87 Politične stvari. Specijaliteta konstitucijonalizma „z avstrijsko marko". V državnem zboru avstrijskem je te dni, ko je bil razgovor o sekundarnih železnicah, češki poslanec dr. Rieger v dveh govorih omenil in grajal neko posebnost avstrijske ustave, kakoršne drugje ni. Zato bodi tu kratek posnetek teh govorov, ki sta res prav jedro zadela. „Obžalovati moram — je rekel dr. Rieger — da v tej zbornici še zmerom vlada nekak duh, ki v vsakem predlogu, naj bo kakoršnega koli pomena, vidi nevarno prikazen, da se z njim hoče doseči kak naroden, kak političen ali kak državopraven cilj, čeravno tacega namena nikakor nima. Jaz sem v odseku pobijal tako sumničenje, pa ga nisem mogel pobiti. Tudi tam sem naletel na enak upor, enak duh, in žal mi je, da moram tu javno izreči to, da dokler bo slavna zbornica tacega duha, je težko nadejati se složnosti vseh strank o gospodarskih in v obče o vseh koristnih vprašanjih. Ko smo stopili v to zbornico, se nam je reklo, da o narodao-gospodarstvenih zadevah 88 tomo v s i složno ravnali, zdaj pa moram žalibog naravnost reči, da sem uže ob upanje, da bo to tudi na tem polji kdaj mogoče". Nadalje je dokazal dr. Rieger, da vladna predloga o stranskih železnicah ni druzega nič ko cela vrsta pooblastil, katera hoče ministerstvo dobiti od zbornice poslancev, da potem dela po svoje. Najhuje pri tem je pa to, da si hoče vlada pridržati prostost, da posameznim družbam (zadrugam) sme poboljškov dajati popolno po svoji volji. Kamo pridemo, če bi postavo dajalni državni zbor vladi dajal pravico oproščevanja davkov in da bi sama za-se delala finančne postave? Dalje je rekel Rieger: „Drug, nekaj bolj skrit, nekaj pa javen ugovor je ta bil: Državni zbor mora postavo tako sprejeti, kakor jo vlada predlaga, kajti če je ne sprejmemo tako, je drugače ne bo, ker je vlada ne bo cesarju priporočila v potrjenje. Take besede so se v tej zbornici uže večkrat od ministrov slišale. Mi se moramo pa z vso odločnostjo braniti temu, da bi sploh ministerstvo kake postave, sklenjene po obeh državnih zbornicah, ne hotelo predložiti v potrjenje. Jaz mislim, da mu je to dolžnost. Ako tega ne stori, bi se postavilo više od posta vodaj alstva (državnega zbora), kar bi bilo naravnost nasprotno vsakemu ustavnemu načelu. Krona (cesar) ima pravico, postav n e potrditi; al da bi se kaka v državnem zboru sklenjena postava sploh ne predložila kroni, bilo bi to toliko, kakor da je uže ministerstvo postavo zavrgla. Ce se mi-nisterstvu ne zdi prav, da bi kaka postava prišla v veljavo, je njegova dolžnost reči: ta postava se ne vjema z mojim prepričanjem, toraj raje popustim vladno krmilo , naj si krona izbere drugo, do katerega ima zbornica zaupanje. Al da ministerstvo misli, da ima pravico, postave, po obeh postavodajskih zbornicah veljavno sklenjene, ne predložiti za potrjenje, to je čisto nov „konstitucijonalizem z avstrijsko marko", o katerem ne želim, da bi se nam večkrat pokazal. To priča, da smo v konstitucijonalizmu še zel6 mladi in da nam tudi ni zmerom sveto pismo'4. — Po tej zelo ostri izjavi je rekel dr. Rieger, da bo glasoval za vladno predlogo, al le zato, ker je nekaj vendar bolje ko prav nič.