, kdo je sploh dejansko odgovoren za takšno stanje, ko pa vidimo, da ,W^WWWWWwWWWWWWWW Sklepi UO in DSP NA SVOJI 20. SEJI DNE 27. !. 1967 JE UO SPREJEL NASLEDNJE SKLEPE 1. Sklenil je, da predlaga delavskemu svetu podjetja v razpravo in odločitev glede preknjižbe izmečkov in primanjkljajev pri valjih na podlagi tozadevnega poročila treh komisij. 2. Glede manjkajočih petih valjev, za katere je bilo zaračunano samo delo, ne pa tudi material, je sklenil, da predlaga delavskemu svetu v razpravo in odločitev, da se material naknadno fakturira. 3. Pravna služba naj izdela kompletno poročilo o raziskavi okoli valjev in ga predloži UO v razpravo. 4. Sklenil je, da predloži delavskemu svetu v razpravo in odločitev glede preknjižbe viškov in manj-kov o popisu osnovnih sredstev, sredstev družbenega standarda in ostalih sredstev po stanju 31. 12. 1966. 5. Prav tako je sklenil, da predloži delavskemu svetu v razpravo in potrditev poročilo Komisije za revalorizacijo o izvršeni revalorizaciji osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe. 6. Sklenil je, da predloži delavskemu svetu podjetja v razpravo in odločitev: — ustanovitev novih delovnih mest v valjarni; — ustanovitev novega delovnega mesta v jeklarni; — ukinitev delovnega mesta v energetskem oddelku; — spremembo analitične ocene samotnega zidarja v samotami; — ustanovitev novega delovnega mesta v pripravi proizvodnje »tehnolog obdelave valjev« in ukinitev delovnega mesta glavnega delovodje v obdelavi valjev. 7. Razpravljal je o višini vrednosti točke za akontacijo v mesecu januarju 1967 in sklenil, da se ta točka izplača v višini 3,17 N-din. 8. Zadevo tovariša Jurkoška Leopolda je preložil na prihodnjo sejo UO. DELAVSKI SVET PODJETJA JE NA SVOJI VIII. SEJI SPREJEL NASLEDNJE SKLEPE: 1. Vzel je na znanje poročilo, da so sklepi prejšnjega zasedanja v celoti v celoti izvršil, s čemer je potrjen zapisnik prejšnjega zasedanja delavskega sveta podjetja. 2. Razpravljal je o poročilu stalne inventurne komisije o opravljenem popisu materialnih vredno-afi v mesecih juniju, juliju in avgustu 1966 v skladišču Šamac, v skladišču gotovih izdelkov, v skladišču modelov in popisu materiala in polizdelkov v obratih po stanju zalog dne 30. 6., 31. 7. in 31. 8. 1966 in se strinjal s tem, da se izvršijo predlagane preknjižbe viškov in manj-kov. 3. Razpravljal je o dodatnem poročilu inventurne komisije in ostalih dveh komisij o popisu va- ljev in ugotovljenih iz- mečkih ter primanjkljajih ter sklenil, da se izvrši pre-knjiižba izmečkov kakor tudi primanjkljajev s tem, da pravna služba poroča o rezultatih raziskave vzrokov za tako stanje. 4. Obravnaval je poročilo centralne inventurne komisije o popisu osnovnih sredstev, sredstev družbenega standarda in ostalih sredstev po stanju 31. 12. 1966 ter sklenil, da se izvrši preknjižba viškov in manjkav. 5. Hkrati je osvojil mnenja in priporočila Centreline popisne komisije v zvezi s popisom za leto 1966 ter predloge za izboljšanje načina poslovanja z valji. 6. Potrdil je poročilo Komisije za revalorizacijo o izvršeni revalorizaciji os- novnih sredstev in sredstev skupne porabe. 7. Sklenil je, da se izvrši preknjižba pozitivne razlike, ki je nastala pri prodaji valjev v Indijo, ker je plačal kupec zaradi nepravočasnega plačila računa tudi zamudne obresti. 8. Glede sanacije odpra-ševalnih naprav v jeklarni in šamotami je sklenil, da se izda tovarišu ing. Čoba-lu v Ljubljani potrdilo, da delo na strokovnem elaboratu o sanaciji odpraše-vanja spada na področje tehničnih izboljšav. 9. Glede obravnavanja sprememb in dopolnitev Satuta je sklenil, da se ta predmet preloži na sejo, ko bodo obravnavani vsi trije osnutki, to je Pravilnik o delovnih razmerjih, Statut in Pravilnik o varstvu pri delu. bi lahko glede na seznam osnovnih sredstev, poslovnega inventarja in ostalega materiala odnesli iz obratov od elektromotorja, do motstnega žerjava... Komisije so se pri samem delu srečevale z vrsto težav, ki so povsem odraz pomanjkljivega in neodgovornega registriranja in evidentiranja osnovnih sredstev. Te pomarfjkljivosti so naslednje: 1. Pomanjkljivo definirana osnovna sredstva; 2. registracija določenih osnovnih sredstev, ki so bila že pred leti odpisana ali prenesena v drug obrat; 3. nekatera osnovna sredstva sploh niso v evidenci referata osnovnih sredstev; 4. neoznačena osnovna sredstva; f 5. številčno Stanje po osnovni evidenci se ne ujema z dejanskim stanjem; 6. problematika • skladiščnih prostorov; 7. težinske razlike pri surovinah in repro-materialu. $e bi lahko naštevali, toda bilo bi preveč. Z ozirom na navedene pomanjkljivosti, ki se že več let ponavljajo, meni centralna inventurna komisija, da je njeno delo brez pravega učinka, kljub temu, da se za opravljanje tega angažira večje število sodelavcev. Nujno je, da se vprašanje učinkovitega evidentiranja oziroma popisa dokončno uredi, ker bodo komisije le na ta način v bodoče lahko uspešno delale. Dosedanja praksa pa je pokazala, da je bilo tako strokovno vodenje osnovnih sredstev in taki komisijski pregledi površni in neodgovorni. Zavedati pa se moramo, da je delo komisij predvsem kontrola obstoječega stanja, ne pa iskanje in ugotavljanje, kaj je v enem letu enota dobila, ali kaj je iz nje izginilo. Tako člani upravnega odbora, kakor tudi člani delavskega sveta podjetja so kritično ocenili nastale razlike in zahtevali osebno odgovornost od skrbnikov sredstev oziroma tistih, ki so to povzročili. Od dohodka bomo odpisali kar 624.793,52 N-din. Ta razlika se nanaša na osnovna sredstva, surovine, pomožni material ter manj vreden ( neko-rantni) materiali, ki smo mü morali znižati ceno. Največji znesek odpade na valje, ki so bili na zalogi, popisna komisija pa je ugotovila, da jih je treba uvrstiti med izmeček. Ce pogledamo predloge in priporočila, ki jih je dala centralna popisna komisija oh vsakoletnem popisu, ujptovimo, da so bila ta priporočila zelo slabo upoštevana, dasi so jih organi upravljanja sprejeli kot sklepe. Žmahar Ivan \ NEZGODE PRI DELU Število nezgod pri delu v preteklem letu je preseglo števila iz prejšnjih let. Sicer je nižje od leta 1965, ki je bilo do sedaj najslabše, vendar je glede na ostala leta izredno visoko. Leto 1961 1962 1963 1964 1965 1966 Nezgode pri delu 165 145 149 164 ' 196 170 Nezgode na poti 20 20 24 20 24 24 Porast števila nezgod pri delu je opazen zlasti v valjarni in livarni, ker se zaradi povečanja proizvodnje pospešuje tempo dela in natrpanost delovišč. Pri enakih oziroma vsako leto slabših delovnih sredstvih je mogoče doseči večjo storilnost samo s povečanjem individualnega dela, ki mora biti opravljeno z večjo hitrostjo, tveganjem itd., kar pogojuje večjo verjetnost nezgod pri delu. Povečanje proizvodnje ne opravičuje porasta vseh nezgod pri delu, zlasti v ostalih obratih. Če pogledamo vzroke nezgod v letu 1966, bo mogoče realneje oceniti stanje. Vzroki nezgod ngS % Nevaren način dela pri posamezniku 62 36,5 Naglica pri delu (kršitev vam. pred.) 28 16,5 Nediscipliniranost (kršitev vam. pred.) 27 15,9 Ni faktorja v delovnem okolju 12 7,0 Motnje v normalnem tehnološkem procesu 8 4,7 Natrpana delovišča, prehodi 7 4,1 Pomanjkanje ali slaba osebna zašč. sredst. 6 3,5 Neprimerni delovni prosori — delovišča 5 2,9 Slaba organizacija dela 4 2,3 Stroji in naprave s hibami 2 1,2 Pomanjkanje ustreznih izkušenj 2 1,2 Ročno orodje s hibami 1 0,6 Nezadostna razsvetljava 1 0,6 Transportna pota, prostor s hibami 2 1,2 Pomanjkljiv nadzor pri nevarnih delih 1 0,6 Nepoznavanje nevarnosti 1 0,6 Akutne bolezni, občasne motnje 1 4, 0,6 Skupaj 170 100 % 62 nezgod ali 36,5 % nezgod je nastalo zaradi nevarnega načina dela posameznikov, ki včasih delajo drugače od ustaljenih ■postopkov dela. To nam da misliti, da delavci niso dovolj dobro seznanjeni s pravilnim načinom dela na svojem delovnem mestu oziroma, da odgovorni strokovni vodje ne skrbijo dovolj za pravilen način dela posameznikov. Včasih delavci poenostavijo postopek dela, s tem pa povečajo nevarnost, vendar delovodje ne posredujejo in dopuščajo dalj časa tak nevaren način dela. # Posamezni postopki pri varnem delu so doslej bila nepisana pravila, M so jih uvedli izkušeni delavci in delovodje, ter se prenašajo po ustnem izročilu. Tako se veliko izkušenj, ki so bile drago plačane izgubi, ker se menjajo ljudje, marsikaj pa se pozabi. Zato bo treba vsa nevarna dela, zlasti vse nevarne postopke opisati in predpisati pravilen način dela. Le na to se bo lahko delovodja oprl pri doslednejšem opravljanju dela. Kršitev varnostnih predpisov zaradi naglice pri delu je bilo vzrok 28 nezgodam. Naglico pri delu spremlja neprevidnost. Vzrokov za naglico pri delu je več. Glavni vzroki so: slaba organizacija dela, ki povzroča neenakomeren tempo dela in ozka grla posameznih naprav, kot so npr. žerjavi v livarni1 jftd. Včasih pa je naglica pri delu popolnoma subjektivnega izvora, ker hoče delavec delo hitro opraviti, da bi bil potem malo prost. Zaradi nepotrebne naglice pri delu delavci velikokrat popolnoma pozabijo na varnost, ker v posameznih postopkih včasih na hitro in nepremišljeno odločajo ter ne pomislijo niti na svojega najbližjega sodelavca. Tako so delavci neposredno povzročili svojim najbližjim sodelavcem 25 nezgod v lanskem letu. Malomarnost pri delu, naglica in drugi subjektivni elementi so posredno botrovali velikemu delu vseh nezgod. Delavci, ki so neposredno povzročili nezgodo svojemu sodelavcu: Delovno mesto Število nezgod Žerjavovodje 8 Pomožni delavci. 5 Vtikalci 4 Vozači 2 Transportni delavec 1 Premikač 1 Kontrolor (OTK) 1 Zidar 1 Topilec 1 Predvaljar 1 Skupaj: 25 Kršitev varnostnih predpisov, to je opustitev varnostnih ukrepov zaradi nediscipline pa je vzrok 27< nezgodam pri delu. Kršitev varnostnih predpisov vsebujejo skoraj vsi faktorji navedeni v tabeli vzrokov, le da. je včasih direktnega povzročitelja težko ugotoviti. Posredno lahko vpliva več činiteljev na nastanek pogojev za nezgodo. Ti so: neprimerna delovišča, slaba organizacija dela, pomanjkanje potrebnih izkušenj, pomanjkljiv nadzor in strokovna pomoč ter premajhna kolektivna varnostna zavest. V primerih neposrednih kršitev varnostnih predpisov zaradi nediscipline, nepotrebne naglice pri delu in nevarnega načina dela posameznika, največkrat izostanejo nadaljnji ukrepi, kot so: prevzgoja, povečan nadzor, preverjanje znanja, disciplinski postopek, ki ga morajo pričeti odgovorni vodje in tudi najstrožji ukrepi, kot so premestitev na drugo delovno mesto itd. Značilni tipi nezgod pri delu zaradi katerih so delavci izostali z dela povprečno 16,9 dni na 1 nezgodo. Tip nezgode Število nezgodi % Udarec ob predmet 15 8,8 Udarec predmeta 65 38,2 Stisnjen — zasut 44 25,8 Padec na isti ravni 10 5,9 Padec z višine 2 1,2 Spodrsljaj — napor — izpah 3 1,8 Stik s skrajnimi temperaturami 28 16,5 Stik z električnim tokom 1 0,6 Druge oblike poškodb 2 U Skupaj : 170 100 % Poškodovani deli telesa pri nezgodah z izostankom z dela zaradi boleznine: I Del telesa! število 'nezgod % Roka 75 44,1 Noge 55 32,3 Telo 16 9,4 Glava 12 7,1 Oko 12 7,1 Skupaj: 170 100% Skoraj polovica vseh nezgod povzroči poškodbo rok. To so predvsem poškodbe prstov aM dlani, ki nastanejo ob dotiku gole roke z ostrimi ali vročimi predmeti. Stiskanine pa So predvsem posledica naglice in neprimernih posegov pri delu. Poškodbe nog so zlasti opekline, udarnine, dočim stiskanin prstov ni bilo, razen v dveh primerih, ko delavca nista nosila čevljev z zaščitno kapico. Poškodbe glave so predvsem na licu, čelu in zatilju. Poškodb zgornjega dela glave ni bilo. Glede na 12 nezgod s poškodbo spodnjega dela glave lahoko sklepamo, da so nezgode na zgornjem V PRETEKLEM LETU delu glave preprečile čelade. Rilo je nekoliko^ primerov, ko je čelada uspešno preprečila poškodbo glave tudi v nekaterih primerih padcev. Posebnost pa so poškodbe oči. Tu je vzrok predvsem nedisciplina glede nošenja očal. Delni vzrok je tudi nepravilna izbira očal za posamezna dela, Kvalifikacijski sestav ponesrečemifi delavcev (stara razvrstitev) Kvalifikacija število nezgod % NK 32 18,8 PK 59 34,7 KV 69 40,6 VK 10 5,9 Skupaj: 170 100 % Kvalifikacijski sestav ponesrečenih delavcev pokaže, da npr. kvalificirani delavci v praksi ne opravičujejo svoje sposobnosti za delo. Zgornja tabela in 'tudi nekateri vzroki nezgod narekujejo nujno potrebno izpopolnjevanje znanja iz tvarine varstva pri delu. . « Delo v valjarni Tabela prikazuje število izgubljenih dni zaradi nezgod pri delu, na poti in ostala obolenja: Obrat Nezgode pri delu Nezgode na poti Ostala obolenja Elektroplavž 274 35 1161 Jeklarna 302 120 2264 Valjarna 605 89 3223 Livarna valjev 153 35 1113 livarna sive litine 737 94 3845 Modelna mizama 10 — 190 Samotama 6060 21 1372 Obdelovalnica valjev 36 — 584 Mehanična delavnica 206 37 2317 Energetski obrat 26 — 772 Elekitroobrat 6 — 261 Promet 150 148 1481 Ekspedit 228 55 1359 Gradbeni oddelek 4 -t 1408 Razvojni oddelek — 12 1484 OTK 17 4 394 Komunalni oddelek 52 — 921 Ostalo — * 4215 Skupaj: 2866 650 27404 Naslednja tabela prikazuje število nezgod pri delu, na poti in poškodb brez izostanka z dela po posameznih obratih: Obrat Nezgode pri delu Nezgode na poti Poškodbe brez izost. z dela Elektroplavž 11 2 54 Jeklarna 7 4 102 Valjarna 45 4 217 livarna valjev 8 21 34 Livarna sive litine 41 3 222 Modelna mizama 1 25 Samotama 3 1 26 Obdelovalnica valjev 4 29 Mehanična delavnica 11 — 106 Energetski obrat 3 ... 21 Etektroobrat 1 _ 31 Promet 13 3 29 Ekspedit 16 4 48 Gradbeni oddelek 1 __ 33 Razvojni oddelek — 1 6 OTK 1 1 9 Komun alni oddelek 4 . 23 Ostalo — — 18 Skupaj : 170 - 25 1033 Tabela prikazuje pogostost in resnost nezgod pri delu, število izgubljenih dni na 1 nezgodo pri delu, število izgubljenih dni na 1 nezgodo na poti in število izgubljenih dni na 1 primer ostalih obolenj: Obrat Pogostost Resnost Dni -1 nezgoda pri delu Dni -1 nezgoda na poti Dni -1 primer obolenja Elektroplavž 47,7 1187 24,9 17,5 9,5 Jeklarna 19,6 847 43,2 30,0 12,0 Valjarna 67,4 906 13,4 13,4 12,0 Livarna valjev 72,4 1390 19,1 17,5 17,1 Livarna sive litine 77,3 1390 18,0 31,4 14,9 Modelna mizama 20,0 200 10,0 Ì.Q Samotama 13,6 272 20,0 21,0 8,6 Obdelovalnica valjev 29,9 270 9,0 10,1 Mehanična delavnica 32,3 605 18,7 10,5 Energetski obrat 25,6 222 8,6 14,0 Elektroobrat 12,9 77 6,0 8,4 Promet 59,7 689 11,5 49,3 15,8- Ekspedit 70,9 1010 14,2 13,7 15,4 Gradbeni oddelek 9,5 38 4,0 — 10,6 Razvojni oddelek . - — 12,0 30,3 OTK 17,0 289 17,0 4,0 . 123 Komunalni oddelek 32,1 417 13,0 10,0 Ostalo — — — — 17,4 Skupaj : 39,3 662 16,9 26,0 133 število nezgod so v letu 1966 zmanjšali v primerjavi z letom 1965 v obratih: Jeklarna, Samotama, Energetski obrat, Elektio-plavž. Gradbeni oddelek. število nezgod pa se je povečalo v Livarni sive litine in Mehanični delavnici. Primeri težjih nezgod pa So bili: Elektroplavž 3, Jeklarna 2, Valjarna 3, Livarna sive litine 3, Livarna valjev 1 in Ekspedit L — L. F. —• V ZADNJI ŠTEVILKI .ŽELEZAR JA SMO RAZPRAVLJALI O STATUTU IN NJEQOVJH SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH. RAZPRAVLJALI SMO O DELOVNIH ENOTAH IN NJIHOVIH STALIŠČIH DO POSAMEZNIH VPRAŠANJ, KI JIH UREJA STATUT. K RAZPRAVAM O STATUTU NAJ DODAMO, DA JE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PO PRIPOMBAH IN PREDLOGIH DELOVNIH ENOT RAZPRAVLJAL UPRAVNI ODBOR, KI JE UPOŠTEVAJOČ STALIŠČA V RAZPRAVAH, SPREJEL PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA, KI BODO PREDLOŽENE DELAVSKEMU SVETU. Če se ustavimo pri najvažnejših spremembah in dopolnitvah Statuta, pri organih, ki odločajo o delovnih razmerjih in pri osebah, ki imajo status vodilnega delavca, vidimo, da je Upravni odbor upošteval težnjo delovnih enot po decentralizaciji delovnih razmerij, to je, odločanje o-sprejemu delavcev na delo in o prenehanju dela je skoraj v celoti prenesel na delovne enote. Po predlogu Upravnega odbora je ukinjena Komisija za delovna razmerja pri Delavskem svetu. Domala vse njene pristojnosti pa so dane Komisijam za delovna razmerja pri Delovnih enotah, ki odločajo o delovnih razmerjih za vse delavce razen obratovodij, treh glavnih inženirjev in vodilnih delavcev. V zvezi z reelekcijo je Upravni odbor sklenil predlagati Delavskemu svetu ista vodilna delovna mesta, kot so bila že doslej. ■ ~Ko razpravljamo o Pravilniku o delovnih razmerjih, ugotovimo, da smo že lani v začetku leta razpravljali o Osnutku tega pravilnika in da smo že v letu 1965 sprejeli začasne sklepe, s katerimi smo uredili posamezna vprašanja jz delovnih razmerij. Začasne .sklepe smo uporabljali vse do 31. 12. 1966, ko je njihova veljavnost prenehala. Osnutek Pravilnika o delovnih razmerjih, ki je bil v razpravi v začetku lanskega leta, ni bil predložen Delavskemu svetu, ker so v mesecu juliju začele, veljati spremembe in dopolnitve Temeljnega zakòna o delovnih razmerjih, ki so nekatera področja delovnih razmerij uredile bistveno drugače, kot, so bile urejene do tedaj. Ena od sprememb tega Zakona je tudi v tem, da pretežpo prepušča urejanje delovnih razmerij s • splošnimi akti, torej s pravilniki, medtem, ko so morale biti do tedaj mnoge določbe iz delovnih' razmerij urejene s Statutom. Statut ureja sedaj le še organe, ki odločajo o pravicah, dolžnostih in obveznostih iz delovnih razmerij, reelekcijo, katera ^delovna mesta se razpisujejo, delo daljše od polnega delovnega časa, pogodbeno delo in organe, ki odločajo o izključitvi delavca iz delovne skupnosti, zaradi kršitev delovne ‘dolžnosti. Vse ostale določbe o delovnih razmerjih pa po noveli urejajo pravilniki. Najvažnejši je Pravilnik o delovnih razmerjih, ki vsebuje vse določbe o delovnih razmerjih poleg tega pa še postopek zaradi ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti. Osnutek Pravilnika o delovnih razmerjih, ki je bil v razpravi v delovnih enotah, je obsežen akt, ki podrobno ureja celotno področje delovnih razmerij. V tem sestavku želimo poudariti nekatere važnejše določbe Osnutka pravilnika ter pripombe in dopolnitve, ki so jih predlagale v razpravah delovne enote. 1. Uvodne določbe osnutka pravilnika urejajo začetek dela delavca v podjetju m določajo pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati, če naj bo sprejet na delo. Tu imamo določbe o tem, katera delovna mesta se štejejo za delovna mesta s težkimi pogoji dela in kakšne pogoje morajo izpolnjevati delavci, glede starosti ,in fizične sposobnosti na takih delovnih mestih. Delovne enote glade teh določb niso daile posebnih pripomb. 2. Razglašanje in razpisovanje prostih delovnih mest je način s katerim objavljamo prosta delovna mesta. Po zakonu je vsako prosto delovno mesto objaviti v javnih informacijskih sredstvih. Osnutek določa, da se razpisujejo delovna mesta obratovodij ih delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Vsa ostala delovna mesta pa se razglašajo, pri čemer je razglasitev veljavna' tudi, če je prosto delovno mesto objavljeno na oglasni deski službe za zaposlovanje. Tudi v zvezi s temi določbami o .delovnih enotah ni bilo pripomb. 3. Organi, ki odločajo o sprejemu delavcev na delo so določeni s Statutom. To so Upravni odbor in Komisije za delovna razmerja pri Delavskih svetih delavnih enot. Kadar je prosto delovno mesto razpisano, tedaj lahko navedeni organi imenujejo tudi komisije za izvedbo razpisa. O sprejemu lahko - odločajo le s statutom določeni organi. Pri organih, ki odločajo o delovnih razmerjih so nastale spremembe, kakor smo omenili že uvodoma. Pripombe delovnih enot so si enotne v tem, da je delovna razmerja prenesti pretežno na delovne enote. Te pripombe so bile upoštevane, ; kakor omenjeno, že z določbami Statuta. 4. Za vse delavce (razen vodilnih) se po osnutku uvede poskusno delo, pred tem pa uvajalni tečaj. Ureditev poskusnega dela je povzeta po začasnih sklepih. Predlagano poskusno delo najmanj 15, največ 60 dni, je po mnenju nekaterih enot (valjarna, jeklarna, livarna sive litine, elektroplavž), prekratka. Za- < to je bil sprejet predlog, da je poskusno delo najmanj 30 dni, največ pa 60 s tem, da se na vsakem delovnem mestu po mnenju organa, ki delavca ocenjuje, poskusno delo lahko podaljša še za en mesec, kar pomeni, da lahko na posameznih delovnih mestih traja poskusno delo največ 90 dni. 5. V zvezi z uvajalnim seminarjem je osnutek vseboval tudi določilo, da stroške tega seminarja nosijo delovne enote. Predlogi delovnih enot so, da se stroški tega seminarja krijejo iz sredstev pred razdelitvijo. Sprejet je predlog, da se sredstva za uvajalni seminar planirajo s sredstvi -izobraževalnega centra, ki naj odslej krije vse stroške uvajalnih seminarjev. 6. Ko delavec opravi poskusno delo, dokončno postane član delovne skupnosti. Razporejen je na delovno mesto, kjer bo stalno delal. Določbe o razporeditvi delavca na delovno mesto v osnutku nam povedo, da je òbratovodja odgovoren za to, da^ je delavec uveden v delo in da je poučen tudi o varstvoi pri delu. Ta odgovornost zadene tudi neposrednega vodjo dela. S tem v zvezi v razpravah ni bilo pripomb. 7. Razporejanje in premeščanje delavcev na delovna mesta je posebno poglavje osnutka. Delavec ne more biti razporejen na délovno mesto, kjer se zahtevajo manjše ali večje delovne sposobnosti, kakor na delovnem mestu, kjer dela. Izjema pri tem določilu je le višja sila, ki povzroči nesrečo ali zaradi popravil -delovnih priprav ali pa zaradi reorganizacije, nastane potreba, da so delavci razporejeni na razpoložljiva delovna mesta. Delovne enote na ta določila niso dale pripomb. 8. Varstvo pri delu je v osnutku tega pravilnika dodano le zaradi celovito-sti in sicer so to le temeljne določbe. Varstvo pri delu ureja poseben pravilnik. 9. Posebne določbe ima osnutek o delovnih invalidih. Določeno je, da se invalidi _ usposabljajo v tistih delovnih enotah, -kjer so invalidi postali in le te- daj, kadar v teh enotah ni primernih delovnih, mest za njihovo prekvalifikacijo oziroma njihovo delo, se razporedijo v druge enote. Ob zaključku razprav so bili izdani : novi zakonski predpisi o delovnih invalidih. Po teh predpisih je podjetje dolžno določiti delovna mesta, na katerih se bodo delovni invalidi usposabljali in delovna mesta, ki bodo zanje rezervirana. Na teh delovnih mestih ne bo dovođeno zaposlovati drugih oseb za stalno. Predlogi delovnih enot v zvezi z invalidi so zlasti, da je nujno zagotoviti posebna delovna mesta, ki bi bila izven obratov, več predlogov je tudi, da naj bi podjetje odprlo posebno dejavnost, kjér naj bi se invalidi prekvalificirali in delali. 10. Določbe, o delovnem času obsegajo poln delovni čas, delovni čas krajši kot poln delovni čas, delovni čas daljši, kot poln delovni čas, nočno delo in razporeditev delovnega časa. Tu je podčrtati zlasti določbe o delovnem Čašu, krajšem, kot poln delovni čas. Tu gre za 4-urno delo tistih oseb, ki po predpisih delajo 4 ure na dan (porodnice, okre- vanci>. Osnutek določa, da se v času 4 urnega dela lahko na delovnih mestih navedenih oseb, zaposlijo, delavci s skrajšanim delovnim časom 4 ur za določen čas. Z določbami o delovnem času, daljšim od polpega delovnega časa (nadurno delo) so določeni (primeri takega dela. Zakon določa, da ima delavec pravico do večjega dohodka in drugih pravic iz dela in po delu, kadar dela dalj od .polnega delovnega časa. Primeri takega dela so v zakonskem okviru določeni s Statutom. Delo izven teh določb se ne štejQ za delo daljše od polnega delovnega časa. Razprava je primere dela, daljše od polnega delovnega časa dopolnila. Delo daljše od .polnega delovnega časa se nanaša samo na nujno nadaljevanje proizvodnega procesa in na izredna remontna -popravi-la, ko je delavec dolžan delati ne glede na to, ali je svojo delovno obveznost že opravil. To velja tudi tedaj, ko, nastopi višja sila, vendar v tem primeru nima posebnih pravic iz dela in po delu. ŠE: 12 - ERNI DELOVNI TEDEN Skupščina občine Celje je pooblastila Komisijo za delovni čas, da obravnava predložene načrte in programe gospodarskih organizacij za uvedbo 42-urnega delovnega tedna. Naloga komisije je bila v tem, da oceni kakovost in vsebinsko dognanost teh načrtov in programov ter da morebitne pripombe in predloge, če sodi, da načrt me obravnava za izpolnitev pogojev za uvedbo 42-urnega delovnega tedna pomembnih ekonomskih, organizacijskih ter drugih vprašanj. Delo komisije je bilo organizirano tako, da je oddelek za družbeno-ekonomske zadeve in nadzor pri skupščini občine Celje predhodno strokovno ocenil in analiziral predloženi načrt in program ter eventualne pomanjkljivosti proučil z gospodarsko organizacijo, ki je naknadno načrt in program ustrezno popravila oziroma dopolnila. O pregledu in o ugotovitvah Komisije za delovni čas glede na oceno in 'kakovost predloženega načrta in programa za 42-urni delovni teden ise je pismeno obvestilo delovne organizacije. Komisija je imela v letu 1966 štiri seje, na katerih je obravnavala kakovost programa ter zavzela pozitivno mnenje na predložene načrte in programe prehoda na krajši delovni ča-s od naslednjih delovnih organizacij: — s področja industrije: Železarna Štore, Metka, Libela, Zlatarna, Celjski tisk, Celjska opekarna, TVO Škofja vas, Vrvica; — s področja prometa: Prevozništvo; — s področja trgovine: Kovinotehna, Tkaninargalamterija, Kurivo, Tehnomercator; — s področja obrti in komunale: Obnova, Remont, Plinar-na-vodovod; — ostala podejtja: Vodna skupnost Savinje. Večina delovnih organizacij se je odločila za 8-umi delavnik . in tri proste sobote ter le dva gospodarski organizaciji (Celjska opekama, Prevozništvo) za 7-umi delavnik. Dve gospodar-'Ski organizaciji (Libela, Obnova) sta se, celo odločili za vse proste sobote. število gospodarskih organizacij, ki morajo sprejeti program in načrt, je 76. Do konca leta je predložilo programe 36 delovnih organizacij, od tega je bilo dokončno sprejetih že 31. V mesecu januarju (do 20. 1. 1967) pa jie' elaborate predložilo še 11 gospodarskih organiza-oij, tako da je do tega dne skupno predloženih 47 elaboratov o skrajšanem delovnem tedniku. Kljub temu, da je potekel koncem leta 1966 rok za predložitev, še do danes ni predložilo 29 gospodarskih organizacij svojih programov za uvedbo skrajšanega delovnega tedna, ali 38 % od skupnega števila zavezancev. Predsednik Komisije za delovni čas Beno Krivec DOPISUJTE v svoje glasilo! Kaj je novega v socialnem zavarovanju Da bi tudi na .področju socialnega zavarovanja skladno z intervencijami gospodarske in družbene reforme že v letošnjem letu dosegli več smotrnosti, racionalne varčnosti in vsklajenosti z realnimi možnostmi, je s spremembami in dopolnitvami Temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju, Temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju, Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju in Temeljnega zakona o financiranju socialnega zavarovanja in ostalih zakonov, kot so: o delovnih razmerjih, otroškem dodatku ter z novima zakonoma o najvišji meri, do katere se smejo določiti prispevki za vse panoge socialnega zavarovanja v letu 1967, ki jih je sprejela Zvezna skupščina koncem decembra 1966, uveljavljenih precej pomembnih Ukrepov. Med najpomembnej šimi ukre- pa, ki jih prinašajo dopolnitve in spremembe zakona o zdravstvenem zavarovanju so zlasti tele: — urejanje, priznavanje in izplačevanje nadomestil osebnih dohodkov za prvih 30 dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nege družinskega člana preide v samoupravno pristojnost delovnih organizacij z edino omejitvijo, da to nadomestilo ne sme biti manjše kot 50% povprečja osebnega dohodka, doseženega v preteklem letu; — skupnosti socialnega zavarovanja uvedejo in uredijo participacijo zavarovancev pri kritju stroškov posameznih zdravstvenih storitev tako, da določijo tudi primere, kdaj se posamezni zavarovanci oprostijo te participacije glede na vzroke in vrste obolenja, oziroma, da se za določene storitve izvzamejo te participacije. Prav tako uvedejo participacijo zavarovancev pri kritju stroškov za zobotehnično pomoč, proteze in druge pripomočke, določijo višino, načine in pogoje za priznavanje premij tistim zavarovancem, ki bodo ortopedska pomagala in proteze vzdrževali tako, da so uporabni preko predvidenega roka trajanja in uporabe; — po sklepu skupščine republiške skupnosti socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije ne smejo Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja predpisati udeležbe zavarovanih oseb k stroškom za naslednje oblike zdravstvenih 'Storitev; 1. Za obiske v zdravstvenih zavodih zgolj zaradi administrativnih storitev (napotnice, potrdila o nezmožnosti za delo, ponovitev receptov in podobno); 2. za zdravniške preglede, zdravljenja in posvete v dispanzerjih ali posvetovalnicah in za patronažne obiske; 3. za preglede in storitve v izvajanju medicinske rehabilitacije v zdravstvenem zavodu; 4. za zdravniško in drugo strokovno nego in pomoč ženam v zvezi z nosečnostjo in porodom v zdravstvenem zavodu; 5. za preglede 'in zdravljenje pii nalezljivih boleznih, za katere je obvezna prijava, vštevši tuberkulozo; 6. za preglede in zdravljenje pri rakastih obolenjih; 7. za preglede in zdravljenje pri sladkorni bolezni; 8. za preglede in zdravljenje pri duševni bolezni in epilepsiji; 9. za zdravstveno varstvo, katere koli oblike pri otrocih in mladini do 15. leta starosti, oziroma 26. leta starosti, če so Zavarovani kot družinski člani. 10. za prevoze z rešilnim vozilom v zdravstveni zavod, če gre za življenjsko nevarne poškodbe, za nalezljive bolezni, ki jih je obvezno treba prijavljati, ali pa za duševne bolezni, če je (Nadaljevanje s 6. strani) 11. Določila o nočnem delu so skladna z zakonskimi, ki v tem primeru ne dopuščajo drugačnih rešitev. Razporeditev delovnega časa nam .pove, kdaj se delo prične in kdaj je končano, v katerih .delovnih enotah je izmensko delo in kakšen je delovni čas posameznih izmen ter delovni čas posameznih služb. Določilo, da sme delavec prenehati 'z delom 10 minut pred iztekom delovnega časa so bila ponekod kritizirana, drugod pa je bilo poudarjeno, da je 10 minut premalo za umivanje ob prenehanju dela. Pni trdijo, da je delovni čas šteti za efektiven delovni čas, razen odmora 30 minut, drugi pa zahtevajo primernejše sanitarne naprave, ki bi omogočile hitrejše umivanje in pa bolj urejene prometne zveze. Predlog Pravilnika je opustil 10 minutno prenehanje dela pred iztekom delovnega časa. Nekateri predlogi se nanašajo tudi na odmor med delom. Predlagajo, da se ta odmor skrajša in podaljša čas pred prenehanjem dela. Ugotoviti moramo, da je odmor 30 minut določen z zakonom, zato ga ni moč spreminjati. Omeniti moramo tudi počitek med dvema delovnima dnevoma in tedenski počitek. Nekateri obrati imajo težave pri razporejanju delovnega časa z upoštevanjem zakonitega določila, da je med dvema delovnima dnevoma najmanj 12, med dvema delovnrna tednoma pa najmanj 24-ur prostega časa. V teh primerih bodo morale delovne enote, v izogib posledicam, upoštevati zakonska določila. 12. Določila o letnem dopustu so skoraj v celoti povzeta po začasnih sklepih s katerimi je bilo urejeno to vprašanje, za preteklo leto. Sprememba je le v zvezi s tistim delom dopusta, ki ga dotočiio delovne enote same. Določila začasnih .sklepov so urejala ta del dopusta tako, da je delovna enota dobila kvoto dni dopusta, ki je znašala povprečno 3 dni na delavca, kar je mogla razdeliti tako, da je na posameznika odpadlo od 0 dq 6 dni. Po novih določilih delovne enote določajo dopust le za delovna mesta s posebno težkimi pogoji dela. Ta delovna mesta so določena s Pravilnikom o varstvu pri delu. Število dni. ki jih bodo dobile delovne enote bo določil upravni odbor in sicer tako, da bo iz skupnega števila dni določenih za dopust izločil število dni do- bolnik nevaren za okolico. Pri vseh obolenjih od vključno točke 3 do točke 9 se sme predpisati udeležba pri stroških za stanovanje in prehrano, če so zavarovane osebe sprejete v socialni zdravstveni zavod. Vse komunalne skupnosti socialnega zavarovanja v SR Sloveniji so dolžne predpisati obvezni prispevek zavarovanih o seb k stroškom za naslednje oblike zdravstvenih storitev: 1. za preglede pri zdravnikih — specialistih, razen v primerih, naštetih v točkah od 1 do 9; 2. za obiske zdravnika v zdravstvenem domu; 3. za prevoze z rešilnimi avtomobili, razen v primerih pod točko 10 prej navedenih sklepov; 4. za preglede in zdravljenje akutnih zastrupitev z alkoholom. Višina udeležbe pri teh storitvah in uvedba- udeležbe pri drugih storitvah pa se mora prilagoditi dejanskim razmeram, to je zlasti obsegu porabe takšnih storitev, na katere lahko zavarovane osebe vplivajo brez škode za svoje zdravje. Izvršilni odbor in Skupščina komunalne skupnosti Komunalne- pusta za posamezno enoto, ki bo po lastnih merilih določila število dni dopusta na posamezno delovno mesto, ki izpolnjuje pogoje posebno težkega dela. Velika večina delovnih enot se je strinjala s predlagano ureditvijo letnega dopusta. 13. Ko razpravljamo o dopustih, moramo dodati tudi izredni dopust (odsotnost z dela z nadomestilom osebnega dohodka), 'ki za posamezne primere skupaj lahko znaša največ 7 dni v letu, nadalje študijski dopust in odsotnost z dela brez nadomestila osebnega dohodka). Predlogi .v razpravah v zvezi s temi določbami Osnutka so bili dopolnilni, tako, da so bili dodani nadaljnji primeri, po katerih se lahko delavcu dovoli odsotnost z dela. 14. Prenehanje dela je urejeno z zakonom. Z osnutkom pravilnika so določeni le organi, ki odločajo o prenehanju dela. Zlasti se je treba zaustaviti pri organih, ki odločajo o prenehanju dela zaradi tega ker delovna sposobnost delavca ne ustreza na delovnem mestu. Delavčevo delovno sposobnost v takem primeru ocenjuje komisija, ‘kot v primeru poskusnega dela, nato pa na podlagi ocene odločajo organi, določeni s statutom. Nadaljnji način prenehanja dela je tudi odstranitev delavca iz podjetja. Zaradi dejanj, ki jih je storil na delu ali v zvezi z delom, če so ta dejanja taka, da se zoper njega lahko uvede postopek za izključitev iz delovne skupnosti. Organi za odstranitev delavca iz delovne skupnosti so svojstveni. Izjemoma o odstranitvi delavca iz podjetja ali iz dela lahko odlloči posameznik pod pogojem, da njegovo odločitev naknadno potrdi kolektivni organ. Osnutek določa, da delavec, ki je odstranjen z aela ne more prejemati plačila, če ni bil razporejen na drugo delovno mesto (suspenz). V zvezi s prenehanjem dela je omeniti še čas, ko mora delavec še ostati na delu, oziroma ima pravico ostati na delu, kadar bo prenehalo njegovo delo v podjetju. Ta ureditev je povzeta po začasnih sklepih. 15. Odgovornost delavcev na delu je posebno poglavje, ki podrobno ureja in določa kaj so kršitve delovne dolžnosti, organe, ki ugotavljajo kršitev delovne dolžnosti, postopek in ukrepe ki se iztekajo zaradi kršitev delovnih dolžnosti. Dosedanja ureditev ugotavljanja kršitev delovnih dolžnosti je bila taka, da so RAZPRAVA ga zavoda za socialno zavarovanje v Celju bosta v mesecu februarju na svojih sejah odio-' čila višino udeležbe na posamezne storitve. Pokojninsko zavarovanje Da bi se zavrlo nenormalno povečevanje števila upokojen, cev, na kar so vplivali nekateri" ugodni pogoji, se s spremembami Temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju: — odpravlja tako imenovano prehodno obdobje, ko so lahko zavarovanci z izpolnitvijo določene pokojninske dobe od 35' do 39 let (oziroma 30 do 34 let) in starosti od 56 do 59 let (oziroma 50 do 54 let) uveljavljali pravico do starostne pokojnine brez zmanjševanja pokojninskega zneska, ki sicer velja za predčasno upokojitev in pri čemer se -je za osnovo jemalo manj kot 5-letno povprečje osebnih dohodkov; — skrajšuje čas uveljavitve pokojninske dobe s pričami, tako, da se uveljavljanje posebne dobe zaključuje z 31. 12. 1966, za ostale dobe pa do 31. 12. 1967; (Nadaljevanje na 10. Strani) • • • bile komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pri vseh delovnih enotah. Nova ureditev ima le eno komisijo, 'kar pomeni komisijo, ki jo formira delavski svet podjetja in sicer dva člana, enega člana pa imenuje vsaka delovna enota. Član, ki ga imenuje enota, prisostvuje razpravam tedaj, kadar se^ razpravlja o kršitvi delovne dolžnosti delavca iz delovne enote. Tako ureditev je narekovala praksa, ki kaže, da so imele komisije pri delovnih enotah pri svojem delu težave zaradi tega, ker jih je težje sklicevati zaradi izmenskega dela.^ Določbe o varstvu delovnih dolžnosti urejajo ta postopek tudi s formalne strani. Pravilnik ureja do podrobnosti postopek na razpravi, vročanje, vsebino odločbe itd. Osnutek pozna tudi obnovo postopka, kadar se ugotovi, da je bil ukrep izrečen na podlagi neresničnih izjav ali dokumentov. 16. Materialna odgovornost je urejena v Osnutku tako, da so določeni organi, ki ugotavljajo osnutek škode, ki jo je povzročil delavec nameroma ali iz velike malomarnosti. Ureditev določa način izterjave in organe, ki lahko delavca oproste plačila odškodnine, kadar gre za škodo, povzročeno iz malomarnosti. 17. Uveljavljanje pravic po delu in iz dela je urejeno z določbami o dvostopenjskem sistemu organov upravljanja, ki odločajo o pravicah, dolžnostih in obveznostih delavcev. Uerdkev določa rok pritožbe, rok določen za organe, v katerem so dolžni rešiti delavcu ugovor ali zahtevo v zvezi z delovnim razmerjem. Osnutek vsebuje določbe o delovnem sporu, ki sledi tedaj, kadar zadeve iz delovnih razmerij po mnenju delayer niso bile zanj ugodno rešene v podjetju. Osnutek Pravilnika o delovnih razmerjih je bil v vseh delovnih enotah tolmačen. Zlasti so bile tolmačene tiste določbe osnutka, glede katerih so mogoče drugačne rešitve, kot so bile s predlogom podane. Na take rešitve so bile delovne enote opozorjene. Predloge in pripombe delovnih enot v zvezi z osnutkom je pregledala komisija za kadre, ki je upoštevajoč te pripombe tudi sama dala nekaj dopolnilnih predlogov. Komisija je _ sklenila, da se osnutek Pravilnika z navedenimi dopolnitvami predloži Upravnemu odboru, ki, bo pripravil predlog za Delavski svet. Vinko Jenšterle dipl. pravnik Proti poldnevu je pri Mlinarjevem Janezu« zaživelo. Od vseh strani so prihajali upokojenci železarne Štore ter posedli v lepo pripravljenih prostorih »Mlinarjevega Janeza«. Dosti je bilo takih, ki se že leta niso videli in nemalo je bilo veselje ob ponovnem srečanju. Bilo je tudi mnogo takih, ki se v prvem trenutku srečanja niso prepoznali. Stotero stiskov rok, objemov, pa tudi solze veselja. To je bil njihov dan, dan upokojencev Železarne Štore. Pni je pozdravil zbrane tov. Zagoričnik Ignac, predsednik DSP železarne Štore. V svojem Predsednik društva upokojencev, tov. Leopold Doberšek govoru je med drugim poudaril, da je namen tega srečanja v prvi vrsti v tem, da se kot stari znanci ponovno zberemo in se pogovorimo o raznih zadevah, ki so skupnega interesa. »Prepričan sem,« je dejal tov. Zagoričnik, »da ste vsi živo zainteresirani na tem, kakb naše podjetje uspeva, zato je naš namen, da vas danes seznanimo s sedanjim stanjem. Mnogo je med vami takih, ki so vso svojo delovno dobo delali v železarni, pa tudi taki veterani so med vami, ki so že v rani mladosti stali za stroji in pečmi. Da bi Itili stalno na tekočem, kako je S podjetjem, v katerega ste sami vložili toliko naporov in moči, želimo, da bi tudi v bodoče imeli z nami stike, zato bomo takšna srečanja organizirali vsako leto. Naša želja je, da pridejo na ta srečanja vsi, ki so zaradi upokojitve odšli iz našega podjetja, tako, da se bomo v bodoče lahko skupno veselili naših uspehov in našega napredka.« Tov. Zagoričnik se je ob zaključku zahvalil številnemu odzivu ter vsem (zbranim želel obilo sreče in zdravja v novem letu 1967. Zatem je spregovoril tov. gl. direktor Tugomer Voga. Dejal je, da je presenečen nad tem, kako so naši upokojenci na tekočem o našem podjetju, kar dokazuje, da niso pozabili na podjetje, kjer so aktivno ustvarjali in, da se živo interesira jo za problematiko železarne. »Naj bi bilo to snidenje izraz naših želja, da se vsako leto pogovorimo o naših in vaših težavah. Upam, da boste na tem srečanju izrekli marsikateri lep spomin pa tudi težave, brez katere nikoli ne gre. Mi, mlajša generacija, je dejal tov. glavni direktor, smatramo, da smo vsem vam, ki ste pred nami gradili železarno štore, dolžni pojasniti, kako jo upravljamo sedaj mi, ki smo vas nasledili.« Zatem je tov. glavni direktor spregovoril o načrtih našega podjetja ter poudaril, da bodo posebno sedaj, v novih gospodarskih pogojih, potrebni veliki napori, če bomo hoteli izpeljati načrt razširitve podjetja. Ob koncu svojega izvajanja je tov. gl. direktor izrazil upanje, da se vsi ponovno snidejo prihodnje leto, ter zaželel vsem srečno Novo leto. Predsednik društva upokojencev, tov. Leopold Doberšek, se je v imenu vseh prisotnih zahvalil za lepo pripravljeno snidenje in za prisrčne uvodne besede tov. predsednika DSP in tov. glavnega direktorja. Po končanem oficielnem delu se je ob dobri jedači in pijači kmalu razvilo veselo razpoloženje. Zazveneli so akordi orkestra, ki je bil v ta namen povabljen, moški pevski zbor DPD »Svoboda« Štore pa je zapel nekaj slovenskih pesmi. Zavrteli so se prvi plesalci. Veselo raz- GAJŠEK Franc iz Laške vasi se je zaposlil v železarni leta 1905. Sprva je delal v rudniku kot merilec, pozneje pa v železarni kot formar. Šest mesecev je obiskoval železarsko šolo v Leobnu v Avstriji, potem pa ga je zatekla I. svetovna vojna. Upokojenec Gajšek Franc KOMPOLŠEK Karl, roj. 3. 11. 1894 v Kompolah. Ugotovili smo, da ima zelo dober spomin, Saj se ne spominja le datumov, temveč celo ure nekih dogodkov. Kot vratičarja ga prvič srečamo v železarni 19. 3. 1910, kjer je ostal do 24. 10. 1914. Dva dni pozneje odide na vojsko v 26.. pešadijski pešpolk položenje je trajalo do poznega popoldneva. Med povabljenimi je bilo tudi nekaj veteranov, ki so bili v našem podjetju že od rane mladosti. Poiskali smo jih in jih zaprosili za kratek razgovor. Osem let je nosil vojaški suknjič, leta 1919 pa se je Spet vrnil v Štore, kjer je kmalu postal obratovodja valjarne in mattinarne. Po II. svetovni vojni je bil vodja ekspedita do leta 1950. Kljub svojim 77. letom, se počuti zdravega in zadovoljnega. in tov. glavni direktor Kompolšek Karl v Maribor. 15. januarja 1915 odide na rusko fronto, kjer je 19. marca 1915 ob 7. zjutraj ujet. Po vrnitvi iz jetništva v Železarni ne dobi takoj dela, ker sta valjarna in jeklarna sta- li. Po demobilizaciji dela 9 mesecev v šamotni. Potem se zaposli v valjarni, kjer je kot prvi predstegač na grobi progi do L 1. 1950. Prihodje leto bo 18 let v pokoju. Pravi, da je zdrav kot riba. (Nadaljevanje na naslednji str.) Dobro razpoloženje in spomini SREČANJE Z UPOKOJENCI ŽELEZARNE SREČANJE Z DPOKOJENCI ganizaciji. želimo, da bi se vsi, ki so se udeležili sprejema, prihodnje leto ponovno srečali pri »Mlinarjevem Janezu«. (Nadaljevanje s prejšnje str.) VODOPIVEC Jaka, roj. 5. 6. 1899 v Celju. V železarni je delal kot direktor industrijskega magazina, ki je bil po vojni sestavni del Železarne, pozneje pa ga najdemo v enoti promet, kot revizorja. Tu je.ostal do upokojitve. Tov. Vodopivec je znan sindikalni delavec, saj je na teni področju aktivno deloval od leta 1917. Po II. svet. vojni je na področju celjskega okrožja organiziral preko 100 sindikalnih podružnic. Na vprašanje, česa se najbolj spominja v zvezi z delom v Železarni, nam je dejal, da je to čas po osvoboditvi, ko je bilo treba začeti na novo. Zanj, kot pravi, ni bilo osemurnega delavnika pa tudi ne nedeljskega počitka. O dopustu prva leta nihče ni mislil. Treba je bilo zgraditi vse na novo. Vojna leta So pustila na njem težke posledice, saj so mu v zaporih v Banjici zlomili hrb- . tenico. Upokojen je od leta zapreti peči, kljub velikim naporom. Na aglomeraciji se spominja težkih pogojev dela pozimi, ko je bila ruda zmrznjena in so jo morali dobesedno trgati z vagonov. Na vpraša- Košir Ivan-Ris v valjarni kot vratičar, pozneje kot varilec. Vsa svoja leta je delal v valjarni. Upokojen je od leta 1949 in ima 39 let službene dobe. O sebi pravi: »Oči imam slabe, saj veste, dolga leta gledaš v peč .-..« Sicer pa se počuti zdravega in pri močeh. TRBOVC Joža, roj. 26. 3. 1904. Pred odhodom k vojakom je delal v šamotni, po prihodu domov pa v valjarni kot zabijač vse do leta 1959. O sebi pravi: »Ko sem bil mlad, sem bil tako močan, da sem v šamotni vse samokolnice polomil. Spominjam se, da sem nekoč sam izvlekel iz gozda 16-metrski hrast. Bolan nisem bil nikoli, le dvakrat sem se laže poškodoval.« Ob zaključku moramo reči da je bil sprejem skrbno pripravljen, zahvaljujoč dobri or- P. L. Trbovc Joža 1955. Prispevek občanov Poročilo komisije za komunalna dela pri KS za leto 1966 (Nadaljevanje iz prejšnje številke »Štorskega Žeiezarja«) Vodopivec Jaka KOŠIR Ivan-Ris, roj. 1922. v Ljubljani. Aktivni borec NOV od 16. marca 1942-, kjer je bil kapetan I. klase in komandant bataljona v Gubčevi brigadi, pozneje pa komandant v 14. brigadi 23. divizije. Štiri leta je bil zaposlen v Cinkarni, pozneje pa se je zaposlil v Štorah, ter tukaj našel svoje kolege. Železarna mu je omogočila polaganje raznih izpitov: za topilca, za VK in pozneje izpit za sinterista. Opravljal je delo prvega topilca na elektroplavžu, kasneje pa je bil skupinovodja na aglomeraciji, vse do svoje invalidske upokojitve. Najraje se spominja prvega preboda plavža, ko niso mogli nje, kaj misli o današnjem snidenju upokojencev, nam je odgovoril: »Zelo cenim to zamisel, saj je njihov delež pri izgradnji Železarne zelo velik. Ta večer je za vse nas veliko priznanje. V imenu borcev Železarne Štore, ki jih ni malo, in v svojem imenu, ki smo dobili zavetje v železarni štore, se najtopleje zahvaljujem za tako lep sprejem in dobro pogostitev. Zelo rad bi dobival »Žeiezarja«, ker me vse v zvezi z Železarno živo zanima, posebno še vprašanje rekonstrukcije.« ODER Ivan, roj. 1889 v Šentjurju pri Celju je bil eden najstarejših upokojenčeiv «železarne Štore, ki so se udeležili sprejema. Prvič je stopil na delo 6. maja 1906 leta. Sprva je delal Odep Ivan Knjižna vrednost opravljenega dela komunalne dejavnosti na 51 deloviščih znaša 425 tisoč 160,55 N-dinarjev, dejanska vrednost pa je na terenu mnogo večja. Občani so v celotni komunalni dejavnosti soprispe-vali z denarjem, materialom, pri vožnjah in delu, saj so opravili 23.056 udarniških ur dela, oziroma iso spriispevali pri tèj dejavnosti 220/915,70 N-dinarjev. Ta soprispevek znaša 44 % več, kot je bilo is strani občine dodeljenih sredstev, ki je nakazala: N-din — za vzdrževanje cestè IV. reda 66.212,90 — za sanacijo plazov 20.000,00 — in ostala vzdrževalna dela 66.712,10 Za komnualno dejavnost skupaj 152.925,00 za delo tajništva krajevne skupnosti 25.000,00 Vsa finančna sredstva skupaj 177.925,00 Po predvidenem, oziroma sprejetem programu komunalnih del na odobrena ffflnančr 'na sredstva s strani občine, je ta med letom znižala svoja sredstva za 11,9 % ali za dva milijona 117.500 S-din, kar se je pri naši komunalni dejavnosti močno poznalo — seveda največ pri vzdrževanju cest IV. reda. Dodeljeni znesek smo prekoračili za 5.385,20 N-din posebno zaradi tega, ker je bilo med letom več močnih nalivov, zaradi česar so se morale ceste večkrat izdatno gramozi-rati. Iz peskokopa Zorko smo nabavili 1.119 m3 gramoza za tranzitne ceste. Za Buikovžlafc in del Šentjanža pa smo morali nabavljati gramoz iz kamnoloma Pečovnik-in sicer 558 m3. Gramoza skupaj 1.677 m3. Tudi strojne opreme smo se morali posluževati za miniranje kamenja za ureditev ceste, ki veže Op oko—Kompole, ki je, razen ca. 300 m, urejena. Pri sanaciji plazu na cesti Šentjanž —Svetina smo morali« naročiti usluge buldožerja, da smó lahko v najkrajšem času usposobili cesto za promet, ter sani ra. li plazoviti teren. Pri tem plazu Šentjanž—Gobec smo napravili 22 metrov opornega zidu s propusti in drenažo. Pri sanaciji plazu Lipa Gologranc pa zgradili 25 metrov opornega zidu z ureditvijo primerne drenaže in kanalizacijo. Tudi na ostalih cestah, kot npr. v Bu-kovžlaku, v Pečovju in za cesto v Šentjanž, smo na potrebnih mestih obnovil oziroma namestili kanaile za pravilen odtok vode. Ker so bila delovišča že ob samem sprejetju programa komunalnih del pičlo ocenjena za dodelitev sredstev, je med letom nastala težava, ker smo morali zaradi rebalansa ptrora-( Nadaljevanje naTl. strani) To geslo že dolga leta vodi ljudi, ki požrtvovalno delujejo v naši veliki humanitarni organizaciji, v Rdečem križu. Z veseljem lahko ugotovimo, da je Rdeči križ v Štorah med najdejavnejšimi v občini. Dejavnost te organizacije je izredno razvejana, v borbi proti tuberkulozi; v borbi proti alkoholizmu in posledicam, v krvodajalstvu, v _ pomoči starim in onemog-glirn, socialno obubožanim, v pomoči socialno slabim součen-cem, bolnim součencem, povsod delujejo člani te prepotre-ne človekoljubne organizacije. V okviru krajevne organizacije Rdečega križa v Štorah pa so v pretekli delovni dobi imeli več zdravstvenih predavanj o zlatenici in tuberkulozi, izvedli so tečaj za nego bolnika na domu, _ obiskali so družine, ki jih tarejo socialni problemi, alkoholizem, nesoglasja v družini, dvakrat so obiskali starčke v domu na Polzeli in v Grmovju in jih obdarili, nudili so finančno pomoč družinam, ki so bile v gmotni stiski. Z osnovno šolo so se dogovorili za organiziranje stalne pomoči na domu osebam, ki so ostarele, a nimajo svojcev, nudili jim bodo tudi občasno pomoč v strežbi in jih gmotno podprli. Šolarji so prevzeli pravcato dežurno službo v strežbi. Za njih bodo hodili v trgovino, po vodo, kurjavo in jim kakorkoli še poma- Štarah. V železarni so bile uspešno izvedene tri akcije prostovoljnega darovanja krvi. Zelo uspešno delajo z roiko v roki s Komisijo za socialno-varstve- Prostovoljno darovanje krvi gali. Zaenkrat je 19 takih primerov. Na 3 šolah je bil organiziran slovesen sprejem pod-mladkàrjev v Rdeči 'križ, v Kompolah, na Teharjih in v na vprašanja pri Krajevni skupnosti v Štorah. Člani so v razpravi predlagali, naj bi v bodoče izvedli še več zdravstvenih predavanj, ki so zlasti priljub- ljena na Vrheh in v Kompolah. V času poletnih počitnic naj bi otroke socialno šibkih družin poslali na letovanje vsaj na Svetino, delne stroške bi -naj krila krajevna organizacija RK, vsaj v kritičnih primerih, ali pa Krajevna skupnost. V novem odboru zasledimo zopet vodjo Zdravstvene postaje v Štorah, Dr. Aleksandra Dopliharja, ki so mu poverili zopet vodstvo krajevne organizacije RK, dalje dolgoletna stebra te krajevne organizacije Punger-ška Franca in Kresnik Franca, zastopnika gasilčev Oberžan Franca in Žerdoner Jurija, Udovič Ivana, agilnega člana z Vrh inad Štorami, upokojenca železarne, med mladimi pa Kragl Marijo, Urbančak Jožico in Arzenšek Stanka. V nadzornem odboru so dolgoletni člani: Pe-šak Fani, Rezar Ivanka in Štravs Milan. Predstavnica občinskega odbora RK je pohvalila delo organizacije in obljubila pomoč še vnaprej, saj jo tudi zaslužijo spričo požrtvovalnega dela. R. U. Kaj je novega v socialnem zavarovanju prejšnjih let, z izrednim prispevkom ali pa z najetjem po- (Nadaljevanje s 7. strani) — zaostrujejo pogoji za predčasno upokojitev. Zavarovanci, ki uveljavijo starostno pokojnino pred dopolnjenimi 60 leti (oziroma 55 leti za ženske), se predčasna starostna pokojnina odmeri tako, da se znesek, do katerega bi imel pravico zavarovanec po pokojninski dobi in pod predpostavko, da ima 60 oziroma 55 let, zmanjša za 3 % tistemu zavarovancu, ki ima pokojninsko dobo 38 ali 39 let, (33 ali 34 let), za 4 % tistemu zavarovancu, ki ima pokojninsko dobo 35, 36 in 37 let (oziroma 30, 31 in 32 let za ženske); — ugotavljanje pokojninske dobe in ugotavljanje posebnega dohodka preide v pristojnost komunalnih zavodov za socialno zavarovanje in zato odpadejo občinske in republiške komisije za ugotavljanje pokojninske dobe. Invalidsko zavarovanje Spremembe in dopolnitve Temeljnega zakona o invalidskem zavarovanju prinašajo sledeče pomembnejše ukrepe: 1. uvede se dolžnost delovnih organizacij, da same nosijo stroške za zdravniške preglede mladih delavcev, ki prvič stopajo v delovno razmerje; 2. delovnim organizacijam se predpisuje, da zadrže svojega invalida na delu, če pa zanj nimajo primernega dela iso ga dolžne zaposliti v drugi delovni organizaciji in plačevati nadomestilo vse do nove zaposlitve. Otroški dodatek Z novelo Zakona o otroškem dodatku je pravica do otroškega dodatka in njegova višina odvisna od vseh dohodkov uživalca in članov njegovega gospodinjstva. V ta namen je Republiški predpis določil cenzuse za uveljavljanje te pravice. V Sloveniji bodo do polnega zneska otroškega dodatka upravičeni tisti zavarovanci, katerih dohodek iz delovnega razmerja ne presega 400 N-din na člana gospodinjstva mesečno, v znižanem znesku pa bodo imeli pravico dobivati dodatek upravičenci, kjer ne pride na člana gospodinjstva več kot 560 N-din mesečno. Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Celju je zaključil poslovno leto z 800.000 N-din primanjkljaja. O pokritju tega primanjkljaja bo razpravljala skupščina Komunalnega zavoda za -socialno zavarovanje. Obstaja možnost, da se ta primanjkljaj pokrije iz rezerve sopla. Ker rezerve ni, sta na voljo samo še poslednji dve možnosti: Primanjkljaj je nastal zato, ker niso bili doseženi predvideni dohodki v letu 1966 predvsem zaradi tega, ker osebni dohodki in s tem prispevki od osebnih dohodkov, niso tako naraščali kot je bilo predvideno. Poleg tega se je število aktivnih zavarovancev zmanjšalo za 816, število družinskih članov povečalo za 1.060, število upokojencev pa je narastlo za 1.500. Pri izdatkih je Zavodu uspelo zadržati stroške zdravstvenega varstva, planski presežki se pojavljajo predvsem pri nadomestilih osebnih dohodkov za bolezni, ( 105,1 % od plana), pri nosečnosti (111 % od plana) in pri rehabilitaciji invalidov 115,3% od plana. V letu 1967 se bo finančni položaj komunalne skupnosti za socialno zavarovanje še bolj zaostril. S 3 % zmanjšanjem osnovnega prispevka se bodo dohodki močno zmanjšali. Stopnje prispevkov v letu 1967 za vse panoge socialnega zavarovanja smejo znašati največ 19 % (lani 22 % ) od "Bruto osebnih dohodkov. Nadaljnja delitev pa je sledeča: za zdravstveno za- varovanje 5% (lani 8%), za otroški dodatek 1,8 %, dolgoročno zavarovanje (pokojnine in invalidnine) 11,2%, v rezervni sklad, ki naj bi pokril vse primanjkljaje, pa se odvaja 1%. Izpad 3 % za zdravstveno zavarovanje se bo delno pokril is tem, da bodo delovne organizacije letos same plačevale nadomestila za čas bolezni do 30 dni. Nekaj' sredstev se bo prihranilo tudi pri nadomestilih nad 30 dni in pri nadomestilih za nosečnost in porode, kakor tudi s soudeležbo zavarovancev. Vse to pa ne bo zadoščalo, če se ne bo dosledno pristopilo k reorganizaciji zdravstvene službe. Ivan žmahar ZAHVALA Vsem, ki so nam ob prerani smrti naše ljube mame Antonije GALUFOVE izrekli sožalje in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, posebno še članom kolektiva železarne, izrekamo našo iskreno zahvalo. Galufovi iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHHintiiiiiuiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiii Tekmovanje pevskih zborov v Štorah Društvo DPD Svoboda, Štore, je dne 21. 1. 1967 v prostorih Kulturnega doma Železarne Štore priredila tekmovanje pevskih zborov. Tekmovanja se je udeležilo devet zborov in sicer: Moški pevski zbor Svoboda Polzela, Oktet Prosvetnega društva Teharje, ženski pevski zbor DPD Svoboda Žalec, Moški pevski zbor Prosvetnega društva Laško, Moški pevski zbor Prosvetnega društva »Ivan Cankar« Celje, Oktet »Risto Savin« DPD Svobode Žalec, Moški pevski zbor DPD Svoboda Celje, Moški zbor DPD Svoboda Celje, Moški zbor DPD Svoboda Žalec in Moški pevski zbor DPD Svoboda Štore. Predsednik DPD Svobode, Štore, tov. Krajnc Aleksander je v uvodnem pozdravnem govoru poudaril, da se je prireditev rodila v želji, da bi poživili slovensko narodno pesem. Dejal je, da je na področju amaterskih pevskih zborov zadnje čase občutiti znatno stagnacijo, iker imamo po Sloveniji le malo kvalitetnih pevskih zborov, če izvzamemo 'tiste, iki se s to zvrstjo glasbe profesionalno ukvarjajo. Včasih, je dejal tov. Kranjc, ni bilo slovenskega področja, kjer se ne bi občasno prirejala tekmovanja pevskih zborov, danes pa, kljub množici zborov, ne dosegamo več tiste kvalitete, ki bi jo pevski zibori morali dosegati. Ko je govoril o vzrokih za tako stanje, je dejal: »Z dvigom standarda se je dvignila tudi želja po zasebnem življenju. Ljudje presedimo ure in ure ob sprejemnikih in le s težavo se damo pregovoriti, kadar gre iza udeležbo piri tej ali oni kulturni dejavnosti, ali pa, kadar gre za obisk te ali one prireditve.« Slovenska narodna pesem je del nas samih, je v nadaljevanju dejal tov. Krajnc, in zapostavljanje slovenske pesmi pomeni zapostavljanje nas samih. Pevski zbori, ki so se udeležili tekmovanja, so pokazali, da je njihovo petje plod Skrbnega in trudapol-nega dela. Posebno je treba poudariti Moški pevski zbor DPD Svoboda Celje, Moški pevski zbor Prosvetnega društva Laško, Moški pevski zbor »Ivan Cankar« Celje, Moški zbor iz Polzele ter oba zbora iz Žalca. Pokrovitelj prireditve je bil upravni odbor Odbor Železarne Štore, delavski svet pa je odobril potrebna finančna sredstva za podelitev treh nagrad. S tem so samoupravni organi Železarne Štore pokazali veliko mero razumevanja za kulturno prireditev, s čemer so nedvomno vlili poguma mladim ljudem, ki imajo voljo in veselje do prirejanja takšnih in podobnih kulturnih večerov. Želimo, da bi bilo takih prireditev še več, saj je to najboljše zagotovilo, da slovenska narodna pesem sčasoma ne bo postala žrtev starega pravila da pomeni dvig standarda istočasno zaton folklore. P. L. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiimiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii PRIČAKUJEMO METALURŠKI ZBORNIK SLOVENSKIH ŽELEZAR J LV Sredi poletja tega leta bo predvidoma pričel izhajati metalurški zbornik slovenskih železarn, ki ga bodo izdajale vse tri železarne skupaj, tiskali pa ga bodo predvidoma v Kranju. Po podatkih, ki smo jih prejeli, bodo letno izšle predvidoma 4 številke v nakladi 1000 izvodov. Gradivo za metalurški zbornik 'bodo zbirali po vseh slovenskih železarnah, prispevke pa bodo pošiljali strokovnjaki iz Jesenic, Raven na Koroškem im Štor. Zbornik bo izhajal predvidoma na 80 straneh, prva številka pa naj. bi izšla že v juniju tega leta. Z metalurškim zbornikom bo slovenska črna metalurgija vsekakor dobila bogato tehnično glasilo. PRISPEVEK OBČANOV pisma bralcev (Nadaljevanje z 9. strani) čuna prav njim krajšati finančna sredstva. S tem so nastala s strani nekaterih vodij delovišč negodovanja in nezaupanja. Med delovišči so bila tudi taka, ki niso prišla v poštev za soudeležbo prispevka od občanov kot npr. ceste IV. reda, vzdrževanje javne snage, urejevanje zelenic, nasadov, otroških igrišč, čiščenje struge jarkov in ureditev javne razsvetljave. Za ta dela smo morali najeti delovno silo. Če odbijemo takšna delovišča, za katere smo odšteli 106.170,00 N-din, vidimo, da je delež soudeležbe občanov mnogo večji in dosega 5 dinarjev na 1 družbeni dinar. Komisija je imela v svoji mandatni dobi 4 seje, na-katerih je reševala in v skl aj evala trenutne probleme na terenu. Izvedla je tudi oglede na kraju samem po deloviščih in bila v stalnem kontaktu tako z vodji delovišč kot s tajništvom KS. Vodjem delovišč je komisija po svojih močeh pomagala z raznimi navodili in smernicami za delo. Posebnih težav komisija pri svojem delu ni imela, razen s strani cestarjev v tekočem mesecu januarju, ker je ceste IV. reda zapisniško že prevzela uprava Ceste kanalizacija Celje, dne 9. 1. 1967. Komisijo skrbi, kako plačati za tekoči mesec cestarja, ker smo sredstva izčrpali oz. celo pre- koračili za dejavnost cest IV. reda. Za program komunalnih del, ki ga bomo sprejemali čez dober mesec, predlagam, da se sredstva v bodoče ne drobijo, temveč naj omogočijo sredstva tam, kjer še dela niso zaključena oziroma dokončana in kjer je zainteresiranost občanov večja. Naj omenim še prizadevnost posameznih vodij delovišč kot npr. Rozman Antona, Strnad Jakoba, Samec Franca, Krulc Vinkota, Frece Franca in še mnogo drugih, ki so s svojim elanom mnogo pripomogli k doseženim uspehom. Posebno pa moram pohvaliti Štarlekar Ivana in tamkajšnje vaščane, ki so delali v prostovoljni akciji za razširitev in ureditev ceste IV. reda v smeri Opaka—Komp'ole kljub temu, da to ni bila njihova dolžnost. Škoda je le, da je zmnaijkalo finančnih sredstev, ki bi jih ta režijski Odbor potreboval še za zgotovitev ca. 300 m navedene ceste, da bi bila vozna za vsa vozila. Veliko je bilo drobnega dela, kar pa v mojem poročilu ne bi navajal. Občutek pa imam, da je komisija svoje delo v redu opravila in s priloženim obračunom podala oziroma prikazala uspehe delovanja. Predsednik Komisije za komunalna dela Franc Mlakar Železarna Štore se je spomnila svojih upokojencev Zelo prijetno smo bili presenečeni upokojenoi Železarne Štore, ko smo prejeli pismena vabila, s katerimi nas je Uprava Železarne Štore povabila za dne 19. 1. t. 1. ob 12. uri k Mlinarjevem Janezu na Teharje na tovariški sestanek. Še bolj pa smo bili presenečeni, ko smo se zbrali ob 12. uri pri Mlinarjevem Janezu. Vseh upokojencev, bivših delavcev im uslužbencev Železarne Štore se nas je zbralo ipreko 400. Ganljivo je bilo, ko so nas sprejemali glavni direktor tovariš Tugomer Voga in ostali vodilni uslužbenci Železarne in vsakemu stisnili roko ter mu v pozdrav izrekli prisrčno besedo. Vsak upokojenec se rad im z veseljem spominja časov, ko je še aktivno delal v kolektivu, veseli ga, da ga v kolektivu še niso pozabili. V svojem pozdravnem govoru upokojencem se je tovariš glavni direktor Voga spomnil dni, ko smo še skupaj delali za razvoj našega podjetja. Obljubil nam je, da bomo še v bodoče ostali v tesnih stikih s podjetjem in aktivnimi člani kolektiva. V pozdrav upokojencem je moški pevski zbor Svobode štore zapel nekaj prav ubranih pesmi, kar je upoko-kojence še posebno ganilo. Nato je igral še Lokovškov ansambel. Po bbgaiti in skrbno pripravljeni pogostitvi upokojencev se je razvila prava zabava, ki se, kar ni mogla končati. Upokojenci in upokojenke so se'zavrteli z aktivnimi člani kolektiva, v medsebojnih razgovorih so obujali spomine na čase, ko so še skupaj delali. Za to tovariško srečanje in bogato pogostitev se upokojenci Železarne Štore Upravnemu odboru, kakor tudi Sindikalni podružnici železarne štore iskreno zahvaljujemo in si želimo še več takšnih srečanj z aktivnimi člani kolektiva. Društvo upokojencev štore in Teharje se ob tej priliki tudi iskreno zahvaljuje Upravnemu odboru in Sindikalni podružnici Železarne štore za izdata» denarno pomoč, ki nam jo j» podelilo kot pomoč za naše najbolj potrebne in socialo» ogrožene člane društva. Odbor društva upokojencev štore—Teharje se ho potrudil, da bo to pomoč podelil res najbolj potrebnim. Za društvo upokojeneesr predsednik Doberšek Leopold POTOVANJE V TRST Kristjane — med njimi tudi Justa, M so ga mučili in leta 303 utopili. Trdnjava svetega Justa je turistično atraktivna točka, ki je vredna ogleda. Grad, spomeniki, cerkev, razgled in še bi lahko naštevali. Zato, pravimo, v Trstu niso samo trgovine, tudi druge stvari so lepe in vredne ogleda. Velikokrat pa se v n^ši naglici na to niti ne spomnimo. »Izletnik« — Celje, organizira izlete v Trst po 41 N-din. Trst ni samo trgovsko mesto, ki zaradi cen blaga privablja številne Slovence, ampak zanimivo turistično mesto. Naseljeno je bilo že zelo zgodaj. V 12. stoletju pred našim štetjem je bilo tu gradišče, v 6. stoletju pred našim štetjem se pojavi že ime Tergeste, Rimljani so prišli sem leta 178 (lepo ohranjeno gledališče ter zid), ki so na moč preganjali ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPOR1 Uspeli mladih smučarjev V nedeljo, 29. januarja t. L, je bilo pri Celjski koči občinsko prvenstvo pionirjev. Tega prvenstva so se udeležili tudi mladi smučarji TVD Partizan-Kovinar Štore. Na tekmovanje je odšla za Štore številčno močna ekipa, saj so v tem času bili vsi .zbrani na smučarskem tečaju na Svetini. Občinsko prvenstvo je bila nekakšna repriza pregleda dela s tečajniki — tekmovalci, ki jih je vadil znani celjski smučar Cater Peter. -- Tekmovanje je organiziral in izvedel smučarski klub Celje. Proga za veleslalom je bila speljana po severnemu pobočju Tovsta in zelo zahtevna, saj je zaradi muhastega vremena bila kljub južnemu snegu na več krajih ledena. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini, v starejše in mlajše pionirje oziroma pionirke. Nastopilo je 50 tekmovalcev, katere so ob progi bodrili številni gledalci, ki so prišli na Celjsko kočo. Vsi prisotni so bili ob pogledu na te mlade tekmovalce navdušeni, saj po svoji borbenosti in elegantnosti vožnje ne zaostajajo za starejšimi tekmovalci. Po končanem tekmovanju smo prisostvovali razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj in nagrad najboljšim. Naši pionirji so na tem tekmovanju zasedli naslednja mesta: Mlajši pionirji: 1. Kavka Aleš, 2. Klinar Gojko, 4. Zelič Mladen, 8. Lubej Zoran, 9. Lubej Zdravko, 10. Tratnik Gorazd, 13. Ocvirk Mitja- Starejši pionirji: 3. Vodeb Dušan, 6. Kolšek Rado, 10. Klanjšek, 12. Voga Gorazd. Mlajše pionirke: 1. Veber Jasna. Uspeh naših pionirjev je večji, kot smo pričakovali. Poseb- Lepi uspehi strelske družine Tudi v lanskem delovnem obdobju je strelska družina KOVINAR v Štorah delala požrtvovalno, kot že vsa leta poprej. Ne vzgajajo samo strelcev, tki so že dolgoletni člani, temveč skrbijo tudi za pomlajevanje družine, čeprav so na občnem zboru ugotovili, da so bili lani premalo povezani s šolami, da bi vključili več mladine. Sodelovali so na vseh tekmovanjih v občinskem in republiškem merilu pa tudi zveznih tekmovanj se ne ustrašijo. V okviru metalurških iger v Štorah so v troboju med ekipami Jesenic, Raven in Štor osvojili II. mesto. V občinskem tekmovanju za memorial Jožeta Klanjška-Vasje so zasedli ekipno I. mesto, na republiškem prvenstvu pa med 8 sodelujočimi ekipami za isti memorial II. mesto in tako dokazali, da so poleg Ljubljane najmočnejša ekipa v Sloveniji. V ligi tekmovanja z zračno puško je družina osvojila III. mesto. V tekmovanju za zlato puščico se je mladinka Verber Štefka plasirala na odlično 9. mesto v občinskem merilu, Vili Dečman pa v republiškem merilu kot najboljši Celjan na S. mesto. Na zbirnem tekmovanju mladincev in mladink so se uvrstili v finale republiškega strelskega prvenstva, mladinci so osvojili II. mesto, mladinke pa III. mesto — v tekmovanju z zračno puško. V tekmovanju z malokalibrsko puško se je na republiškem prvenstvu, kjer je prvič nastopala zopet odlično plasirala Verber Štefka na 6. mesto, naslov republiškega prvaka v olimpijskem meču pa je osvojil Dečman Viki, ki je potem v trostavu osvojil 7. mesto. Tudi na državnem pr- no smo bili navdušeni nad od-ličo vožnjo in uvrstitvijo Gojka Klinarja, ki je bil za nas presenečenje dneva., Ti uspehi so plod štiriletnega načrtnega vzgajanja mladega . smučarskega kadra v Partizanu. S kvaliteto, ki srno jo dosegli, bo potrebno že v naslednjem letu misliti na deljeno vzgojo tekmovalnega kadra in ostalih smučarjev. Vsi navedeni pionirji se ise-daj intenzivno pripravljajo pri Celjski koči za consko prvenstvo pod strokovnim vodstvom poklicnega trenerja Koražije. Consko prvenstvo bo nad Trbovljami v organizaciji smučarskega kluba Trbovlje. Upajmo, da se bodo tudi na tem tekmovanju naši pionirji dobro uvrstili, kar jim vsi želimo. V kolikor bodo še ugodne snežne razmere pri Celjski koči, bo v nedeljo, 5. 2. tudi republiško prvenstvo mlajših mia-dincev. Tega tekmovanja se bodo udeležili Vodeb Srečko, Vrečar in Kolšek. V tej konkurenci bomo pogrešali našega odličnega smučarja, lanskoletnega slovenskega pionirskega pravaka, Bojana Klinarja, ki si je pred mesecem dni zlomil nogo. Tudi tem tekmovalcem želimo obilo uspeha na belih poljanah. K. F. Dečman Vili venstvu sta dosegla Verberje in Dečman solidne rezultate. ; res dobre uvrstitve v tekmoval nja in izredno lepe uspehe samih tekmovanjih v ekipah" is posamezno imajo največ zaslu člani: Brečko Franc, Dečmani Vili, Verber Štefka, štor Mar|j jan, Užmaih Alojz Slemenše Anica in Mernik Robert, za usjf pešno delovanje družine pa = zasluga dolgoletnim prizade nim članom družine: Malee Bc risu, Štefančič Pavlu, Lužai| Štefanu, Centrih Jožetu in Baum J gartner Zdenku. Vsi ti član | te vzgledne družine so prejeljf na občnem zboru tudi poseb priznanja za požrtvovalno delq|f Vsi člani so sklenili, da bodd novoizvoljenemu odboru poma gali pri izvrševanju odgovc nalog, zlasti pri močnejši pove zavi s šolami, da bi v strelski vrste pritegnili več mladine, i kor tudi v tesnejšem povezova nju z Z R O P in Zvezo borce NOV ter ostalimi množil organizacijami, da bi bili dosa ženi v bodočem delu še le^ ' uspehi. Večjo pomoč jim je obl ljubil tudi član občinske zvezal Prepričani pa so, da bo družin« I tudi še vnaprej finančno pod| pri kolektiv Železarne. R. V | Strelci na občnem zboru 6 T « PREJELI SMO PISMO: STANOVANJSKA PROBLEMATIKA V ŽELEZARNI Prav gotovo je eno najvažnejših vprašanj, ki se pojavljajo v današnjem času v podjetjih, problem, kako rešiti pereče pomanjkanje stanovanj. Z razvojem in pospešeno izgradnjo novih tovarn se je izredno povečal preliv prebivalstva z dežele v mesto in če pri tem upoštevamo še to, da se je površina stanovanj na stanovalca po vojni znatno povečala, nam je razumljivo, da so se potrebe po novih stanovanjih v industrijskih centrih povečale do take mere, da trenutno presegajo možnosti in sposobnosti kolektivov, da popolno rešijo ta problem. Znano nam je, da stanovanjskih problemov v našem podjetju ne manjka. Težave okrog stanovanj so velike, posebno še sedaj, v novih pogojih gospodarjenja. Pa vendar, stanovanja se delijo. Nova, stara, enosobna, komfortna in podstrešna. Da so ta stanovanja namenjena članom našega kolektiva in njihovim svojcem, to vemo vsi. Istočasno pa se sprašujem, ali so bila ta stanovanja razdeljena realno. Ne mislim s tem na vse dosedaj izdane stanovanjske odločbe. Ne bi se spuščali v delo organov stanovanjske komisije, vendar pa smatram, da iprecej stanovanj, ki so bila na razpolago v blokih in ražnih verižnih zamenjavah, le niso bila razdeljena tato, kot se morda vidi. Za napake, ki jih dela stanovanjska komisija, ne obsojam samo komisijo, temveč tudi delavski sviet lin sfihdika'lno podružnico, saj nikdar ne kontrolirajo, kako komisija opravlja svoje delo. Enkrat za vselej nam mora biti jasno, da pri nas ni delavskih slojev, odnosno razredov. Vendar ravno pri delitvi stanovanj se t Priznanja našim športnim delavcem Občinska zveza za telesno dturo je na svečanosti tonem januarja podelila prizna-3ja zaslužnim športnim delavcem celjske občine za uspešno artno delo v preteklem letu. Iz našega društva »Partizan-Covinar« je ta priznanja preje- lo osem športnikov oziroma športnih funkcionarjev, kar je priznanje tudi društvu kot celoti. Na predlog Občinske zveze so priznanja prejeli: KAVKA FRANC, predsednik društva; VEBER TINE, tehnič- Mala križanka VODORAVNO: 1. Slovenski športni časopis; 6. Otok v Indijskem oceanu; 8. Sile grškega narodnoosvobodilnega gibanja; 9. Kratice za Izvršni svet; 10. Ameriško moško irne (fon.); 11. Jadranski otok; 12. Avtomobilska oznaka za Trst; 13. Ime igralke nemega filma Nielsen; 14. Napad na politično osebnost; 16. Negativno nabit delec atoma. NAVPIČNO: 1. Italijanska filmska igralka; 2. Slonov čekan; 3. Vrsta jelena; 4. Latinski veznik; 5. Izoldin ljubimec; 6. Mesto v Bački, ki ima tekstilno tovarno; 7. Kemični element; 11. Enako; 13. Ljubkovalno žem skö ime; llf. 'Glavni stevnifc. človeku podzavestno vsiljuje misel, da nismo vsi enakopravni. Naj zopet o-pozorim, da so tudi tukaj izjeme. Predvsem bi rad odgovor na naslednje vprašanje: Zakaj je lahko dobili samec — ni važno eden, dva ali več — stanovanje, ki je namenjeno družini? Tudi pni nas se dogajajo take stvari. Ali je to pravica in kdo je zato odgovoren? Pravica pravim zato, ker le tej dajemo v naši socialistični ureditvi absolutno prednost. Zanima me tudi, zakaj je samcu ali samki potrebno družinsko stanovanje? Vemo, da enemu človeku ni potrebno tako stanovanje, saj si sam ne kuha, pere, banketov pa tudi ne prireja- Poznam tudi primere, da je dobil delavec z družino stanovanje, ki se je dalo preurediti v dva ali tri stas novanja, prej pa je to stanovanje posedovala samo ena družina. Istočasno pa je dobil »samec« ali zakonca brez otrok komfortno družinsko stanovanje. Ka- ko mora priti do take neljube pomote? Znano nam je tudi, da imamo pri nas poleg že o-menjenilh stanovanjskih problemov tudi ptiice selivke, za katere so zmeraj na razpolago boljša stanovanja. Tisti v najslabšiih prostorih pa čakajo na milost. Poznam tudi primere, da je nekdo zaposlen v Železarni leto dni in je dobil stanovanje, čeprav je brez otrok. A kljub temu mu je bila sreča naklonjena. Ali ni bil tega stanovanja potreben kdo drugi? Žalostno je, da potreba po stanovanju še ni garancija, da ga boš dobil. Pač pa je potrebno prej 'imeti v komisiji za delitev stanovanj kakšnega sorodnika, dobrega znanca ali nekaj podobnega. V mojem skromnem izvajanju nisem bil korekten, če pa kdo želi in se počuti prizadetega, lahko povem konkretne primere. V bodoče prosim odgovorne organe, da bolj pazijo na pravično delitev stanovanj . Kropušek Lojze ni sekretar društva; OŽEK FRANC, predsednik nogometne sekcije; SIVKA JOŽE, predsednik kegljaške sekcije; OCVIRK SONJA, predmetna učiteljica telesne vzgoje. Vsi ti so prejeli priznanja za organizacijsko delo v športu in športne uspehe: ROZMAN FRANC, po predlogu društva, za aktivno delo v športu v smučarski sekciji; VEBER HILDA po predlogu komisije za kegljanje pri občinski zvezi za uspehe v kegljaškem športu; ROPOŠA BORIS, na predlog nogometne podzveze Celje za organizacijsko delo v nogometu. Glede na omejeno število predlogov, ki jih je lahko posredovalo društvo samo, priznanje ni prejela vrsta zaslužnih športnikov in športnih delavcev našega društva, čeprav so si to s svojim delom zaslužili. Naj omenimo samo nekatere: Mlač Branko, Bokšan Dora, Bokšan Drago, Ludvik Eva, Šalič Tomo, Mackošek Anton, Gozdnitkar Mirto in še vrsta drugih, Nagrajencem in vseqi, ki so prispevali k uspehom v športu v Štorah želimo še nadalje mnogo uspehov! O. S. FILMI V ŠTORAH Od 4. do 5. 3. 1967: »DVA MUŠKETIRJA« češka komedija Od 11. do 12. 3. 1967: »HATARI« ameriški pustolovski film v barvah Od 18. do 19. 3. 1967: »SLUŽABNIKI« ameriški film — drama REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Komisija v sestavu OCVIRK Stane, JENSTERLE Vinko in FERME Ivan, je izžrebala naslednje tri nagrade Nagradne križanke iz prejšnje številke Štor stoga Železarja: 1. nagrada VRHOVŠEK Ivan, avtoodelek Ž. Š. —3.000 S-din. 2. nagrada KAVKA Lidija, ekonomska analiza 2.000 S-din. 3. nagrada ZEVNIK Rezka, ekonomska analiza 1.000 S-din. Pravilna rešitev ngradne križanke iz prejšnje številke štor-skega Železarja je naslednja: 1. Arest; 5. stanarina; 13. Bert; 14. Zlikovec; 15. Sla; 16. Klas; 17. Rak; 18. Le; 19. Oe; 20. Krokodil; 22. Ker; 23. Sram; 24. Ček; 25. Srab; 26. Usitaš; 28. L; 29. Stare; 30. Tros; 31. Bik; 33. Laik; 34. Ina; 35. Tomahavk; 37. TD; 38. Za; 39. Gib; 40. Nama; 41. Riž; 42. Caterina; 44. Bata; 45. Mandarina; 46. Sklon. Uredništvo je sprejelo 35 rešitev, od katerih je bilo 14 pravilnih, 21 pa nepravilnih. KADROVSKE VESTI V mesecu januarju 1967 so membe Drugam na delo Ma odšla: KLADNIK VINCENC, premi-kač industrijske železnice v e-noti promet, sporazumno s podjetjem in GAJŠEK EDVARD, strojni tehnik, zaposlen kot pripravnik na direkciji — upravi osnovnih sredstev, sporazumno s podjetjem. Zakonsko zvezo so sklenili: ŠEVO MILAN, škarjevec v delovni enoti valjarna, SIVKA DRAGO, kovinostrugar v enoti mehanična delavnica), GOLEŽ RUDOLF, zalkladalec ingotov v enoti valjarna, OBLAK JAKOB, tehtalec v enoti ekspedit, KAČIČNIK FRANC, kovinostrugar v enoti obdelovalnica valjev, BOVHA VILJEM, transportni delavec v enoti ekspedit, PU-HER LJUDMILA, analitik I v razvojnem oddelku, GRAČNER IVAN, livar — formar v enoti livarna sive litine, ROZMAN FANIKA, pomožni laborant v razvojnem oddelku, JELENC IVAN, livar II v enoti elektroplavž in MUHA FRIDERIK, vozač ingotov v enoti valjarna. Na novi življenjski poti želimo vsem obilo družinske sreče! Naraščaj v družini so dobili: ŠNEK EDVARD, pomočnik jemakja vzorcev v Razvojnem oddelku, ANTLEJ FRANC, tesar v enoti gradbeni oddelek, RAMŠAK SREČKO, kovinostrugar — -kalibre r v enoti valjarna, FUCHS FRIDERIK, tehtalec v enoti valjarna, ŽAVSKI VINKO, vlačilec od Škarij do peči v enoti valjarna, JURKOŠEK FRANC, ognj.estalni zidar v enoti gradbeni oiddelek, REC-KO VIKTOR, premikač industr. železnic v enoti promet, PUŠNIK IVAN, vlačile cod pred do f. proge v enoti valjarna, KOLAR MIRKO, kovinostrugar v enoti mehanična delavnica, ŽLENDER JOŽE, avtogeni rezalec v enoti valjarna, MRAVLJAK FRANC, konstrukter-teh-nih v direkciji — konstr. biro, RAMOVŠ ALOJZ, vtikalec II. ogr. v enoti valjarna, ZEMLJAK IVAN, vtikalec I. ogr. v enoti valjarna in MAJORANC FRANC, drobilec v enoti Samotama. bile naslednje kadrovske spre- Iz dela invalidske komisije V mesecu januarju je Invalidska komisija v Celju obravnavala naslednje primere naše delovne skupnosti: BRUMEC FRANC iz enote valjarna, je ocenjen kot invalid III. kategorije. Na ponovnem pregledu je komisija menila, da mu je potrebno zdravljenje v sanatoriju, kamor ga je tudi napotila. Po zdravljenju bo ponovno ocenila njegovo dela-zmožnost. MIRT ŠTEFAN iz enote livarna sive litine. Na komisiji je zahteval priznanje telesne okvare in oceno preostale' delovne zmožnosti. Komisija je menila, da obstoja pri njemu majhna telesna okvara (delna izguba sluha), da pa je za svoje delo sposoben. ČRETNIK FRANC iz enote promet. Kot invalid III. kategorije je bil prej ocenjen. Po njegovem mnenju je bilo to zanj neustrezno. Komisija svoje ocene ni spremenila in ponovno potrdila, da je sposoben za vsa dela, ker ni pogostnega prepo-gibanja in prenašanja težjih bremen. ŠMERC FRANC iz enote jeklarna. Vsled nepopolnih zdravniških izvidov je komisija postopek preložila. KRUMPAK IVAN iz enote elektroplavž. Na periodičnih zdravniških pregledih za žerja-vovodj-e je okulist menil, da vsled barvne Slepote ne more ostati žerjavovodja. Invalidska komisija je z ozirom na to, da ima tov. Krumpak izredno oster vid in dolgoletno prakso na tem delovnem mestu odločila, da je za svoje delo žerjavovodja sposoben brez omejitev. ARTNAK MARTIN iz enote elektroplavž. Komisija ga je ocenila -kot invalida III. kategorije in zanj potrdila ustrezno delovno mesto paznik elektrod. ŠKOBERNE ANTON — livar formar je bil ocenjen kot invalid III. kategorije in premeščen na ustrezno delo jedrarja. Poleg navedenih primerov je komisija ugotovila invalidnost pri tov. Tacer Mihaelu in Turnšek Mihi, ki sta bila upokojena v pretdMem mesecu in Marov-šek Avgustu, ki bo upokojen v mesecu februarju t. 1. UPOKOJENI SO BILI: Invalidsko: TACER MIHAEL, -rojen 25. 7. 1915, iz Šibenika pri Šentjurju, je bil dne 5. januarja t. 1. invalidsko upokojen. V letih 1940 do 1943 je delal v livarni. Leta 1946 se je ponovno zaposlil, ko je slekel vojaško suknjo. Bil je tud v V. prekomorski brigadi NOVJ. Od zaposlitve 1946. leta dalje je delal pri plinskih generatorjih vse do upokojitve. Sam pravi, da ga je delo veselilo, čeprav je bilo včasih težko, posebno pozimi, predvsem leta 1956, ko je bil hud mraz. Ker je imel interes do dela in je rad delal, s-o ga sodelavci spoštovali in imeli radi. S svojim delom je preživel 7 otrok, od katerih so trije že pri »kruhu«, za štiri pa še skrbi. Doma ima nekaj zemlje in s tem se bo ukvarjal v času upokojitve. TURNŠEK MIHAEL, rojen 27. 7. 1908. Doma v Pečovju nad Štorami. Dne 5. jan. t. 1. je bil invalidsko upokojen. V Železarni je delal v letih 1941—1942, v Kap fender gu', v letih 1942—1944, nafkar je odšel v partizane, kjer je bil do osvoboditve, v letih 1947—1950 je delal v GG Rogaška Slatina in -se 1. 9. 1950 ponovno zaposlil v livarni našega podjetja, kjer je delal kot kurjač sušilne -peči do upokojitve. Po poklicu je siieer čevljar, vendar poklica tìi sjkoraj nikoli opravljal redno, pravi pa, da nanj ni pozabil. Redno: MAUER JOŽE, rojen 22. 11. 1911, doma iz Podgorj-a pri Šentjurju, p-o poklicu strugar. Delal je v mehanični delavnici. Tov. Mauer je začel delati v Železar- ni leta 1925 kot vajenec, od 1928 dalje pa kot izučen delavec. Dela ni prekinil, ra-ze-n v času, ko j-e Služil rok v stari jugoslovanski vojski. Delal je v -svojem poklicu v te-m podjetju do 14. L 1967, ko je bil redno upokojen s 35 leti delovne dobe in 55 let starosti, Mauer ve povedati o velikih spremembah, ki so nastale v podjetju od takrat, ko je začel, do dne, ko je nehal delati v tem podjefljut. Kot primer navaja, da je ob njegovem vstopu v Železarno delalo v mehanični le pet ljudi, danes pa je mehanična že mala tovarna. Zahvala Za iskrene izraze sočustvovanja ob izgubi najinega očeta in moža VIDENŠEK Jožeta -se z mamo naj lepše zahvaljujemo vsem, M -so ga pospremili na zadnji poti in darovali vence. Posebno se zahvaljujeva pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke in govorniku za prisrčne poslovilne besede. Videnšek Joži KADROVSKE ■§*« V E S T I (Nadaljevanje s 14. strani) FERLIČ JOŽE, rojen 24. 2. 1911, stanujoč v Prožinkki vasi. Delal je kot skupinovodja v livarni šive litine. Pred vojno si je služil kruh pri raznih delodajalcih, predvsem v Ljubljani. Kratek čas je delal tudi v Železarni Jesenice, leta 1939 pa se je zaposlil v Železarni Štore — v livarni. V Železarni Štore je delal brez prekinitve, ©e ne upoštevamo, da je bil med vojno premeščen za nekaj časa v Kapfenberg. Delal je v cevni1 livarni do 1954. leta, nato pa čistilnici livarne sive litine, kot skupinovodja čistilnice. Tako je z nad 36 let delovne dobe in v 56. letu starosti dne 25. januarja t. 1. odšel v zasluženi pokoj. or.i POPRAVKA V »železarju« št. i t, 1. so se nam vrinile naslednje napake pri tiskanju, ki jih tu popravljamo: Na 12. strani je v seznamu upokojenih i^puščein podatek;, da je bil tov. MIRNIK BOGDAN upokojen redno. V sestavku smo napačno zapisali, da je bil upokojen invalidsko. V sestavku »Naraščaj v družini so dobili« so naslednje napake: za Prgomet Ivanom je pravilno TOVORNIK IVAN — brusač odlitkov v livarni sive litine, za njim pa GAJŠEK ALOJZ — skladiščni delavec, itd. Učenci poklicnih šol USPEH PRVEGA POLLETJA Za potrebe podjetja se v poklicnih šolah izobražuje 166 u-čencev. Ti učenci so Vključeni v ŠIKC Štore, EGŠC Maribor, GŠC Ljubljana in IC Litostroj nezadostnim uspehom zadostnim uspehom dobrim uspehom prav dobrim uspehom odličnim uspehom Iz pregleda jie razvidno, da je prvo polletje v vseh razredih in šolah uspešno končalo 69,6 % učencev. Polletni uspehi so precej boljši kot pa so bili ob prvi redovalni konferenci meseca Od 16. do vključno 28. januarja 1.1. j,e Gimnazija Gel je poslala 12 dijakov in dijakinj 3. razreda svoje šole. Po 3-dnevnem uvajalnem seminarju, v katerem jim je bila predavana snov iz zgodovine in razvoja Železarne v Štorah, organizacije podjetja, iz HTV, delovnih razmerij, medsebojnih odnosov, družbenih organizacij; ugodnostih za člane kolektiva in internih predpisih, so Jadli jpralkitifkaintii razdeljeni po naslednjih Obra- tih in oddelkih: Mehanična delavnica 2 Livarna sive litine 2 Kemični laboratorij 4 OTK in razvojni oddelek 2 Kurilnica 1 Priprava proizvodnje , 1 Ljubljana. Ob polletni redovni konferenci na teh ustanovah smo ugotovili, da je od skupnega števila ocenjenih učencev izdelalo z: novembra lanskega leta. V ocenjevanje niso zajeti u-čenci, ki so bili v tem času na praksi v Štorah. To so učenci III. letnika iz Maribora in II. letnika EGŠC Ljubljana. Ob zaključku prakse so praktikanti izrazili zadovoljstvo, ker se jim je nudila prilika, da se spoznajo z življenjem in delom v železarskem kolektivu. V so jim jo člani našega podjetja nudili 'med prakso, zelo za- _ dovoljni in se vsem lepo zahvaljujejo. DOPISUJTE V ŽELEZARJA Pretrgana je nit življenja V nedeljo 15. januarja je umrl v celjski bolnišnici JOŽE VIDENŠEK, rojen 24. februarja 1910, star nujoč na Teharski cesti v Celju, dolgoletni trgovski in v komercialni uslužbenec. Kot vestnega delavca so ga cenili, kjerkoli je deloval, tako' pri glavni dì-, rekciji tekstilne industrije v Ljubljani, pri podjetju Tekstil obutev v Ljubljani in v raznih celjskih podjetjih. Od 1. avgusta 1961 je delal kot statistik v našem komercialnem sektorju, dokler ni bil 6. julija 1966 invalidsko upokojen. Ko je odhajal v gpkoj, smo mu zaželeli, da vi še dolgo let zadovoljen užival zasluženi pokoj, saj je bil pri I nas kot zaveden sodelavec zelo cenjen in priljubljen zaradi vzglednega, mirnega značaja. Življenje pa nam piše drugačno pot, kot si jo želimo in tako je moral tudi tovariš Videnšek kmalu iskati zdravniško pomoč zaradi zahrbtne bolezni. Prva intervencija skrbnih zdravnikov ga je Za nekaj časa še obdržala pri življenju in ko se je pojavil zopet v naši sredini, smo se ga vsi razveselili. Nismo pa mislili, da smo mu takrat poslednjič segli v roko in mu poželeli vse dobro. Zopet je moral iskati zdravniško pomoč, toda tokrat je bilo vse prizadevanje vestnih zdravnikov zaman. V torek 17. januarja se je velika množica prijateljev poslovila od nepozabnega tovariša, ki ga bomo v našem kolektivu ohranili v najlepšem spominu. 8 učencev ali1 5,5 % 50 učencev ali 34,5 % 39 učencev ali 26,9% 4 učenci ali 2,7 % 145 učencev ali 100,0 % 44 učencev ali 30,4 % Praktikanti pri nas glavnem so bili s pomočjo, ki Gimnazijka na praksi v metalografskem laboratoriju se je kar dobro znašla. Tudi ostali praktikanti sp pokazali živo zanimanje za delo v Železarni Razne vesti HENRIK ŠPRAJCER Henrik Šprajcer je bil eden najstarejših livarjev v Železarni Štore, saj je bil rojen 18. 3. 1885. Od leta 1923 do konca novembra 1953 je kot livar delal v našem podjetju. Bil je to delavec, ki je s svojimi tovariši doživljal vse jaze razvoja našega podjetja od propada Avstrije do razsula bivše Jugoslavije, okupacije in velike spremembe, ki so nastopile po osvoboditvi. V prvih letih naše gospodarske revolucije je kot livar sodeloval pri reševanju težavnih nalog tudi tovariš Šprajcer. Od leta 1950 je užival zasluženi pokoj. Toda leta so iz dneva v dan huje težila telo in duha. Tovariš Šprajcer j e bolehal, vendar je vdano prenašal težave. Sredi decembra lanksega leta je zapustil vrste livarjev in vrste starih železarjev. Vsi znanci in prijatelji žalujejo za starim Štorjanom. OSMRTNICA Članom kolektiva in vsem ostalim sporočamo, da je po hudi in kratki bolezni umrl naš dolgoletni sodelavec VIDENŠEK JOŽE Vestnega in požrtvovalnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv ŽELEZARNE ŠTORE Komsiija za delovna razmer-ja^pri DSE OTK — laboratorij je dne 11 1.1.1. odločila, da se na izpraznjeno delovno mesto »kontrolor za fizikalne naprave« v oddelku OTK, katerega zasedba je bila razglašena, razporedi kandidata TURNŠEK ALOJZA iz istega oddelka. Zaradi izboljšanja organizacije dela in znižanja režijskih stroškov, je DSE dkspedit sklenil, da ukine tretjo (nočno) izmeno. V zvezi ‘s tem so ugotovili, da iimajo preveč zaposlenih iin zadolžili kadrovski sektor, da 15 delavcev iz oddelka prerazdeli v druge enote, ali kako drugače Ipredlagfa zmanjšanje števila zaposlenih. Trije delavci so bili že razporejeni v druge enote. V enoti jeklarna so sporočili, da potrebujejo 7 delavcev za delo z brusilnimi stroji (rafa-mami). Zasedba delovnega mesta je razglašena na oglasnih deskah. S prehodom na 42-urni tednik je nastala v valjarni potreba po 8 strojnikih grobe in fine proge. Zato je bil organiziran tečaj za strojnike, ki poteka od 19. 1. 1967 in ga udeležuje 10 delavcev iz valjarne. Predavanja so vsak dan od 14. do 18. ure in bodo trajala mesec dni (50 ur). Po 'končanem tečaju iz teorije in prakse, bodo tečajniki opravili izpit iz predelane snovi. Na ekonomski fakulteti v Ljubljani je 13. januarja t. 1. diplomirala- naša štipendistka VERŠEC ERIKA. Podjetje jo je štipendiralo od 1. 10. 1961 do konca januarja 't. 1. Tudi TAJNIKAR CVETA, ki jo je podjetje štipendiralo od 1. 9. 1963 do junija 1966, je 14. januarja t. 1. opravila zaključni izpit na Ekonomski šoili v Celju. BULE VINKO, zaposlen v livarni sive litine, je v januarju t. 1. zaključil študij na Srednji tehniški šoli — metalurški oddelek Jesenice in tako se uvrstil v vrsto tehnikov našega podjetja. Naši delavci na praksi v tujini BARBARIČ JANEZ, dipl. inženir metalurgije, asistent v livarni valjev, je odšel 20. januarja t. 1. na 14-doevno prakso v SSSR. V Zavodu prakatnih valikov v Lütliginu bo proučeval proizvodnjo sferoliitniih valjev, izdelavo pločevinastih valjev, kaluparstvo, uporabo kokil, vlivanje valjev, taljenje, izdelavo valjev z odlitimi kalibri, izdelovanje novih kvalitet, organizacijo proizvodnje, evidenco in statistiko. Ali že veste?.. da priskrbi naš kadrovski sektor vsaik mesec nad 950 mesečnih vozovnic. V januarju t. 1. je bilo nabavljenih in posredovanih »vozačem« 690 mesečnih vozovnic in sicer za vožnjo z avtobusom 755. Smer prevoza: Loka 189, Planina 154, iDrarrftje 94, Osredek 129, Celje 170 in Zabu-kovica 19 vozovnic. Za prevoz z vlakom smo izdali 205 vozovnic ... 20 LEŽIŠČ v študentskem naselju Delavski svet naše delovne skupnosti je odobril nakup 10 ležišč v bloku VI. študentskega naselja v Ljubljani. Pod Robnikom, Levčeva ulica. Tako razpolagamo sedaj z 20 ležišči in lahko nudimo ležišča v tem sodobno opremljenem stanovanjskem bloku novim kandidatom. Pogodba o nakupu je dokončno sklenjena. Ležišča so v moškem bloku. Pogoji za sprejem so: — osebni dohodek na člana družine pri skupnem gospodinjstvu ne sme biti višjli od 500,— N-din mesečno; — študent mora redno opravljati izpite po programu oddelka na faktulteti ali višji šoli, in redno vpisovati letnike, t. j. redno napredovati; — ob teh pogojih pridejo prvenstveno vpoštev otroci članov naše delovne skupnosti, za tem pa ostali reflektanti iz štor in okolice. Vsako prošnjo obravnava kadrovska komisija pri DS podjetja. ‘Kandidati lahko dobijo ostale informacije v kadrovskem sektorju (IC). da imamo sedaj v srednjih in visokih šolah 26, na poklicnih šolah pa 166 štipendistov, ki se učijo raznih poklicev od ključavničarjev do modelnih mizarjev ... V januarju je bil opravljen izračun nadomestila OD za prvih 30 dni bolniškega dopusta v 186 primerih. Izplačano je bilo 28.821,39 N-din nadomestila OD. V enakem razdobju smo obračunali nadomestilo OD za 60 delavčev, ki so bili na bolniškem dopustu več kot 30 dni in prejeli 23.662,20 N-din nadomestila. Slednje Obremenjuje redstva Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Celje. Odsotnost z dela zaradi bolezenskih dopustov v decembru preteklega leta je bila za 0,56 % višja, kakor v predhodnem mesecu. Na število zaposlenih je odstotek znašal 4,39 %. KADROVSKI SEKTOR Antonija Galuf -Najstarejši delavci šamo-tarne se še dobro spominjajo svoje sodelavke Antonije GALUFOVE, ki je delala v obratu samotne. Doma iz delavske družine je našla svoje ognjišče v delavski družini železarskega delavca in mu povila štiri otroke, ki so bili vsi delavsko vzgojeni in so trije še danes ' člani delovne skupnosti železarne. Koliko hudega so morale prestati delavske matere, bi vedela povedati tudi Galu-fova mama. Železarna in Samotama sta preživljali krizo za krizo, a najtežje breme so nosili na svojih plečih delavci, saj niso ve- deli, kaj je stalna zaposlitev, dokler ni bilo konec negotovosti, ko je \delav-ski razred izbojeval tudi socialno svobodo in socialne pravice. Tedaj so Že doraščali Galufovi otroci in tudi Galufdva mama si je lahko oddahnila, ko so bili vsi štirje pri kruhu. Živela je v krogu svoje družine. Življenje gre svojo pot in nikdar ne vemo, kdaj nam bo ta pot prekrižana in nam bo za vedno zastal dih. Galujova mama je izdihnila 17. januarja letos. 'Qtroci komaj verjamejo, da nimajo več mame, sodelavci in prijatelji pa sočustvujejo z žalujočo rodbino. R. V. Poročilo sindikalne podružnice Železarne Štore DNE 18. FEBRUARJA BO V VELIKI DVORANI KULTURNE GA DOMA V ŠTORAH OBČNI ZB OR SINDIKALNE PODRUŽNICE ŽELEZARNE ŠTORE. V ŽELJI, DA OBVESTIMO IN PRIPRAVIMO NAŠE ČLANSTVO NA OBČNI ZBOR, SMO PRIPRAVILI POROČILO, KI GA OBJAVLJAMO V TEJ ŠTEVILKI ŠTORSKEGA ŽELEZARJA. V začetku poročila obravnavamo delo izvršnega odbora podružnice, izvajanje programa in pregled sklepov, ki so bili postavljeni na občnem zboru 13. 4. 1965 in na letni konferenci 2. 4. 1966. (Programa dela sindikalne podružnice sta bila objavljena v Štorskem železar-ju 25. 4. 1965 in 25. 5. 1966). Izvršni odbor podružnice se je v dveh letih sestal enajstkrat in je obravnaval naslednjo važnejšo problematiko: — gospodarski položaj podjetja, investicijsko dejavnost, pravilnik o osebnih dohodkih; — kandidiranje in izvedba volitev v samoupravne organe, volitve v občinsko skupščino in druge organe družb, samouprave; — pravilnik o sredstvih in regresih za letni oddih, organizacija rekreacijske dejavnosti in vzdrževanje rekreacijskih objektov; — higiensko tehnično varnost v podjetju, program za njeno izboljšanje; — uvajanje 42-urnega tednika; — graditev in financiranje gradnje stanovanj, razdeljevanje stanovanj; — delovno akcijo leta 1965; — program dela podružnice, priprave za konference, finančna vprašanja podružnice in podobno. Že po tematiki sej IO sindikalne podružnice lahko vidimo, da smo obravnavali večino problemov, ki smo si jih postavili v svojem programu in na letnih konferencah. Stališča, ki smo jih na IO .zavzeli, smo posredovali samoupravnim organom in službam v podjetju. Večino problemov je najprej obravnavala odgovorna komisija pri IO, potem še izvršni odbor, tako, da lahko trdimo, da je pri oblikovanju naših stališč sodeloval širši krog predstavnikov organizacije. Sindikalna podružnica je sodelovala pri vseh predvolilnih akcijah, kandidiranju in pri samih volitvah. Pri tem delu so sodelovali vsi odbori sindikata in kadrovska komisija. Sindikat je imel odločilen vpliv na izbiro kandidatov, kakor tudi na izide volitev. Sodelovanje pri reševanju ekonomskih problemov podjetja ni bilo direktno. Svoje stališče smo uveljavljali preko svojih funkcionarjev, ki so sodelovali z upravo podjetja, z Upravnim odborom in Delavskim svetom podjetja. Sindikalni funkcionarji po ekonomskih enotah so aktivno sodelovali na sejah DS teh enot. V tej mandatni dobi je bil sprejet in uveljavljen nov Pravilnik o oblikovanju in razdeljevanju OD. Naša sindikalna organizacija je močno vplivala na postavljanje osnovnih principov tega pravilnika. Ne smatramo pa, da je s tem pravilnikom rešeno uagrajevanje po delu. Ugotavljamo namreč, da ima pravilnik tudi napake, ki jih borno morali odpraviti. Predvsem še vedno nimamo za strokovne in administrativne službe primernih meril za oblikovanje OD. Sedanje nagrajevanje še ne nudi večini zaposlenih neposredne možnosti, da z boljšim delom prejme tudi večje OD. Zavedamo pa se, da je možno zvišati OD zaposlenih z boljšim gospodarjenjem, z odkrivanjem notranjih rezerv, z izboljšanjem organizacije podjetja. Ekonomske enote so se v tej mandatni dobi nekoliko bolj osamosvojile in o svojem delu in o svojih uspehih ali neuspehih razpravljajo in tudi ukrepajo. Močna vzpodbuda v tej smeri je bilo uveljavljanje Pravilnika o oblikovanju in razdeljevanju OD, ker se obračunavajo OD po posameznih ekonomskih enotah. Druge decentralizacije sredstev na ekonomske enote v tej dobi ni bilo. Komisija, sindikalni odbori in IO so obravnavali vse normativne akte in veliko raznih predlogov in vplivali na njihovo končno oblikovanje. Obravnavanju 1ITV problematike smo posvetili sejo izvršnega odbora, kjer so sodelovali strokovnjaki tudi izven podjetja. Odgovorna služba v podjetju je izdelala program, ki se v podjetju že izvaja. V kakšni meri izvajanje tega programa vpliva na izboljšanje HTV stanja v podjetju (in na poklicna obolenja), v tem krat- kem času še ni bilo mogoče u-gotoviti. Na iniciativo sindikalne organizacije so bila rezervirana sredstva za regresira-uje letnega oddiha v letu 1966, izdelan je bil tudi Pravilnik o razdeljevanju teh sredstev. Posledica tega je bila, da se je število delavcev, ki koristijo svoj letni dopust kot oddih in rekreacijo, močno povečalo. Na posebni seji IO smo zavzeli stališče do organizacije rekreacijske dejavnosti in do vzdrževanja rekreacijskih objektov. Pričakujemo, da bo bodoči izvršni odbor ta stališča lahko preko samoupravnih organov tudi realiziral. Prizadevanje sindikalne organizacije za uvedbo 42-urnega tednika je izpolnjeno, saj že cela železarna 5—4 mesece dela po 42-urnem delovnem tednu. V tej mandatni dobi smo uredili plačevanje članarine, finančno poslovanje podružnice in razdelili nove članske izkaznice. Med druge akcije naše sindikalne podružnice lahko štejemo: sodelovanje na proslavah in prireditvah v okviru železarne kakor tudi v okviru kraja Štore, soorganizacijo delovne akcije v letu 1965 in druge priložnostne akcije. Bolj obširen pregled dela podružnice je razviden iz poročil komisij, ki so delale v okviru izvršnega odbora sindikalne podružnice Železarne Štore. Komisija za gospodarstvo in samoupravljanje V obdobju po letni konferenci aprila 1966 je komisija obravnavala: — predlog za obračunavanje OD strokovnih in administrativnih služb; — predlog za penalizacijo pri zamujanju dobavnih rokov; — predlog za obračun sredstev za bolezenske izostanke. Komisija je podprla novi predlog obračuna OD strokovnih in administrativnih služb, priporočala je, da naj se tudi posamezni uslužbenci v teh službah nagrajujejo bolj kot doslej po uspehih ali neuspehih obrata. Pri predlogu za določanje pe-nalov je komisija izrazila več pomislekov. Predvsem je v Lem predlogu problematično ugotavljanje krivice. Penalizacija naj vpliva predvsem na posamezne ljudi, ki za izpolnjevanje rokov v podjetju odgovarjajo. Pri predlogu za obračun sredstev za bolezenske izostanke se je komisija postavila na stališče, naj se sredstva za bolezenske izostanke izločijo iz skupne mase ÖD pred delitvijo na ekonomske enote. To stališče utemeljuje komisija s tem, da se na predvidevanja v tem predlogu ne moremo zanašati, da uslužbenci lažje vplivajo na bolezenske izostanke kot fizični delavci in tudi, da naj uprava podjetja preko zdravstvene postaje vpliva na število izostankov z dela. Za pripombe k osnutku Statuta podjetja je komisija menila, da je razprava o Statutu tako široka, da ni potrebno o tem še posebej na komisiji razpravljati. Komisija je dala nekatere svoje pripombe k prvemu predlogu sprememb Statuta marca 1966. Komisija je tudi kritično ocenila obravnavanje raznih važnejših predlogov in normativnih aktov podjetja. Tolmačenje teh aktov pred razpravo in med njo je bilo pomanjkljivo, večkrat so roki za razpravo pre-kratki. Komisija je vsa obravnavana stališča obrazložila tudi odboru sindikalne podružnice v podjetju, ki je ta stališča tudi spre- jel. Udeležba na sestankih komisije je bila zadovoljiva. Poročilo komisije za kulturno dejavnost V preteklih dveh letih je Komisija za kulturno prosvetno delo pri sindikalni podružnici Železarne Štore tesno sodelovala z DPD »Svobodo« Štore. Samostojno je organizirala 4 gledališke predstave in v letu 1966/67 sodelovala pri realizaciji rednega abonmaja Celjskega gledališča. Povabila je v goste zabavno skupino SNG iz Maribora in priredila 2 razstavi v avli kulturnega doma. Komisija je sodelovala pri organizacijah proslav ter samostojno organizirala proslavo delavskega praznika, 1. maja. V sodelovanju s predstavnikom Prešernove družbe je skušala pridobiti čkn več naročnikov Prešernovih knjig. V letošnjem letu je bilo naročenih na Prešernove knjige 280 članov kolektiva. V letu 1966 je bila v Štorah tretja občinska dramska revija in pred kratkim tekmovanje pevskih zborov, pri čemer je Komisija sodelovala pri organizaciji prireditev. Kot je prej omenjeno, Komisija tesno sodeluje s Svobodo Štore in težko je ločiti, kaj napravi Komisija in kaj Svoboda, to predvsem zato, ker je v društvu Svoboda včlanjenih pretežno število članov kolektiva. Zapaziti je, da so se prireditve po številu povečale na področju kulturne dejavnosti, vendar ie zapaziti pasivnost pri, udeležbah na prireditvah, kakor tudi pri samem Odboru za kulturno dejavnost sindikata in Svobodi. V bodoče je potrebno poživeti in kadrovsko podkrepiti odbore ter sprejeti Upravni odbor Počitniškega doma na Rabu se je tudi v preteklem letu srečeval z najrazličnejšo problematiko. Glede na že ustaljeni način dela iz prejšnjega leta je poslovanje v letu 1966 steklo brez večjih težav. Kot vaško leto, tako je tudi v preteklem letu Počitniški dom na Rabu posloval od 13. junija do vključno 12. septembra. Za oddih v Počitniškem domu je bilo zlasti v lanskem! letu veliko zanimanja. Oddih so v glavnem koristili delavci iz naših obratov, kar je vsekakor treba pozdraviti. V prejšnjih letih je bilo opažati, da je Dom zaseden večji del z uslužbenci, in sicer takimi, ki so več let zaporedoma koristili svoj oddih na Rabu. Komisija za rekreacijo je v lanskem letu pri koriščenji» Doma zlasti upoštevala in dajala prednost tistim članom kolektiva, ki še sploh niso bili na Rabu ali pa so oddih preživeli pred več leti. Da so lahko člani kolektiva lepo preživeli svoj oddih na Rabu, je pomagalo predvsem podjetje, ki je izplačalo nadomestilo za K-15, razen tega pa dalo svoj prispevek k plačilu penziona v obliki dotacije. Razen tega je Sindikalna podružnica prispevala svoj del po ustrezni lestvici, ki je upoštevala predvsem osebni dohodek in družinske člane koristnikov dopusta. Iz pregleda dohodkov in izdatkov za leto 1965 odnosno 1966 ie razvidno, da je Počitniški dom na Rabu zadovoljivo posloval, pri čemer gre tudi zasluga upravniku tovarišu Kajbi, ki je s pravilno organizaci- tak program dela, ki se bo dal z malo volje uresničiti. Poleg tega je potrebno stremeti za kvalitetnejše programe na področju kulturne dejavnosti. Poročilo komisije za RK in krvodajalske akcije V letu 1965 sta bili v Železarni Štore dve krvodajalski akciji. Prijavilo se je 274 krvodajalcev. Odvzemov je bilo 261. V letu 1966 so bile tri krvodajalske akcije z 295 prdjavljen-ci. Odklonjeno je bilo 18 prijav-Ijencev, odvzemov pa je bilo 277. Količina darovane krvi: 88 litrov. V teh podatkih niso vsebovani občasni odvzemi v transfuzijski postaji v Celju. jo dela dm izkoriščanjem domskih kapacitet prispeval k temu, da je bilo finančno poslovanje nadvse zadovoljivo. Domu so pa tudi finančna sredstva potrebna, kajti vsako leto je treba kaj novega nabaviti, zlasti še, iker se je doslej siedilo in se tekom prejšnjih let oprema Doma zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ni dopolnjevala. V pretekli* sezoni je v Počitniškem domu na Rabu preživelo letni oddih 573 oseb, od tega 288 članov kolektiva, 103 svojci, 171 otrok. Razen tega pa je bilo v Domu deloma samo na hrani, deloma uživate kompletni penzion 71 oseb, ki niso bili člani našega kolektiva. Najbolj nazorna je primerjava o koriščenju penzionov. V letu 1965 je Počitniški dom na Rabu oddal 4706 penzionov, dočim se je v letu 1966 število penzionov povečalo na 5455. To na drugi strani dokazuje, da so bile zmogljivosti Doma dobro izkoriščene in da ie bilo nujno potrebno najeti še dodatne sobe. Posebna komisija za rekreacijo je poskrbela za čim udobnejše potovanje gostov na Rab in je v ta namen sklenila z »Izletnikom« Celje, prevozno pogodbo. po kateri je Izletnik ob izmeni avi dekad noskrbel za prevoz potnikov v in iz Jablanca. Tako Ibidem v Reki ni bilo potrebno čakati, prestopati na ladjo, prenašati osebno prtljago in podobno. Ker Počitniški dom na Sveti-tini, ki je pod to firmo nehal poslovati, ne spada v pogledu upravljanja pod isti upravni odbor kot Rab, poročilo o kori- ščenju letnih dopustov na Svetini in problematika tu nista zajeti. Iz opisanega je zaključiti, da je Dom v finančnem pogledu zadovoljivo posloval, saj je ustvaril tudi del sredstev za nabavo potrebnega inventarja (nabava novega štedilnika, pralnega stroja, umivalnikov in podobno). Organizacij sko-kadrovska komisija Izvršnega odbora sindikalne podružnice železarne je pri obravnavanju in reševanju tekoče problematike aktivno sodelovala v dveletni mandatni dobi skladno s potrebami in sprejetim programom dela. Delo komisije je bito' pestrejše in aktivnejše predvsem v času pred volitvami. Pretežni del časa je posvetila kadrovskim vprašanjem, medtem ko v organizacijskem smislu ni naredila vsega, kar bi v sedanji situaciji morala. Člani komisije so organizirali s predsedniki obratnih odborov priprave na predvolilne zbore; v skladu z zahtevami in možnostmi so usmerjali izbiro Odbor vzajemne pomoči za pogrebe pri Sindikalni podružnici Železarne Štore je v pretekli dvoletni mandatni dobi — do časa poročanja — sodeloval pri organizacijskih akcijah in tehnični izvedbi 23 pogrebov umrlih članov naše delovne skupnosti, med katerimi je bilo tudi več upokojencev. Odbor se je odzval povsod, kjer je bila potrebna njegova organizacijska pomoč, odnosno so pomoč glede organizacije in tehnične izvedbe zahtevali svojci umrlih. Po svojih močeh je izpolnjeval naloge, ki spadajo v področje njegove dejavnosti. Na pogrebih so nastopali pevci pevske sekcije DPD »Svoboda«, sodelovalo je moštvo pogrebnih nosačev, delegacije predstavnikov kolektiva, skratka bila je posvečena vsa potrebna skrb za dostojno spremstvo na zadnji poti. Močno seveda pogrešamo nastop godbene sekcre, ki pa že nekaj časa zaradi tehničnih zaprek ne more nastopati. S predlogom osnutka novega izpopolnjenega in deloma spremenjenega pravilnika katerega osnutek objavljamo na šesti Pa tudi gostje so bili s poslovanjem Doma zadovoljni in se pohvalno izražali, talko v pogledu izbire in kvalitete hrane, udobja ipd. V tem je tudi vodstvo Doma imelo svoje zadoščenje in priznanje za trud, ki ga je vložilo pri svojih naporih v to, da bi delovni človek svoj dopust preživel čim udobneje in ceneno. kandidatov ter sodelovali pri pripravah na izvedbo volitev. V tem smislu je komisija sodelovala pri pripravah volitev samoupravnih organov, organiziranju priprav za volitve v Zvezni in Republiški zbor ter izbiri kandidatov za obe samoupravno politični šoili- Spričo dejstva, da komisija ne sme neposredno vplivati na izbiro kandidatov, temveč, da mora le načelno usmerjati in oblikovati politiko kadrovanja, uspehi komisije niso tako očitni. V bodoče bi bilo prav, če bd bila komisija resnični koordinator dela obratnih odborov, ker se po taki dejavnosti komisije kaže potreba. strani, namerava Sindikalna podružnica preko delovnega odbora še bolj izpopolniti ustrezne organizacijske akcije, obenem pa tudi nuditi izdatnejšo pomoč svojcem umrlih, kadar se le-ti znajdejo v kritičnem materialnem položaju. Zlasti bi bilo pozdraviti še intenzivnejše sodelovanje sindikalnih aktivov delovnih enot v naši delovni skupnosti, kakor tudi krajevne skupnosti. DOHODKI IN IZDATKI SKLADA VZAJEMNE POMOČI ZA POGREBE V tej mandatni dobi so zna- šali dohodki kot sledi: Ndin — prispevki članov kolektiva 7314,39 — dotacija Sindikalne podružnice 2000,00 — obresti od naložene glavnice pri hranilnici 685,42 — najemnina za pogrebni voz 560,00 — sadio na dan 1. 3. 1965 1420,97 Izdatki v 2-letni mandatni dobi so znašali: N-din — dodelitev socialne pomoči svojcem 740,00 Poročilo in problematika počitniškega doma na Rabu za leto 1966 Poročilo organizacijsko kadrovske komisije Letno poročilo odbora vzajemne pomoči — nakup vencev 3057,60 — honorarji pevski sekciji 1860,00 — honorarji vozniku 175,00 — honorarji moštvu pogrebnih nosačev 1180,00 — prevozi z avtobusom, avtofur gonom ipd. 911,00 — dnevnice, povračilo potnih stroškov 356,00 — prispevki za honorarje (občas. del. razm.) 548,37 — poštnine za denarna nakazila 30,00 —i stroški administrativnega poslovanja 36,00 — nakup in popravilo uniform ipd. 509,76 Smernice za delo komisije si je komisija zadala že na prvem zasedanju v obliki akcijskega programa. Akcijski program je obsegal: ! — reševanje socialnih problemov zaposlenih žena, — izvedba ankete, — izmenjava mnenj na podlagi medsebojnih razgovorov s sosednjimi podjetji. Kljub temu, da akcijski program navidezno ni bil obsežen, je anketa pokazala mnogo nerešenih vprašanj in problemov. Da bi rezultate oz. potrebe, ki so bile izražene predvsem v anketi čim laže in v čim večji meri uresničili, smo se povezali s komisijo za ženska vprašanja pri DSP. Tako smo skupno reševali več problemov in organizirali: — praznovanje 8. marca, dan žena; — predčasni prehod na 42-umi delovnik za zaposlene žene; — redne zdravstvene preglede za zaposlene žene; — otroško varstvo, predvsem predšolske in šolske mladine; — popravila in vzdrževanje voza in garaže 274,36 — nagrade ob zaključku leta sodelavcem 1740,00 Saldo ob zaključku leta izkazuje aktivno, ki sicer trenutno zadovoljuje, vendar je treba že predvidevati stroške, ki bodo nastali z nakupom novih uniform, ker so sedanje že dokaj dotrajane, prav tako se bo temu pridružil še strošek ob nabavi druge opreme, vzdrževanje voza, garaže ipd. Ob predlaganem povečanju prispevka je Sindikalna podružnica prepričana, da bo pri teh akcijah tudi v bodoče lahko delovala skladno s svojim humanim ciljem. — izobraževanje izven delovnega mesta; —i medsebojno izmenjavo mnenj s Cinkamo Celje in EMO Celje v pogledu družbene aktivnosti zaposlenih žena; — dva daljša izleta; —- obdaritev otrok naših zaposlenih delavcev, ki so izven tistih območij, katerim daje sindikat dotacije. Anketo smo sicer izvedli s pomočjo kadrovske službe in je pokazala ne samo zanimive podatke, temveč tudi inciativo za bodoče delo. Tako je ostalo še precej nerešenih vprašanj, kot npr.: — skrb za prehrano, — skromna udeležba žena v samoupravnih organih, — otroško varstvo, — skrb za razvedrilo, — socialna vprašanja, — predvsem pa velika želja za nadaljnjim izobraževanjem na delovnem mestu kakor tudi izven delovnega mesta. V okviru te dejavnosti je v letošnjem letu potrebno priskrbeti finančna sredstva, ki jih predvidevamo vsaj 400.000 S-din. 38 individualnih prošenj. Komisija je rešila 21, ostalih 17 pa je dala UO ŽS v končno rešitev. Na predlog sindikalnih pododborov delovnih enot je bilo omogočeno v 1965. letu 37 članom našega kolektiva brezplačen oddih oz. letovanje v naših počitniških domovih na Svetini in Rabu v trajanju od 5—10 dni. V letu 1965 je imela komisija 750.000 S-din izredne socialne pomoči in 750.000 S-din izredne pomoči za oddih. Ta sredstva so bila v tem razdobju prekoračena v višini 330.000 S-din. V letu 1966 je komisija obravnavala vsa vprašanja skupaj s Komisijo za prošnje in pritožbe. Obravnavanih je bilo skupaj 43 prošenj in 7 pritožb. V danih možnostih je bilo ugodno rešenih 37 prošenj, dočim smo štiri odstopili UO Žš v rešitev. V času praznikov 1. maj in 29. november je bilo obravnavanih 171 prošenj in predlogov sindikalnih pododborov delovnih enot za dodelitev izredne socialne pomoči bolnim članom kolektiva. Komisija je ugodno rešila 102 prošnji oz. predloga, predvsem tistih prosilcev, ki bolehajo več kot en mesec in tistih, ‘ki se nahajajo v bolnicah in zdraviliščih. Poileg tega je komisija omogočila 20 članom brezplačen oddih v našem počitniškem domu na Svetini in 39 članom brezplačen oddih na Rabu. Vsak član je imel možnost koriščenja brezplačnega Ko smo organizirali športno rekreacijo z raznimi medsebojnimi tekmovanji v raznih športnih panogah, smo želeli doseči le to, da bi nudili v dnevnem prostem času našim ljudem prijetno športno razvedrilo. Ker smo pri športni rekreaciji imeli v glavnem sama tekmovanja in sicer tekmovanja med člani kolektiva, tekmovanja med kolektivi in nastopi na raznih prireditvah v počastitev državnih praznikov, so bili zaradi takšne oblike dela prizadeti ostali, ki si želijo športnega razvedrila brez tekmovanj in javnih nastopov. Zaradi tega je na našo pobudo telesnovzgojna organizacija v Štorah ustanovila oddelke za športno rekreacijo, predvsem za splošno telesno vzgojo, namizni tenis, kegljanje in smučanje. Iz programa športne rekreacije smo brisali atraktivne športe in sicer zaradi tega, ker smo prejšnja leta v teh panogah doživeli večje število manjših poškodb. Zato predlagamo, da se tudi v bodoče vodi politika športne rekreacije tako, da se oddiha v trajanju od 5 do 10 dni. Komisija je imela za potrebe izredne socialne pomoči odobrenih za 1966. leto 1,000.000 S-din. Ta znesek je prekoračila za 200.000 S-din. Komisija je poleg tega imela še odobrenih 1,000.000 S-din sredstev izredne pomoči za oddih. Ta določeni znesek je bil prekoračen ob ugodnih pogojih regresiranja za oddih v letu 1966 za 1,400.000 S-din. Komisija je v tej mandatni dobi delovala pač v danih možnostih, trudila se je, da bi zadovoljila čim širši krog prosilcev in opravičencev. Seje so bile vedno sklepčne ob ca. 75 % udeležbi članstva. Za delo bodoče Komisije v mandatni dobi 1967/68 predlagamo: 1. da se predvidi planirani znesek izredne socialne pomoči članom kolektiva za leto 1967 v višini vsaj 1,500.000 S-dinarjev; 2. da se planira znesek izredne pomoči članom za oddih v letu 1967 v višini 2,500.000 S-din, kar je nujno, v kolikor želimo našim članom nuditi v letu 1967 iste regresivne pogoje kot v letu 1966, kar vsekakor priporočamo; 3. da se formira le ena skupna komisija za prošnje in pritožbe ter socialna vprašanja; 4. da se izdela v danih možnostih Pravilnik o razdeljevanju finančnih sredstev socialne pomoči; 5. da se formira komisija iz članov, ki imajo voljo do dela na tem področju. organizirajo oblike dela, da se bo lahko aktivno vključil v športno rekreacijo sleherni član našega kolektiva. Da v tej mandatni dobi nismo izvršili vseh nalog, ki smo jih zadali, je predvsem razlog ta, da nam na tem področju primanjkuje večje število dela voljnih ljudi. Važnejši rezultati javnih nastopov na področju športne rekreacije: — Mednarodno tekmovanje v kegljanju v borbenih partijah, kjer je nastopilo 13 ekip s skupno 91 nastopajočimi; — v počastitev krajevnega praznika Štor je bilo organizirano ekipno tekmovanje v streljanju z zračno puško, kjer je nastopilo 35 posameznikov in 7 ekip; — kmalu zatem je bilo organizirano tekmovanje v streljanju z zračno puško posameznikov, kjer je nastopilo 79 tekmovalcev; — organizirano je (bilo medobratno ekipno tekmovanje v streljanju, kjer je nastopilo 17 ekip; — v počastitev Dneva vstaje smo organizirali tekmovanje v streljanju z zračno puško, kjer je nastopilo 45 tekmovalcev; — meseca maja 1965 so se pričele delavske športne igre med kolektivi celjske občine in sicer v panogah: nogomet, mali nogomet, rokomet, odbojka, šah, atletika, namizni tenis, streljanje dn kegljanje. V vseh razpisanih panogah smo se tekmovanja udeležili ki v skupnem plasmanu dosegli 1. mesto. To tekmovanje je potekalo preko celega leta; Poročilo komisije za socialna in HIV vprašanja Komisija se je v mandatni dobi 1965/66 setsala supaj 34 krat. Na svojih sejah je obravnavala vprašanja socialnega položaja zaposlenih delavcev. Pri tem je aktivno sodelovala s službo socialnega oddelka, kadrovskim sektorjem, stanovanjsko komisijo in še posebej z sindikalnimi pododbori delovnih enot. Poleg socialnih vprašanj je komisija sodelovala s HTV službo, komisijo pri DSP in komisijami pri DSE. Vendar komisija ni imela potreb po aktivnejšemu obravnavanju HTV vprašanj, ker je bila že sama HTV služba zelo močna in aktivna, da ni bilo potrebno zahtevnejših in širših oblik obravnavanj teh dokaj zahtevnih in odgovornih vprašanj. Komisija je aktivno, jposebno še v letu 1966 sodelovala z Komisijo za prošnje in pritožbe. V letu 1965 je Komisija razpravljala in obravnavala vprašanja o načinu razdeljevanja betonskega železa našim članom kolektiva. V letu 1965 je komisija za praznike 1. maj, 29. november in Novo leto na osnovi sprejetih sklepov in izdelanih seznamov socialnega oddelka in preveritve istih od strani sindikalnih pododborov delovnih enot, nudila socialno pomoč našim delavcem v obliki denarne pomoči ali paketov skupno 138 članom kolektiva. Komisija je sama ali preko delegacij sindikalnih pododborov delovnih enot tudi obiskala vse tiste ki bolujejo več kot mesec ali se nahajajo v bolnicah oz. zdraviliščih. Skupaj s Komisijo za prošnje in pritožbe je bilo v letu 1965 obravnavanih Poročilo komisije za družbeno aktivnost žena Poročilo komisije za rekreacijo Poročilo rekreacijske dejavnosti se nanaša na obdobje od 20. I. 1965 do 20. I. 1967. Pri programiranju organizirane rekreacije v železarni smo upoštevali interese posameznih skupin in pripravili takšen program, ki je članom kolektiva najbolj dostopen in ne zahteva od njih veliko časa, stroškov, znanja in obremenitev. Organizirana rekreacijska dejavnost poteka po posameznih področjih in sicer na področju športne rekreacije, letovanja, izletništva in kulture. ŠPORTNA REKREACIJA V LETI 1966 — v istem času, ko smo sodelovali na delavskih športnih igrah, smo vršil priprave z izbirnimi športniki za nastop na največji vsakoletni prireditvi, Metalurških igran, ki so se vršile v Ravnah. Metalurških iger smo se udeležili v vseh panogah, razen v od Dojki. Na Metalurških igran na Kavnah je «nastopilo 47 naših izDranih športnikov. V skupnem plasmami smo dosegli 3. mesto; — ob priliki kolektivnega izleta na Svetino v počastitev Dneva Dorca je bilo organizirano športno tekmovanje v namiznem tenisu, streljanju in balinanju. V vseh panogah je nastopilo 160 tekmovalcev; — ob zaključku leta je bil organiziran novoletni turnir v kegilanju v borbenih partijah, kjer je nastopilo 80 članov našega kolektiva; — za zaključek sezone športne rekreacije smo organizirali smučarsko tek-vanje na Svetini, kjer je sodelovalo 60 tekmovalcev. Rezultati in prireditve športne rekreacije za leto 1966 — Medobratno tekmovanje v keljanju v borbenih partijah, nastopilo je 3 ekip, skupno 80 nastopajočih. — Tekmovanje v streljanju Medobratno tekmovanje z zračno puško posameznikov (66 tekmovalcev). Medobratno ekipno tekmovanje z zračno puško (9 ekip). Medobratno tekmovanje z zračno puško posameznikov (49 tekmovalcev). V počastitev Dneva borca na Svetini tekmovanje z zračno puško (110 tekmovalcev) . — Meseca aprila 1966 so se pričele delavske športne igre med kolektivi celjske občine in sicer v panogah: nogomet, mali nogomet, rokomet, odbojka, šah, atletika, namizni tenis, streljanje in kegljanje. V začetku tekmovanja so naše ekipe solidno štartale, saj smo bili ob zaključku prvega dela tekmovanja na prvem mestu. Istega leta jeseni so se delavske igre nadaljevale. Naše ekipe pa v tem delu tekmovanja niso s tako resnostjo nastopile kot v začetku. Ker smo imeli ekipe za vse panoge dokaj solidno pripravljene za sodelovanje na delavskih športnih igrah, so nas pri teh nastopih razočarali vodje posameznih panog, predvsem pri odbojki in malem nogometu. Če bi v teh dveh panogah naše ekipe sodelovale me glede na njihov plasma, bi reprezentanca Železarne Štore lahko ponovno osvojila pokal skupnega zmagovalca. Tako pa smo zaradi organizacijskih hib zasedli tretje mesto. Na tem tekmovanju so se vsekakor najbolj izkazale ekipe, ki so sodelovale v nogometu in kegljanju. — Poleg že omenjenih prireditev smo že v samem začetku leta posvečali največjo skrb pripravam za nastop na Metalurških igrah in istočasno pričeli s pripravami za izvedbo Metalurških športnih iger, ki so se vršile v Štorah 27. avgusta 19b6. Ker smo se močno zavedali, da bo to v tem letu največja športna manifestacija v našem kraju, smo se k temu primerno tudi angažirali in bilo je opaziti, da je druga dejavnost zaradi tega nekoliko popustila. Ko so bile Metalurške igre za nami, smo lahko ugotovili, da naš trud ni bil zaman, kajti dobili smo laskave pohvale, da so bile to doslej organizacijsko in kvalitetno najboljše igre. Veselilo nas je; da smo igre dobro organizirali, najbolj pa nas je veselilo to, da so naši športniki prvič kar obstojajo Metalurške igre resno posegli v borbo za najboljša mesta. Kljub temu, da smo v končni uvrstitvi pnonovno bili zadnji, smo se na osnovi doseženih rezultatov lahko upravičeno tolažili, da smo bili častno zadnji. kajti razlika med prvim in zadnjim je bila samo 2 točki, dočim je ta razlika v preteklem letu na igrah v Ravnah bila znatno večja, saj je prvo plasirana ekipa imela 18 točk, mi pa samo 9. ' Že sedaj vemo, da bodo Metalurške igre za leto 1967 na Jesenicah. Določene so že panoge, zato smatramo, da bi se za te nastope morali pripravljati z večjo resnostjo, kot pa smo se vsa leta nazaj. — Tudi to leto smo zaključili program športne rekreacije s smučarsko tekmo na Svetini, ko smo organizirali tekmovanja za vse starostne skupine, katerega se je udeležilo blizu 80 tekmovalcev. Na te tekme smo povabili tudi člane Cinkarne, Celjskega tiska in Ljudske milice Celje. Objavili smo le osrednje prireditve na področju športne rekreacije, dasi je bilo manjših medsebojnih srečanj še mnogo več. LETOVANJA V LETU 1965/66 Iz podatkov prejšnjih let je razvidno, da se organizirano letovanje v Železarni iz leta v leto izboljšuje. Če pri tem navedemo samo primer, da je v letu 1964 letovalo 599 članov našega kolektiva s svojci, v letu 1965 642 v letu 19o6 pa že 953 cianov kolektiva s svojci, vidimo, da se organizirano -letovanje vidno izboljšuje, to pa predvsem iz razloga, ker so se iz leta v leto izoolj sevati pogoji letovanja. Ko govorimo o vse večjem interesu za letovanja, misiimo tu predvsem na naš počitniški dom na Rabu, kakor tudi letovanja v tujih domovih in tujih krajih. Ud tem pa nikakor ne moremo Diti zadovoljni z letovanjem na Svetini, če navedemo samo primer, da je v letu 1964 letovalo na Svetini 72 članov našega kolektiva s svojci, v letu 1966 pa še samo 46 članov kolektiva s svojci in še to predvsem samo tisti, «ki jim je sindikalna podrunica železarne štore omogočila brezplačni oddih na Svetini, je to občuten korak nazaj. Ti podatki nam kažejo, da je skoraj čas, da pristopimo k reševanju problematike rentabilnosti obeh domov na Svetini, kajti pod takšnimi pogoji obratovanja ni moč pričakovati boljšega obiska. Smatramo, da bi izvršni odbor sindikalne podružnice moral odločnejše pristopiti k reševanju vseh rekreacijskih vprašanj in zavzeti takšno politiko dela, da bi vsi objekti služili svojemu namenu. Že leta 1964 je Komisija za rekreacijo predlagala, naj se uvede vzpodbudni regres za letni oddih in sicer za tiste osebe, ki so že dalj časa zaposlene v našem podjetju. Vsi podatki nam izkazujejo, da je še vedno pri organiziranem letovanju najmanj tistih, ki so tega najbolj potrebni in zato smatramo, da bo treba v bodoče iskati vse možne oblike in ustrezne pogoje za letovanja tistih, ki so ga nujno potrebni, pa si ga iz kakršnihkoli razlogov ne morejo privoščiti. Zasedba posameznih domov je bila v preteklem obdobju naslednja: g S Cd (f) H CZ) 1965 470 28 144 = 642 1966 573 46 334 = 953 Od tega so letovanja koristili: Rab 1965: 173 članov kolektiva, 89 svojcev, 118 otrok -f 90 gostov = 740; 1966: 228 članov kolektiva, 103 svojci, 171 otrok -1-71 gostov = 573. Svetina 1965 13 članov kolektiva, 7 svojcev, 8 otrok = 28; 1966 28 članov kolektiva, 3 svojci, 9 otrok + 6 gostov = 46. Tuji domovi 1965 144 članov s svojci; 1966 334 članov s svojci. Iz podatkov je razvidno, da se je število letovanj v tujih domovih znatno povečalo, to pa predvsem zaradi tega, ker so bili regresi sproščeni in skrb za pravočasno rezerviranje prostih kapacitet v tujih domovih in krajih. Tudi zasedba na Rabu je zadovoljiva, k čemer je pripomogla organizacija prevozov z avtobusi. Iz zapiskov knjige za pritožbe in pohvale je razvidno, da je večina gostov izredno zadovoljna s celotno organizacijo, strežbo, gostoljubjem itd., v počitniškem domu na Rabu. Kljub temu pa bi se še dalo marsikaj izboljšati predvsem v pogledu razvedrila gostov v našem domu. V zadnji sezoni smo poskrbeli za nekaj športnih rekvizitov, montirali novo rusko kegljišče in izgradili igrišče za balinanje, ki pa zaradi slabega materiala še ni bilo sposobno za igranje. Za letošnjo letno sezono predlagamo, da bi nabavili športni čoln in rekvizite za podvodni ribolov. Poleg športnih rekvizitov bi se naj uredila mala knjižica. Tu predvsem mislimo na knjige z zabavnimi vsebinami in revije. Našteli smo le nekatere stvari. Novi komisiji pri- poročamo, da upošteva te naše predloge in tudi sama predlaga, kaj naj bi se še vse izboljšalo v vseli počitniških domovih, da bi se člani našega kolektiva na svojem oddihu kar naj Dalje počutili. IZLETNIšTVO 1965/66 Kot vsa prejšnja leta smo tudi v zadnjem obdooju lanko zadovoljni z izleti elanov našega kolektiva. V letu 1965 je bilo organiziranih 22 izletov s sikupno udeležbo 580 članov kolektiva Železarne Štore. Poleg omenjenih izletov je bil organiziran kolektivni izlet na Svetino, ki se ga je udeležilo 820 članov kolektiva s svojci. Ob priliki kolektivnega izleta je bila na Svetini proslava v počastitev Dneva borca, športne prireditve in prosta zabava s plesom. Poseben izlet je bil organiziran v Celovec, kjer so si naši izletniki ogledali drsalno revijo. Izleta v Celovec se je udeležilo 40 članov kolektiva. V zimski sezoni je bil organiziran izlet na Svetino in na Zelenico, ki so se ga udeležili naši smučarji. V letu 1966 je bilo organiziranih 24 izletov. Poleg navedenih je bil organiziran izlet v Ljubljano na ogled svetovnega prvenstva v hokeju, ki se ga je udeležilo 40 članov našega kolektiva. Nadalje je bil organiziran tudi izlet v Celovec na ogled drsalne revije. Udeležilo se ga je 36 članov našega kolektiva. Za naše žene je bil organiziran enodnevni izlet v Trst, ki se ga je udeležilo 40 članic našega kolektiva. V zimski sezoni smo tudi v tem letu za naše smučarje organizirali izlet na Svetino ter na Zelenico s skupno udeležbo 70 smučarjev. V tem letu smo doživeli izreden uspeh IZDATKI a) osebni 1, Honorarji — nagrade 2. Prispevki b) funkcionalni 1. Občni zbori 2. Neporab. sredstva iz 1. 1966 3. Službena potovanja c) materialni 1. Zavarovanje inventarja 2. Pisar, potrebščine, obrazci 3. Naročnine časopisov, revij 4. PTT stroški 5. Denarni promet 6. Nabava strokovnih knjig d) dotacije 1. Vzajemno društvo 2. Odbor za pogrebe 3. Aktiv žena 4. Novoletna jelka 5. Razno e) pomoči 1. Bolnim in soc. šibkim članom 2. Za letni oddih f) ostalo 1. Kulturno prosvetno delo 2. Fizikultura — rekreacija 3. Kulturno razvedrilo — izleti 4. Razni izdelki 5. Stroški TK ZKS Skupaj izdatki: s kolektivnim izletom na Svetino ob priliki prosiave Dneva borca, saj se ga je udeležilo 1050 članov našega koleK-civa s svojci. število izletov, kakor tudi število udeležencev vseh izletov so priča zadovoljivega interesa za to zvrst rekreacije, predvsem pa je polivamo, da so izieti vsebinsko bogatejši, kot so bili pred parimi leti. Skoraj m bilo izleta brez pripravljenega programa. Izletniki so se posluževali vrste športnih rekvizitov, iskali ugodne kraje za kopanje, ogledali so ši naše znamenite kulturne kraje in poskrbeli za prijetno razvedrilo. Na tem področju je čutiti določen napredek, obstaja pa še vrsta možnosti, da se naše redno izletništvo obogati, predvsem glede izbire krajev in izboljšanja vsebine izleta. Ob tej priliki smatramo, da bi v boder če kazalo spremeniti način financiranja izletov, predvsem tistih, ki jih organizirajo ekonomske enote. Ključ, da se sredstva delijo po številu zaposlenih, ne more biti realen, ker se ugotavlja, da so si močnejši obrati lahko privoščili boljše izlete in to na račun tistih, ki se izleta niso udeležil. Ker pa se stremi za tem, da se izleta, če ga že organizira ekonomska enota, udeležijo vsi zaposleni, potem se naj poiščejo takšne oblike, da se bodo izletov^ res vsi udeležili. Pri tem bi bilo možno, da se sredstva odobrijo na osnovi števila izletov in števila udeležencev izletov, ne pa vnaprej. Zato smatramo, da naj nova komisija naše pripombe upošteva in na osnovi doseženih rezultatov na tem področji} izdela programe v takšnih oblikah, d4 bi se celotno rekreacijsko delo uspešneje razvijalo, kot do sedaj . Tine Veber 5.000 1.000 2.500 200 2.000 60 1.500 700 200 150 500 900 3.000 3.000 5.000 2.000 15.000 25.000 5.000 16.000 22 000 1.143.19 2.587.02 114.440,21 Predlog proračuna SINDIKALNE PODRUŽNICE ŽELEZARNE ŠTORE ZA LETO 1967 Pozicija Besedilo N-din DOHODKI a) redni i. Članarina 35 % 45.500 b) izredni " ’ 1. Dotacije od podjetij 60.000 2. Seminarji, seje, posveti 6.353,19 Neporab. sredstva TK ZKS 2.587,02 Skupaj dohodkov: 114.440,21 Poročilo o predvidenih in doseženih dohodkih in izdatkih po proračunu za leto 1966 (do 31. 12. 1966) d Besedilo o 'n O Oh Predvideno po pr orač. Doseženo N-din DOHODKI a) redni 1. Članarina 35 % 39.600 45.628,25 b) izredni 33.000 51.700 1. Dotacije od podjetij 5.030,49 5.030,49 2. Neporab. sredstva iz 1. 1966 1.789,10 4.289,10 3. Posojilo TVD Partizanu 2.500 2.500 4. Posojilo TVD Part. za smuči 2.484,24 2.487,84 Skupaj dohodkov: 84.403,83 111.635,68 IZDATKI a) osebni 1. Honorarji — nagrade 3.200 3.770 2. Prispevki 800 754,06 b) funkcionalni 1. Občni zbori 2.000 1.248,50 2. Seminarji, seje, posveti 500 117 3. Službena potovanja 2.000 1.239,40 c) materialni 1. Zavarovanje inventarja 300 54,75 2. Pisar, potrebščine, obrazci 1.000 931,01 3. Naročnine časopisov, revij 500 637,10 4. PTT stroški 200 10,40 5. Stroški denarnega prometa 150 119,68 6. Nabava strokovnih knjig 200 741,30 d) dotacije 1. Vzajemno društvo 2.000 600 2. Odbor za pogrebe 2.000 2.000 3. Aktiv žena 2.000 2.000 5. Razno 2.000 1.680 e) pomoči 1. Bolnim in soc. šibkim članom 10.000 11.148,40 2. Za letni oddih 10.000 24.001,35 f) ostalo 1. Kulturno prosvetno delo 7.000 4.124,20 2. Fizkultura — rekreacija 12.000 5.996,91 3. Kulturno razvedrilo — izleti 22.000 23.287,75 4. Nepredvideni izdatki 2.764,73 2.119,02 5. Stroški TK ZKS 1.789,10 1.702,08 6. Metalurške igre — 14.412,56 Skupaj izdatki: 84.403,83 102.695,47 doseženi dohodki 111.635,68 doseženi izdatki 102.695,47 razlika dohodek 8.940,2*1 v ročni blagajni 30 na žiro računu 8.910,21 PROGRAM I REKREACIJSKE DEJAVNOSTI ZA LETO 1667 ŠPORTNA REKREACIJA: — Mesec februar: smučarsko tekmovanje na Svetini vseh starostnih skupin. — Vsako sobo*o in nedeljo: šole smučanja na Svetini pod strokovnim vodstvom » za člane kolektiva železarne štore. ♦ — Mesec marec: ♦ organizirati tri kolektivne izlete na spomladansko smuko predvsem za smučarje, ki se redno udeležujejo smučarskih tečajev na Svetini. ♦ — Mesec februar: ♦ pripraviti našo smučarsko reprezentanco za smučar- sko tekmovanje v okviru delavskih športnih iger. — Mesec februar: odprto nagradno medobratno tekmovanje posameznikov, v streljanju z zračno puško. — Mesec februar, marec, april: sistematične priprave vseh izbranih tekmovalcev za nastop na delavskih športnih igrah. — Mesec marec: pričetek mednarodnega Tekmovanja v kegljanju v borbenih partijah po liga sistemu. — Mesec marec: mednarodno tekmovanje v namiznem tenisu. — Mesec april: medobratno tekmovanje v šahu. — Mesec maj: medobratno ekipno tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško. — Mesec maj: pričetek sistematične priprave za nastop na Metalurških športnih igrah na Jesenicah. — Mesec junij: medobratno tekmovanje v atletiki. — Mesec julij: kolektivni izlet na Svetino z organizacijo športno-za-bavnega programa. — Mesec avgust: metalurške športne igre na Jesenicah. — Mesec september: nadaljevanje delavskih športnih iger. — Mesec oktober: pričetek rekreacijske vadbe v telovadnici. — Mesec oktober: pričetek tekmovanja v streljanju z zračno puško po liga sistemu. — Mesec november: v počastitev 29. novembra športne prireditve med kolektivi. — Mesec december: priprave na smučarsko sezono. — Mesec december: novoletni turnir med kolektivi v kegljanju. : PREDRAČUN šoortne rekreacije za leto 1967 — nabava najnujnejših športnih rekvizitov (copati, dresi, žoge itd.) ........................ 3,500,00 — stroški mednarodnih tekmovanj .......... 1.800,00 — stroški tekmovanja na delavskih športnih igrah — prijavnina po panogi à 30,00, prevozni stroški itd........................ 850,00 — metalurške športne igre na Jesenicah . . 2.500,00 — športni rekviziti za počitniški dom na Rabu .................................... 500,00 — stroški tekmovanj med kolektivi ........ 1.350,00 — republiško šahovsko prvenstvo............. 850,00 — smučarski tečaji ......................... 600,00 — najemnina športnih igrišč in dvoran .... 2.000,00 — strokovna literatura ..................... 400,00 — nepredvideni stroški ................... 1.000,00 SKUPAJ: .................................. 15.350,00 N-din N-din N-din N-din N-din N-din N-din N-din N-din N-din N-din N-din Osnutek pravilnika odbora vzajemne pomoči Že leta 1953 je Sindikalna podružnica Železarne Štore dala pomembno pobudo, ko je ustanovila takrat takoimenovani odbor hitre pomoči. Naloga tega odbora je bila, da oragnizira spremstvo na zadnji poti v primeru smrti člana kolektiva ali upokojenca, kakor tudi pomoč svojim članom, če jih doleti nesreča. Sredstva za uresničitev teh humanih akcij so prispevali člani kolektiva z vplačevanjem redne mesečne članarine in z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se je solidarno odzval celoten kolektiv. V letu 1954 je bilo sklenjeno, da se odbor preimenuje v odbor za pogrebe in odtlej deluje izključno v cilju, pomagati najožjim svojcem umrlih članov kolektiva in upokojencev z organiziranjem pogrebov, financiranjem nastalih stroškov in ne nazadnje s tem, da v imenu kolektiva stori vse potrebno v okviru dolžne pietete do umrlega ter izkaže poslednjo čast. Sindikalna podružnica se zaveda, da je bila organizirana izvedba humanih akcij, ki so bile v zvezi z nalogami odbora, možna prav zaradi zavesti solidarnosti kolektiva, kar se kaže zlasti v tem, da k omogočanju akcij prispevajo vsi člani de- 1 1. Splošna določila 1. člen Za financiranje organizacije in tehnične izvedba dostojnih pogrebov za umrle člane delovne skupnosti železarne štore (v nadaljnjem besedilu »podjetje«) in za umrle upokojence, ki so bili upokojeni kot delavci podjetja, ustanovi sindikalna podružnica podjetja sklad vzajemne pomoči (v nadaljnjem besedilu »sklad«) 2. člen Sklad tvorijo: — prispevki aktivnih članov delovne skupnosti podjetja, — dotacije sindikalne podružnice, — dohodki za posojanje pogrebnega voza nečlanom kolektiva. 2. Organi sklada 3. člen Sklad upravlja poseben organizacijski odbor vzajemne pomoči pri Sindikalni podružnici podjetja v nadaljnjem besedilu: odbor. Odbor je predlagan in izvoljen po vsakokratnem izvršnem odboru Sindikalne podružnice podjetja, njegova mandatna doba pa traja toliko časa, kolikor časa traja mandatna doba izvršnega odbora. 4. člen Upravljanje m uporaba ter finančno poslovanje sklada je podrejeno periodični reviziji nadzornega odbora Sindikal- lovne skupnosti svoje redne mesečne prispevke. Z namenom, da bi bili vsi člani delovne skupnosti, kakor tudi tisti, ki so odšli v pokoj, obveščeni o nalogah in delovanju tega odbora daje sind, po-druž. v objavo osnutek novega pravilnika, po katerem se uravnava delo. Seveda je odbor tudi doslej delal po določilih pravilnika in besedilo objavljenega osnutka ni nekaj povsem novega; besedilo prejšnjega pravilnika je le izpolnjeno in deloma spremenjeno ravno zato, da bo sindikalna podružnica lahko še bolj pomagala prizadetim. Sprememba, ki jo osnutek predlaga, zadeva tudi prispevke v sklad vzajemne pomoči za pogrebe. Dosedanji določeni in sprejeti prispevek je bil vse od leta 1954 nespreme-menjen 2,40 Ndin na leto za člana delovne skupnosti; medtem pa so se povečali stroški ob pogrebih, zato je predlagan v osnutku večji prispevek. Menimo, da bodo vsi člani kolektiva to spremembo vzeli z razumevanjem na znanje, saj gre pri tem za izkazovanje zavesti solidarnosti, ko se v trenutkih nesreče moramo za prizadete še bolj zavzeti. ne podružnice; finančna sredstva sklada morajo biti naložena pri denarnem zavodu na hranilno knjižico. 5. člen Namen sklada je, s finančnimi sredstvi, ki so v skladu odnosno se vanj stekajo, financirati organiziranje in tehnično izvedbo dostojnih pogrebov preminulih članov kolektiva in upokojencev delovne skupnosti podjetja, financiranje s tem v zvezi opravljenih storitev ter dodeljevanje denarne pomoči socialno šibkim, po preminulem, preostalim družinskim članom (zakonec, otroci). 6. člen Odbor sestavljajo: — predsednik odbora, — blagajnik odbora, ki opravlja obenem tajniške posle in v odsotnosti na-domestuje predsednika, — trije člani. 7. člen V pristojnost predsednika spada: — sklicevanje sej odbora, — sklicevanje periodičnih sej ob zaključku polletja zaradi pregleda poslovanja in obravnavanja tekočih nalog, — koordinacija dela odbora, V pristojnost blagajnika spada: — blagajniško poslovanje, izplačila in vplačila, — tajniški posli: vodenje zapisnikov ipd., — nadomestovanje predsednika v njegovi odsotnosti. 8. člen Za vsa organizacijska vprašanja, sprejemanje obveznosti finančnega značaja kakor tudi za vse naloge, ki se postavljajo v zvezi z organiziranjem in tehnično izvedbo pogrebov, se obravnavajo in sprejemajo odgovarjajoči sklepi izključno na sejah odbora. 9. člen Odbor lahko povabi na seje tudi predstavnika uprave podjetja, predstavnika delovne enote in predstavnika družbenopolitičnih organizacij, katerim je pokojnik prej pripadal. Predstavniki sodelujejo s posvetovalnim glasom. 3. Vplačlia v siklad 10. člen Vsi člani delovne skupnosti podjetja vplačujejo v sklad redni mesečni prispevek ND. 1.— na člana; zaradi enostavnejšega poslovanja se vplačilo opravi tako, da obračunska služba podjetja odtegne vsakemu članu delovne skupnosti ob koncu vsakega polletja ND. 6.— po plačilni listi osebnih dohodkov, tako da znese letni odtegljaj ND. 12.— na vsakega člana. Vplačevanje prispevkov se prične od 1. 1. 1967 dalje. 11. člen Iz naslova vplačila rednih prispevkov članov delovne skupnosti Železarne Štore izhaja tudi pravica do denarne pomoči, ki gre svojcem za primer smrti člana delovne skupnosti ali upokojenca oziroma financiranje storitev v smislu tega pravilnika. 4. Naloge odbora 12. člen V primeru smrti člana delovne skupnosti podjetja ali upokojenca ima odbor vzajemne pomoči za pogrebe opraviti naslednje: — dogovori se s svojci umrlega glede kraja, časa in oblike pogreba; — organizira in uredi tehnično izvedbo dostojnega pogreba upoštevajoč pri tem običaje in navade; — izvede, kar je v zvezi s pieteto ob smrti člana delovne skupnosti oziroma upokojenca; — pomaga z nasveti oziroma s posredovanjem pristojnih organov, če svojci umrlega zaprosijo za takšne usluge, ki so v zvezi z uradnimi in drugimi opravili ob smrti člana delovne skupnosti oziroma upokojenca; — financira storitve v smislu določil tega pravilnika. 13. člen Odbor organizira in vodi tehnično izvedbo pogrebov v smislu izvrševanja nalog po predhodnem členu tega pravilnika za: — umrle člane kolektiva delovne skupnosti podjetja ne glede na to, koliko časa so bili v delovnem razmerju v podjetju pred smrtjo; — umrle upokojence ne glede na to, kdaj so bili upökojeni ob pogoju, da so bili ob smrti upokojenci podjetja. 14. člen S privoljenjem odbora lahko moštvo nosačev in voznik pogrebnega voza sodelujejo pri. pogrebih umrlih družinskih članov upokojencev in članov delovne skupnosti podjetja, vendar stroške v takšnih primerih plača naročnik. 15. člen Odbor prevzame skrb za izvedbo nalog, ki so v zvezi z organizacijo pogreba samo tedaj, če to zahtevajo svojci umrlega in če je naznanilo zahteve odboru pravočasno sporočeno. Svojci umrlega, ki želijo, da odbor pogreb organizira in izvede, sporočijo svojo zahtevo predsedniku odbora ali pa njegovemu namestniku ali pa se obrnejo direktno na sindikalno podružnico po možnosti še tisti dan, ko je član kolektiva ozirom» upokojenec umrl, najkasneje pa naslednji dan v dopoldanskih urah. Odbor stopi v stik s svojci umrlega tudi samoiniciativno takoj po smrtnem primeru, to pa more le tedaj, če je obveščen . 16. člen Odbor ne odloča, niti ne daje priporočil glede oblike, v kateri naj se pogreb opravi, tj. ali naj bo pogreb opravljen v civilni ali cerkvenoobredni obliki temveč to prepušča v celoti svojcem. Le v primeru, da svojcev ni, lahko odbor ukrepa samoiniciativno. 17. člen Pri pogrebih, ki jih organizira in vodi njih izvedbo odbor, sodelujejo in izvršujejo svoje naloge: — organizacijski odbor; — moštvo pogrebnih nosačev in njih reditelj; — voznik pogrebnega voza; — pevci pevske sekcijg DPD Svobode; — po odboru določen delegat; — predstavnik sindikalne podružnic« s sindikalnim praporom. 18. člen Odbor lahko dovoli uporabo pogrebnega voza tudi v primeru smrti drugih občanov, ki niso člani delovne skupnosti podjetja; v takih primerih pa zaračuna uporabo voza po tarifi, glede na oddaljenost pokopališča. 19. člen Iz sredstev sklada se izplačujejo v zvezi s poslovanjem in storitvami po tem pravilniku: — stroški za nakup 2 vencev ob vsakem pogrebu; — honorar moštvu pogrebnih nosačev in njih reditelju; — honorar vozniku pogrebnega voza; — honorar pevski sekciji DPD »Svoboda«; — honorar za blagajniško in tajniško poslovanje; — polovična dnevnica določenemu delegatu in praporonoši; — socialna pomoč; — stroški za vzdrževanje pogrebnega voza in garderobna oprema moštva nosačev in voznika; — drugi morebitni izdatki v zvezi s pogrebi. 20. člen O vseh izplačilih, ki so neposredna v zvezi s pogrebnimi stroški iz prejšnjega Člena, se odloča na sejah odbora. 21. člen Za vse storitve in organizacijske aranžmaje, ki so vezani na finančne stroške, se zavezuje in odgovarja za njih izvedbo odbor samo v okviru razpoložljivih sredstev sklada. 22. člen Svojci umrlega člana kolektiva ali upokojenca podjetja se lahko obrnejo na odbor s pismeno vlogo za dodelitev socialne pomoči, če so v težkem sociainei» stanju. Za svojce v smislu tega člena se štejejo zakonec in nepreskrbljeni otroci. Pomoč je lahko le enkratna in se izplača le enemu najožjemu svojcu, Odbor sklepa in odloča o dodelitvi pomoči le na podlagi pismene vloge prosilca. 23. člen Odbor lahko v primerih, ko član delovne skupnosti ali upokojenec umre izven svojega stalnega bivališča io je želja svojcev, da se posmrtni ostanki prepeljejo na domače pokopališče, odobri delno plačilo s prevozom nastalih stroškov (autofurgon) vendar največ do zneska 200 N-din. S tem so mišljeni v glavnem primeri, ko član delovne skupnosti ali upokojenec umre v bolnišnica. Kriterij za odobritev te pomoči je gmotno stanje, v katerem se prosilec nahaja in je potrebna predložitev računa, ki ga izstavi prevoznik. 24. člen Razen s tem pravilnikom določenih izplačil, ne more odbor na račun sredstev sklada odobriti nobenih drugih finančnih izdatkov. 25. člen Za morebitne dopolnitve ali spremembe tega pravilnika je pristojen izvršni odbor sindikalne podružnice podjetja. Osnutek tega pravilnika smo objavili z namenom, da se člani z njim seznanijo in dajo nanj svoje pripombe. Pripombe jc poslati v pisarno sindikalne podružnice Ž. š. do 1. marca 1967. Osnutek pravilnika sklada vzajemne pomoči za pogrebe