Poštnina plačana v gotovini
L*to XIX., št. 62
Ljubljana, tarde iS. marca 19>8
Cena 1 Din
Uprav-msivo ujumjanu Knafljeva 5
-	Telefon št 3122 3123. 3124, 3125 3126
In sera ini oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica 2.
-	Telefon št 190
Računi ori oošt ček zavodih: Ljub-ljana št. 11 S42. Praga čislo 7g 180 W'en št 105 241
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Dia 25-—. Za Inozemstvo Din «0 —
Uredništvo: Ljubljana Knafljeva ulica B. talefoa 3122 3123.3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg St. 7. telefon it 2440, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon St 65
Rokopisi se oe vračajo
Hitler ie prispel na Dunaj
Velike množice so ga sprejele z navdušenimi ovacijami - Služben pozdrav bo danes
Anšlus se izvaja z vso hitrostjo
Konec Avstrije
Kancelar in vodja nemiic države Adolf Hitler je včeraj triumfalno vkorakal v prestolnico nekdanje mogočne habsburške monarhije. Avstrija je priključena k nemški državi in od včeraj je to, kar je ostalo od nekdanjega cesarstva, le še ena od dežel tretjega raj ha. Ideja narodnega edinstva je premagala vse ovire. Pokazalo se je, da noben narod trajno ne more graditi svoje eksistence na načelih, ki ne izvirajo iz njega samega. Tudi Avstrija je bila v zadnji fazi svojega obstoja država avtoritarnega, skoraj totalitarnega režima, zgra ena na naukih papeške enciklike. Toda v znamenju te avtoritete ni mogla ž;-eti, tem manj, ker so se nosilci režima v svoji ozkosrčnosti ravnali do oni stari »mi in samo mi« ter so vse. kar ni slepo trobilo v njihov rog. preganjali in teptali.
Seveda je pri tem veliko vprašanje ali bi mogla Avstrija trajno ostati izven sklopa nemškega naroda. Sila nacionalne misli je danes ogromna. V drugačni mednarodni situaciji bi bili dogodki izzvali man; skrbi in morda dobili celo značaj olajšanja v medsebojnih odnošajih narodov in držav. Vsekakor nikdo ne more zanikati, da je v izvršenem dejstvu priključitve Avstrije nedvomna logičnost razvoja. Stremljenja po priključitvi so se pojavila v Avstriji tisti hip, ko so bile do svetovni vojni tej državi začrtane nove meje. Spočetka, dokler je bila Nemčija demokratska republika, so bili cel0 ravno avstrijski socialisti nositelji te ideje in so že leta 1919 v začasni ustavi oroglasili zedinie-r.:e z Nemčijo. Leta 1931, torej dve leti pred nastopom narodnega socializma v Nemčiji, je bil izdelan prvi konkretni načrt za postopno izvedbo tega programa: Curtius-Schoberjev načrt carinske unije med Avstrijo in Nemčijo. Toda šele narodni socializem je dal tem stremljenjem ono ideološko osnovo, na kateri je priključitev sedaj tudi izvedena.
Kdor je spremljal dinamiko tretjega ra-ha v vseh fazah, odkar se je bil po; a vil narodn: socializem, ga sedanji dogodki niso moeli presenetiti dasi so prišli nepričakovano Nemški propagandni minister dr Göbbels je že dne 8 februarja 1935 preobrat v Avstriji na':£nčno tako napovedal kakor je do njega te dni prišlo. 2e tedaj je namreč izjavil: »Osvoboditev naših bratov v Avstriji bo . igrača, kajti tako Anglež; kakor Francozi in še celo Italijani bodo morali priznati, da Dripada Avstrija le Nemčiji V obrambo avstrijskih bratov nismo pripravljeni le na borbe, marveč tudi na pohod. Poslali bomo Schuschniggovi vlad: poziv, ki ga bo morala iroolniti v določenem roku Naj bo kakorkoli, mi si bomo z vsem: mogočim! sredstvi znali odoreti vrata do naših ljudi m jih bomo privedli nazaj v našo državo.«
Dalo bi se sicer na široko pisati o notranjepolitičnem in diplomatskem ozadiu Schuschniggove kapitulacije pred neizprosno log:.<o narodnega socializma. toda vsa takšna ugibanja, dasi bi bila sama po sebi zanimiva, bi izvršenega dejstva ne mogla spremeniti S tem dejstvom se je treba realno"poli-tično soriiazniti kot z neko zgodovinsko nujnostjo in logičnim rezultatom vseh dosedanjih narodr.o-socialističnih naporov. Ako pogledamo v države okoli nas. vidimo, da se oovsod uveljavlja volja po treznem upoštevanju novega ooložaja brez vznemirjenja Narodni socializem je uresničil zase. kar je že dolgo napovedoval in o čemer ni pustil nobenega razsodnega človeka v Evropi v dvomu, da bo nekoč zares uresničil To in samo to je dejstvo, s katerim mora razsodna Evropa računati.
Z dejstvi je treba računati. In dejstvo je. da je velika Nemčija danes naš neposredni sosed, da je ogromna sila nemškega naroda naslonjena na naše Karavanke. Tretji rajh Da ni le naš sosed je tudi gosoodar nad dragocenim delom našega narodnega telesa, naše koroške manjšine Tu bo morala naša narodna in državna oolitika skrb" no in hitro storiti svoje dolžnosti Kar ni bilo mogoče z malo zagrizeno
Avstrijo, to je treba pričakovati od velike Nemčije. Tu bo prva preizkušnja prijateljstva, nedavno tako slovesno ootrjenega v Berlinu Menimo tudi. da bo Nemčija imela razumevanje za neporušne vezi. s katerimi so vezale države Male an-tante svojo usodo v Evrooi. in z zadovoljstvom beležimo pomirljive izjave nemških državnikov v pogledu bratske Češkoslovaške.
Naš novi položaj nam diktira, da v sebi kakor že nekoč, poiščemo vse elemente našega neokrnjenega nacionalnega obstoja in sigurnega nacionalnega razvoja kakor tudi Nemci iščeio elemente svoiega obstoja in razvoia edino v sebi Vse te elemente nam lahko Dravilno ovrednoti samo čista od v«eh zunaniih in drugih nasprotnih vplivov neodvisna naša nacionalna zav*»st Na-b s^cd"*"*?«^* daÄncst je, da vse svoje
Dunaj, 14. marca br. Po izvedeni zdru-itvi Avstrije z Nemčijo in odstopu poslednjega predsednika samostojne Avstrije M 'dasa je danes Adolf Hitler v svojstvu kancelarja Velike Nemčije in voditelja vsega nemškega naroda nastopil svojo triumfalno pot v dosedanjo presto'nico Avstrije, na Dunaj Za sprejem so se pripravljali že včeraj ves dan. Na Dunaju so se zbrali narodno socialistični voditelji iz <-se Avstrije, iz vseh dežel pa so poslali tudi močne oddelke mladine da sodeluje pri prejemu Zapora šol je b?!a iz istega razloga podal;"na do četrrtca. tako da bo .ogla mladina sodelovati pri vseh svečanostih ki «o na Inevnem redu Dalie so Doslali na Dunaj močne oddelke nemškega vojaštva, ki ea ceniio na 20 000 mož.
Dunaj v novi obleki
Mesto je že od sobote sem v morju zastav. Prevladujejo zastave s kljukastim križem, le na uradnih poslopiih in na zelo redkih zasebnih hišah so poleg hitlerjev-slrh še tudi ^ --ed=nie	ke državne
zastave Preko ulic so izobešeni nešteti transparenti in razni pozdravni napisi Posebno beg?'" je okrašen hotel »Imperial« na Ringu kjer bo stanoval Hitler za časa svoiesa obiska na Dunaju.
Vse organizacije so izdale že včeraj pozive svoiemu članstvu da prisostvuje sprejemu Hitlerja. Vlada je odredila, da moralo danes opoldne ustaviti delo v vseh pod;etiih ter zapreti vse trgovine in druge javne lokale, da se morejo nameščenci :n delavci udeležiti sprejema
Navodila dunajskega nadškofa
Tudi katoliška duhovščina je dobila od dunajskega nadškofa kardinala Lnnitzerja posebna navodila Skof ie naročil duhovščini naj se ukrepom oblasti nikjer ne upira in naj ne izJva v Avstriji kulturnega boja Obenem je odredil, da morajo ob prihodu Hitlerja na Dunaj zvoniti v vseh cerkvah z vsemi zvonovi Razen te^a je cdredil da se posebno odoo^lanstvo katoliške duhovščine pokloni Hitlerju in ga pozdravi kot svojega dižavnega poglavarja.
Od Linza do Dunaja
Državni kancelar Hitler je krenil s svojim ožjim spremstvom iz Linza dopoldne ob 10 40 Pred hotelom Weinziger, kjer je prenočil, je bila že od zgodnjih jutranjih ur zbrana velikanska množica ki mu je prirejala neprestane ovacije Tudi ulice, po katerih je vozila H:tierjeva avtomobilska kolona so bile polne manifestirajočih ljudi Vreme ie bilo do,naC! boli u?odno kakor prva dva dneva Hitlerjevega bivanja na avstrijskih tleh Zjutraj je bil sicer precej hud mraz, toda dan je bil jasen m sončen
Na vsej poti od Linea do Dunaja so pričakovale H;tleria velike množice V vseh večjih kraiih so mu prireiali svečane sprejeme Od	i" d=1eč so prih,,fel1 liud^e. da vidijo Hitieria Posebno svečan ie bil sprejem v St Pöltnu. kjer se je zbralo okro» 50.000 Hudi Na vse mo?oče načine so izkazovali Hitlerju ča«^ in simpatije
Ob 15.20 ie prisDel Hitler s svojim spremstvom v nekdanji cesarski grad Schönbrunn pri Dunaju, kjer se je ustavil in izstopil Ogledal si je vse prostore, v katerih so še v nedavnih časih živeli in odločali o usodi Avstrije avstrii=ki cesarji Tudi tu se je zbrala vePka množica, ki mu ie ves čas D^'reiala ovaciie Okro? 16 «e ie Hitler s svoüm spremstvom odpeljal dalje v osrčje Dunaja.
Na Dunaju
Po dunajskih ulicah, ki so b-'1» določene za Hitlerjevo pot, so se zbrali stotisoči liudf Zla<di na Ringu ie navala taka gneča. da so morali oiačiti voiaštvo. da je dr-
notranje spore podredimo skupnim ciljem Zgodovinska nujnost uči zlasti nas Slovence ter nam kaže naša pota. Pretirana slovenska egocentričnost, ki je postala predmet politične špekulacije in deloma tudi naivnega igračkanja z našo usodo — pomislimo samo na meglene poglede zapeljane mladine, ki riše zemljevide o »samostojni Sloveni* ji!« — je že doslej naši etnični celoti marsikje usodno škodovala. Nadejamo se, da so časi zablod za vedno za nami in da se bodo naši pogledi čedalje bolj usmerjali v naše naravne nacionalne tokove. Edinstvo in nacionalna povezanost s Hrvati in Srbi nam edino lahko izpopolnita naše obrambne vrzeli Kakor nam je bila čista jugoslovenska ideja ona luč. ki nas je skozi temo naše narodne sužnosti privedla v svobodo, tako nam tudi v bodoče prav ta ideja nudi sigurna jamstva naše svobode, naše samostojnosti in neodvisnosti. Nacionalni element v Sloveniji, dasi mu ni dano soodločati v naši politiki, se svojim nacionalnim idealom, ki jih ie v našo državo orinesel iz boiev Drete-klosti nikdar ne bo izneveril ker vidi v njih edino realno jamstvo naée prave poti v bodočnost
žalo prosto pot za avtomobilsko kolono. Za vojaštvom je bila najprvo razvrščena šolska mlad na, nato organizacije hitler-jev=ke mladine, za njimi pa še člani napadalnih in zaščitnih oddelkov Za tem kordonom pa so se gnetle nepregledne množice.
Silne ovacije
Ob 17. so zadoneli vsi zvonovi dunajskih cerkva, naznanjajoč in pozdravljajoč prihod Hitlerja. Ovac: je so se vedno bolj stopnjevale in naraščale Avtomobilska kolona si je le korakoma utirala pot. Na Ringu je množica prodrla kordon in obkoli" i Hitlerjev avtomobil ter ga obsula s cvetjem in zastavicami. Ostalo soremstvo je cbtičalo v gneči n ni moglo več naprej Stoje v avtomob'lu je H:tler odzd^avljal množicam in mahal z rekama na vse strani. Vzklikania in pozdravljanja ni bilo ne konca ne kraja.
Pred hotelom Imperial na Ringu sta bili postavljeni dve častni četi. ena nemške, druga avstrijske vojske Hitler je izstopil iz avtomobila in se pozdravil z zbranimi vojaškimi in civilnmi dostoian=tveniki nato pa pregledal obe čarini četi in sprejel raport poveljnikov Množice pa so ves čas prireiale ovacije H'tler se ie nato podal v slavnostno dvorano hoto!a kier =o bili zbrani član; vlade, zastoon'ki dunai'ke občin» ter nemška :r> av«+r$ìcka trcno-flij. teta H'f eriu =o Dred stavili nav7oč<? doc+o-V"»1— noeprwoTTi'Vn ie StìS-nll roko in co-o?ovo'-:i nar bocPd Ko «e i? po+em Dokazni na ha1Vor>u. ?a ie srp»*4®1o
lir-noha^nO \-7lr,:V9r<o ir, V'ranie. V ^aku
pa ie zantaoola1r'	h'tierievskih za-
stavic. robcev in k'obukov.
H1tl«riev nagovor
Se šestkrat je moral H'tler stoniti na balkon Napo?1?'* «o modali moo'ico do-rvati. naj se raride 'ma	v,,r>?
raz?ovore in bo nocoi rfpial \ to ni 7<»1acTlo M^O'^f v^-a's1» oo1-'—"«o uro dok'er se r®ka'.-o oh i o an ni w-'fer enV-st Dobavil na balkonu Nagovoril
»T?oiak" roiakJnie' To kar v t^m trenutku občutite, sem v teh petih letih tudi
Dunaj, 14. marca d. Ko je novi avstrijski kancelar Seyss-Inquact v Linzu pozdravil Adolfa Hitlerja je v svojem govoru med drug:m proglasil, da Avstrija odpoveduje in razveljavlja člen 88 senžermenske mirovne pogodbe. Ta člen je določal, da se Avstrija ne sme združiti z Nemčijo razen ako na to pristane svet Društva narodov.
Ko je Seyss-Inquart objavil ta važni sklep, je bil državni poglavar Avstrije še zvezni predsednik Miklas Ni znano, ali je Miklas dotični sklep vlade podpisal ali ne
V nedeljo zvečer je predsednik Miklas na zahtevo kancelarja Seyss-Inquarta in drugih hitlerjevskih voditeljev odstopil. V smislu ustave, ki je bila takrat še v veljavi, so funkcije zveznega predsednika s tem prešle na zveznega kancelarja Seyss-Inquarta Ze nekaj minut po objavi Miklasovega odstopa je bil ob 20.45 objavljen novi ustavni zakon Avstrije, ki izreka priključitev Avstrije b Nemčiji in obenem odreja naknadni plebiscit o priključitvi za nedeljo, dne 10. aprila. (Zakon smo prinesli že v po-nedeljski številki.)
Pičli dve uri kasneje, v nedeljo okrog 23., so nato objavile vse nemške radijske postaje dodatni ustavni zakon Nem-čiie. s katerim se sprejema in odobrava priključitev Avstrije. Zakon se glasi:
Ci. 1. Od avstrijske zvezne vlade sklenjeni ustavni zakon o zopetni združitvi Avstrije z Nemčijo z dne 13. marca 1938 se s tem proglaša za nemški državni zakon.
Čl. 2. navaja besedilo avstrijskega zakona o zopetni združitvi ter odreja, da ostane sedaj v Avstriji veljavno pravo do nadaljnjega v veljavi. Uvedbo nemškega državnega prava bo odredil kan* celar Hitler odnosno od njega pesebej pooblaščeni minister.
Čl. 3 Državni notranji nrnistei se pooblašča, da izda v sporazumu s prizadetimi ministri vse za izvedbo tega zakona potrebne pravne in upravne predpise.
Čl. 4. Ta zakon stopi v veljavo z dnem objave.
Zakon nosi datum 13. marca in ga je Hitler podpisal v Linzu
Z odstopom zveznega predsednika Mi-klasa in z uradno proglasitvijo anšlusa je odpadla zadnja ovira za Hitlerjev obisk na Dunaju Zato je sinoči avstrijski radio sporočil da bo nemški državni poglavar Adolf Hitler, ki je s antisom postal tudi državni poglavar Avstrije,
Jaz sam najgloblje doživljal. To je veliJd
zgodovinski preokret, ki ga je doživel ves nemški narod Ne samo dva milijona tega našega mesta, nego 75 milijonov nemškega naroda v zedinjeni državi, doživlja to zgodovinsko spremembo Vsi nosijo danes v svo*em srcu zaobljubo- naj pride karkoli, Nemčija, kakršna je danes, ne bo nikdar več zlomljena in raztrgana Nobena sila nobeno trpi len je. nobeno nasilje ne more zlomiti te priseee To priseeo danes vemo izgovarja ves nemški narod od Königs-be*-2a in Hamburea do Dunaja I«
Urnebe^no pritrjevanje je sledilo tem be=edam H:t1eria. množica Da ie nato zapela nemško državno in narodno sociali-5+ično himno.
Uradni sprejem bo danes
Ljudem so nato sporočili po zvočnikih, da bo oficielni pozdrav Hitleria iutri dopoldne ob 11. na Ringu. pred bivšim dvorom Tam bo po sprejemu nrire-ena spominska svečanost za nadle bo;p'*n ke, po ks+eri bo vcic>a defilala pred Htlerjem.
M'idea se ie šele na ponovne pozive začela rarhaiati. iepre"+ano vVka^oč H;t-terju in mamfestiraioč za Vesiko Nemčijo.
do meetu «o traiale doleo v noč LHice okro? h^+e^ Tmoerial «o mo'a'1 zapleti s Doc°bn;m ko-^o^om da mno^ee niso vedno Tro^-a n^od^e n-od ho*el Soleiern so nre"a?*ie vse nemške in avstrijske rad-i^ke oostaie.
Mussolini Hitlerju
Rim. 14 marca. AA CDNB). Mussolini :e danes odgovorv na brzojavko kancelarja Hitlerja z rasledn'O brzojavko:
»Hitler—Dunaj Tvoj nastop ie narekovalo priiatelistx'o med naš:ma dvema državama. Sankcionirano z osjo Rim—Berlin — Mussolini.*
V komentarju brzojavke, ki jo je Hitler pos'al Mussoliniju DÌ=e »Messaggero«, da izraža več kakor zahvalo in sicer globoko ganjenost List poudarja da je mogoče z itali iansko-nem-'kim mi jate! «stvom radunati v vsakem primeru Zato je nemški narod na«e1 med nami takoj razumevanje, ki je tudi vidno pnsio do izraza.
danes službeno obiskal avstrijsko prestolnico Dunaj.
Priključitev vojske
Med prvimi odloki, ki jih je izdal Adolf Hitler na osnovi izvedenega anšlusa. je odlok o priključitvi avstrijske vojske k nemški. Odlok se glasi:
Avstrijska zvezna vlada je pravkar ■ □osebnim zakonom proglasila združitev Avstrije z Nemčijo. Nemška vlada je i zakonom ta sklep priznala. Zato odrejam na temelju teh sklepov:
1.	Avstrijska vojska se priključi z da-našnjim dnem kot sestavni del nemški državni obrambi pod mojim vrhovnim poveljstvom
2.	Za poveljnika nemške vojske na področju Avstrije imenujem poveljnika armadnega zbora pešadijskega generala v. Bocka.
3.	Vsi pripadniki dosedanje avstrijske vojske se morajo takoj zapriseči meni
Dunaj, 14. marca. AA. Iz uprave so že pričeli odstranjevati 2ide. Mnoge uradnike židovskega pokoljenja so upokojili in nadomestili s člani narodne socialistične stranke. Z odlokom pravosodnega ministrstva so bili odstavljeni vsi židovski sodniki in državni tožilci.
Razpuščena Je socialistična fronta dela, iz avstrijskih telovadnih in športnih društev ki so prišla pod upravo narodnih socialistov, pa so izključeni Židi. V ustanovah za prvo pomoč smejo v bodoče delovati samo arijski zdravniki.
Dnnaj. 14. marca. tr. Vlada je danee izdala zakon, s katerim se proitžidovski zakoni Nemčije uveljavljajo tudi za vse področja Avstrije. Takoj «topijo v veljavo do loche, ki se nanašajo na žioov-<ke sodnike, odve'nike in zdravnike. Njim ie vsako na dal ino udeistvovanjj v javni službi in javnih ustanovah zahranieno.
Dunaj, 14 marca o. V zadnjih dneh so z: topniki narodno soc alističnih napadalnih in zaščitnih oddelkov izvršili na Du-r- ju mnogoštevilne aretacije in tršne pre-'skave Polee orieta^ev b'v?eea re*:ma so tirali tud; mr>o°o bo<?at;h Židov Ople-nili «o več i e «-evPo »:d^v*k:h t»-eovin Vse veMke Udo- w>	w «o zaprte. V po-
sameznih rodbinah se odigravajo tragični
kot vrhovnemu poveljniku.
4. Vse potrebne ukrepe za Izvedbo tega odloka ima izdati general v. Bock.
Odlok je bil danes do-noldne izveden. Po %'seh avstrijskih garnizijah so oficirji in vojaki prisegli zvestobo Hitlerju po obrazcu, ki je uveden v nemški vojski.
Odredbe za plebiscit
Kot šef narodno socialistične strank« je Adolf Hitler izdal naslednji odlok:
1.	Odrejam oblastnemu vodji za sa rs ko in falsko oblast Eürcklu, naj znova orga^ nizira narodnosocialistično stranko v Avstriji:
2.	Pokrajinski vodja Bürckl mora ka4 komisar stranke v Avstriji pripraviti plebiscit.
3.	Pokrajinskemu voditelju Bürcklu sen dal pooblastilo, da odredi in s polno odgovornostjo izvede vse potrebno.
Avstrijske čete v Nemčiji
Monakovo. 14. marca. AA. Avstrijska obmejne ga miz: je bodo v kratkem obiskale sosedna nemška mesta, .ia okrepijo nemško edinstvo.
Likvidacija avstrijskih poslaništev
Beograd, 14. marca. p. Nocoj Je bilo likvidirano avstrijsko poslanstvo v Beogradu. V poslaništvu je dosedanji avstrijski poslanik Weber svečano izročil posle poslaništva nemškemu poslaniku von Heere-nu. Predstavil mu je tudi vse avstrijsko poslaniško osobje, ki je nemškega poslanika pozdravilo z vzkliki: Heil Hitler.
Stockholm, 14. marca. AA. Tukajšnji avstrijski poslan'k je opoldne izročil nemškemu poslaniku princu Wiedu avstrijsko poslaništvo. Takoj nato je na poslopju avstrijskega poslaništva zavihrala uradna nemška zastava.
Rim. 14 marca AA Berger-Waiden egg, ki je še avstrijski poslan k v Rimu. je dobil navodilo, nai izroči arhiv avstrijskega poslanstva nemškemu poslaništvu. Datum te izročitve še ni določen.
Schuschnigg noče zapustiti Avstrije
Dnnaj. 14. marca br. Kakor se jj danai
izvedelo, so netočne vesti, o odhodu bivšega avstrijskega kancelarja dr. Schuschnigga v inozen*>'vo. Schuschnigg j; še vedno na Dunaju. Vlada mu je dovolila, da se lahko izpeli, kamorkoli želi. toia Schuschnigg ie to odklonil z motivacijo, da ie Avstrija njegova domovina in bo Um tudi ostal.
Dunaj, 14. marca. AA. Uracno je bilo objavljeno, da je Schuschnigg v zasebnih prostorih dunajskega dvorca Belvedere. Straž jo ga ojačene straže.
Novi dunajski župan
Dunaj. 14. marca. AA. Za dunajskega župana je zvezni kancelar Seyss-Inquart imenoval narodnega socialista dr. Neubauer j a.
Dunajska borza zaprta
Dunaj, 14. marca. AA. Efektna bora ostane do nadaljnjega zaprta. Objavljali bodo uradne tečaje za tuja plačilna sredstva. Za likvidacijo začetih borznih transakcij izidejo posebna določila.
Posebni poštni pečati
Dunaj, 14. marca. br. Za dobo bivanja Hitlerja na Dunaju bodo poštni urad na Dunaju uporabljali posebno štampdljko X nap som: Voditelj na Dunaju.
dogodki ter beležijo 9 samomorov zaradi obupa.
Dnnaj. 14. marca. br. Aretacije vodilnih funkcionarjev Schu^chniggove patriotska fronte se nadal:uje;o. Dans so zaprli deželnega glavarja Nižje Avstrijske Reiterja. Are^rani so tudi n?kateri vodilni funkcionarji Schuschniggove milice, ki so osumljeni. da so poskušali orcran;zirati odpor proti združitvi Avstrije z Nemčijo.
Umik Habsburžanov in legitimistov
Dnnaj. 14. marca. br. Največje zaprspa-ščene so doeodki v Avstriji izzvali v krogih dunaiskih Habsburžanov. ki so se «idnji dve le-'i drug za drugim vrnili iz inozemstva v Avstrijo. 2e v petsk zvečer, ko ie Schuschnigg podal ostavko, so pobegnili z Dunaja, po večini k svoim prijateljem na deželo. Ko pa so v sohoto videli, kako se razvijajo dogodki, so drue za drugim odpotoval* inozemstvo. Po večini so se obrnili na Madžarsko Narodni socialisti iim pri prehodu r>reko meje n»so delali nikakih težav. Tudi glavni vod:tel)i avstrij«k:h legitimistov so se umaknili iz države. Baron Wiasner, i« zbežal v BudimneMo. Tja je prùpeia tedi vdova dr. Dollfuasa.
Izvedba anšlusa
V nedeljo zvečer proglašena priključitev Avstrije k Nemčiji je bila včeraj povsod brez incidentov izvedena
Ukrepi proti Židom in političnim nasprotnikom
Nemški protižidovski zakoni so razširjeni že tudi na Avstrijo — Stroga mejna kontrola
V naših obmejnih krajih
Ker je na avstrijski strani mejna kontrola zelo stroga, doslej k nam ie nI bilo nobenih beguncev - Skupni mejni kolodvori nudijo povsem običajno sliko
Maribor, 14. marca. d. Prebivalci iz obmejnih vasi prinašajo v Maribor razrne senzacije, ki pa »e pozneje navadno izkažejo za plod fantazije. Med drugim poročajo, da 90 na Radiu v nedeljo popoldne siiteli iz Avstrije streljanje iz pušk in topov. Baje se je skupina oboroženih pristašev domovinske fronte umaknila iz Eibiswalda proti Kapunarju, kamor jih zasledujejo oddelki hitlerjevskih napadalnih čet. Službo na Radiu na avstrijski strani vrtijo kakor normalno finančni stražniki, ki pa so jim že pridel.ieni civilni člani SA. V Eibiswaldu sta bila aretirana dosedanji župan Lang in orožniški komandir Sušteršič, ki je po rodu Slovenec iz Koroške.
Nemških vojakov do danes opoldne še ri bilo v obmejne kraje, pač pa so jih v nedeljo proti večeru preletela nemška vojna letala. Vozila so v višnni kakih 800 m. Ko »o letalci opazili Dravo, 90 okrenili nazaj proti severu. Po vesteh, ki 90 prispele danes v prvih popoldanskih urah, 90 nemški oddelki prišli na Koroškem do Velikov-ca. na Štajerskem pa do Lipnice Tam so se ustavili.
Na mariborskem kolodvoru se sprememba v Avstriji ne pozna po drugem, kakor po zmanjšanem prometu Oni redki potniki. ki pridejo iz Avstrije, pripovedujejo o izredno strogi obmejni kontroli, ki jo poleg carinikov in obmejne policije izvajajo tudi člani hitlerjevskih napadalnih in zaščitnih oddelkov. Preko meie ne puste nobenega avstrijskega potnika, ako nima svojih listin do najmanjše podrobnosti v redu in ne izkaže neobhodne nujnosti svojega potovanja Zlasti energično zavračajo Žide. Baie je skušalo včeraj in danes priti preko meje preko 200 Zidov, zlasti onih iz Gradca in z Dunaja, pa so bili v Spil iu izvagonirani in zadržani. Odpravili so jih nazaj v notranjos* Avstrije Tako v Maribor včeraj in danes ni prišlo prav nič beguncev
Na mariborskem obmejnem kolodvoru ie poslovanje popolnoma normalno. Le avstrijski železničarji in obmejni organi nosijo hitlerjevske značke, ki so predpisani sedaj tudi za vse uradne organe v Avstriji in tvorijo del njihove službene opreme.
V velikem številu potujejo v Avstrijo pripadniki nemške manjšine iz Maribora in Ptuja, ki bi si radi na lastne oči ogledali, kako se tam razvijajo dogodki in kakšen je sedaj položaj. Potujejo večinoma samo
do Gradca, nekateri pa tudi naprej <V> Dunaja. Deloma se vozijo z vlaki, deloma z avtomobili in motocikli.
Jesenice, 14. marca. d. Na Jeseniški mejni postaji se skoro po ničemer ne poznajo zgodovin sike spremembe v Avstriji Samo promet je manjši, kakor je že itak bil v teh zimskih mesecih, in avstrijski obmejni organi in železničarji, ki prihajajo na Jesenice, nosijo službene znake s kljukastim križem. Beguncev s Koroške ni bilo doslej nikakih To je tudi razumljivo, ker je na Koroškem izredno malo Zidov, koroško nemško prebivalstvo pa je po večini itak že poprej pripadalo hitlerjevskemu taboru ali vsaj simpatiziralo z njim. Na avstrijski strani so na vseh obmejnih postojankah razobesili kljukaste križe, nemškega vojaštva pa do danes opoldne na mejne prelaze še ni bilo.
Po Jesenicah so se bile razširile vesti, da se je bivši kancelar Schuschnigg peljal čez Jesenice v Italijo. Izkazalo pa se je, da te vesti niso resnične. Na Jesenicah ni bilo doslej ne njega, ne nobenega drugega veljaka njegovega režima.
Dravograd. 14. marca. d. V dravski dolini je današnj' dan v splošnem potekel precej mimo. odmevi novih dogodkov v Avstriji pa vendarle od časa do časa segajo do nas. Tako je danes pasiralo Dravograd nekaj tranzitnih vagonov iz Labudske doline. namenjenih v Celovec. Z njimi je potovalo nekaj oddelkov mladine, opremljene s hitlerjevskinii amblemi. najbrž pripadnikov mladinskih organizacij. Iz Wolfsberga onkraj meje je v Dravograd prispela vest, da je bil aretiran poveljnik tamkajšnjega bataljona podpolkovnik Marx, Kakor pripovedujejo. ga dolžijo, da je bil v zvezi z avstrijskimi legitimistì.
Izpuščeni Slovenci
Maribor. 14. marca d Pred tedni so se morali v Gradcu zagovarjati, obtoženi ve-leizdaje, nekateri Slovenci in z njimi dva avstrijska državljana Zdravnik dr. Kunej je bil obsojen, njegovi slovenski soobto-ženci pa sicer oproščena, vendar pa iz neznanih razlogov še nadalje pridržani v zaporu. Kakor se sedaj doznava, so bili razen dr. Kuneja v petek vsi Slovenci izpuščeni iz zaporov Dr. Kunej ni bi! zaprt z njimi, pa še ni znano, ali je bil izpuščen tudi on ali ne.
Baues ho proračun
deiinitivno sprejet
Včeraj dopoldne je skupščina razpravljala o državnih dohodkih, popoldne in zvečer pa o finančnem zakonu
In amandmajih
Beograd, 14. marca, p Po dvodnevnem presledku je narodna skupščina danes nadaljevala svoje delo Dopoldne je razprav-1. la o proračunu državnih dohodkov in o rezervnih kreditih, popoldne in zvečer o f nančnem zakonu in priloženih amandmanih Za današnjo sejo je vladalo tako med poslanci kakor med občinstvom veliko zanimanje, tako da je bila dvorana malone do kraja polna. Občo pozornost je tudi da-r _ i77val narodni poslanec Ivan Mohorič, ki je imel daljši govor glede proračuna dohodkov, popiidne pa je podal kritično poročilo mar'šine finančnega odbora o finančnem zakonu in am"~H™"nih.
Dopoldanska seja se je pričela ob 8 40 Finančni odbor, k? je snoči ob 22 zaključil razpravo o amandmanih, je predložil svoje poročilo o plenuniu, ki ie po uvodnih formalnosti in prijavi nekaterih internelacij takoj pričel razpravljati o nroračunu dohodkov in rezervnih kreditih.
Prvi govornik v debati je bil posi. Voja Lazic. ki je krit'zira1 ^ določ" -"-nmčun 12.180 000 milijonov dohodVov, čeprav jih po njegovem mnenju nikakor ne bo mogoče doseči.
Posi Ivan Mohorič. ki je govoril drugI, je izrazil dvom. da bi b lo mogoče doseči dohodke, kakšne predvideva proračun V desetih mesecih sedanjega proračunskega leta je bilo od predvidenih 9091 milijonov estvarjenih 8 674, kar pomeni 95 odstotkov Do konca n*-ora?ur>ckega leta bodo dohodki zr. "al: 10 398 milijonov, nasproti predvidenim 12 180 Težko je verjeti. da bo v novem prorafiirtpVpm 1p+u drugače ^ temu pridejo še naknadni izdatki na osnovi amandmanov.
Ves proračun sloni na domnevi, da vlada v državi blago-tanie in da je zato od davčnih obveznikov pričakovati v'?i1h dajatev Ta optimizem fin an	ministra so v ve-
l;ki meri ?rnTrn'li ?e njegovi tovarni i? vlade, ministri, ki so v svojih ekspozeiih prikarali nereden n^ožaj v vsfh gospo-dar~kb	Zv»?an1e rpaSa 1 620 mi-
li ionov Poleg tegn je v amandman'h z? 840 mil"or>ov izdatkov Kai bo s temi visokimi številkami ko bo morala država izpolniti svoie obveznosti?
V nadalinj'h wonh izvajanjih je poöl Mohorič obravnavni prora Cuna r» davke ter analiziral njihove r^ameTTn«» vrste. Govoril je o davčni praksi, obravnaval zeradarino. rtruStveni d*vok v^uJ^beroski ln rentni davek ter zlast; tudi način m izterjevanje pridobnhie. Nadslle je razpravljal o fondu za javna dela. kJ ga predvidevajo amandmani. An^l'zlral *e postavke trošarin in taiks. Obravnaval je gospodarstvo v državnih gosnodairsk'h podjetjih ln državnih den a m'b zavodih Končal Je z Iziavo da mora 'z vseh v govoru nanizanih razlogov glasovati proti proračunu.
Za posi. Mohorlčern je govorita Se vrsta govornikov, med njimi ing. F ran jo Zu pančlč
Popoldne je Narodna srtcupWlna prešlr k razora vi o fina.ičnem zakenu in amandmanih Fnančnl min'ste>r r>usa.n Let.lra le obširno obrazložil ln utemeljil glavne amandmane. Med drugim je dal nekai pojasnil predvsem e predvidenem 4 milijard-nem posojilu. Dejal Je, da Je ena milijarda določena, za narodno obrambo, ostale
tri pa se bodo porabile za gospodarske objekte, tako za nove železniške proge 1.5, za ceste s sodobnimi cestišči 0.5, za melioracije, asanaci je ;in pospeševanje kmetijstva vobče C 5 milijarde ln prav toliko za javne zgradbe.
Nato sta poročevalca finančnega odbora podala svoji poročili, dr. òasla/v Niki-tcvič za večino, Ivan Mohorič pa za manjšino odbora. K debati o finančnem zakonu in amandmanih se je prljavlo 28 govornikov. Med glavnim! so bili Dušan Ivan čevič. Jeremija Protič od JNS, dr. Mirko Kos č in Vekoslav Došen od Delovnega kluba, Franjo Zupančič in Voja Lazdč od nezavisnega. V imenu radikalov so govorili Mita Dimitrijev <5. Mirko Komneoovič tn drugi. Debata bo trajala nocoj očitno vse do polnoči in pe bo jutri dopoldne nadaljevala. Pričakovati je, da bo finančni zakon z amandmani jutri dopoldne sprejet.
še nekateri novi amandmani
Beograd, 14. marca p. Finančni odbor narodne skupščine je na svoji snočnji seji sprejel še nekaj novih vladnih amandma-nov, med njimi tudi naslednje:
Spremeni se lovski zakon tako, da si fizične osebe, ki so pred tem zakonom v drav ski banovini mele lovsko pravico na svojih posestvih to pravico spet pridobe.
Ministrski svet se pooblasti, da na pred og ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje izda uredbo z zakonsko ve ijavo, s katero naj se uredi položaj zobo tehnikov.
Minister vojske in mornarice se pooblasti. da izda spominske medalje za vse one bivše bojevnike in ostale državljane, ki so po svetovni vojni od 11. novembra 1918 ko je bilo sklenjeno premirje, pa do demo-biHzacije dne 5. maja 1920 sodelovali pri bojih za Prekmurje. Medjimurje, Štajersko in Koroško, pri občnem zavarovanju Slo venije in pn zatiranju neredov in vzdrže vanju reda v teh krajih Obliko spominske medalje in ostale podrobnosti predpi še minister za vojsko in mornarico. Stroški zanjo gredo v breme obratnemu kapitalu glavni državni blagam.
Profesorji in učitelji na srednjih in strokovnih šolah, ki so podrejene trgovinskemu ministru, bodo ne glede na naziv in zva-nje smeli napredovati enako kakor profe sorji in učitelji, podrejeni prosvetnemu ministrstvu, če so dosegli enake kvalifikaci-
Seja senata
Beograd. 14. marca, p Nocoj ob 17.30 ee je sestal senat. Na sejo senata je prišlo tudi več ministrov. Senat je danes razpravljal o nekaterih me*'narodnih konvencijah
Najprej je bil prečitan ukaz o imenovanju it.irih novih senatorjev: Miiutina St-ef« noviča, dr. Kulovea. dr. Milana Vrben'éa m Huselna Clsiča Nato Je «enat obravnava' konvencijo ' Rumnnijp o mo^tii čez Du-iav med Klasovom in Tum Severinom. Prometni minister dr. Spaho Je pojasnil konvencijo, po kateri ee bo eedaj vendarle zgradil
I ta most io rspoetarfl* kraji» prog» med
Bukarešto in Beogradom. Konvencija je bila sprejeta «oglasno. Glasovalo je 54 senatorjev.
Sledila je konvencija ■ OeSkoelovafco o socialnem zavarovanju. Tuda ta je bila sprejeta soglasno.
Razpravo o trgovinski pogodbi t Rurou-niio je uvedel minitrter za trgovino in industrijo dir. Vrbanič, enako razpravo o trgovinski in plovbeni pogxlM s Švedsko. Tu ti ti dve konvencij; sta bili sprejeti soglasno.
Senat H moneti dane« razpravljati 8« o
načrtu zakona o ustanovitvi novih sreskih La okrožnih sodišč. Ker pa je pričakovati, da se bo o tej stvari razvila obsežnejša debata. je bil zakonski načrt odgoden do sne-de. V sredo se senat sestane ob 16.
Veselje v Berlinu
Berlin, 14. marca. AA. Z največjim zanimanjem in velikim zadovoljstvom spremlja berlinsko prebivalstvo politične dogodke in sklepe voditelja vseh Nemcev, ki so prinesli Avstriji dolgo pričakovano priključitev k Nemčiji. Snoči so tukajšnji veliki listi v posebnih izdaiah razglasili novco o priključitvi Avstrre k Nemčiji. Pasanti so kar trgali prodajalcem iz rok časopise s še svežo barvo. Dav' so b:!e vse ulice v zastavah. Vreme je pomladansko. Današnii jutranjiki so izdali obširneišp številka. Skoro vsak Berlinčan drži v rokah kakšen list, ko gre v službo. Ves Berlin upira svoje oči v Linz in na Dunaj.
Sprejem nemške vojske v Gradcu
Gradec, 14. marca. v. Gradec je še vedno ves v prazničnem razpoloženju. Vse je na ulicah. Danes se Je skoraj ves Gradec zbral ob opernem ringu in v sosednih ulicah. da sprejme nemške motorizirane oddelke, ki so danes prisneli v Gradec. Na obeh straneh je bila zbrana nepregledna množica. Pred onern'm gledališčem je bil razvrščen 10. alninski polk s častniškim zborom. Okoli 17.15 se je pojavil prvi avtomobil z nemäk'mi časniki. Sledili so Številni oklopnl avtomobili s strojnicami in maihn'mi tonovl ter kuh'njski. trenskl ln sanitetni avtomobili. Snrevod le traisi nre-ko tri četrt ure. Množica je ves čas in s silnim na\'du5en1em pozdravHala nemške čete ter 1e po končanem sprevodu zsnela himno »Horst Wesel«. Po mestu korakajo nemäkl vojaki skupno z avstrijskimi.
Nova Nemčija
Pariz. 14. marca. (Havas). Iz Berlina poročajo: Nemški listi že prinašajo zemljevid nove Nemčije, na katerem je izginila av-etrijsko-nemška meja. Listi poudarjajo, da ima Nemčija odslej tri nove sosede: Jugoslavijo, Madžarsko in Italijo. Nemčija šteje zdaj 73 milijonov ljudi in Dunav je postal največja nemška reka. Nemška armada, končujejo listi, se ja pomnožila za 100.000 dosedanjih vojakov avstrijske zvezne vojske.
Združitev protestantskih cerliva
Dunaj, 14. marca. AA. Avstrijska evan-geljska cerkev se je združila z nemško evangeljsko cerkv jo. Konslstorij avstrijske protestantske cerkve se glede podrobnosti združitve pogaja z berlinskimi cerkvenimi oblastvl.
I
Beležke
Pred obiskom dr. Mačka v Beogradu
Zagrebški »Obzor« razpravlja o vesteh, da bo dr. Maček v kratkem obiskal Beograd in se sestal tam v voditelji združene opozicije. Po informacijah »Obzora« bo dobil ta obisk posebno manifestativen značaj s tem, da bo potovalo v družbi dr. Mačka tudi večje število drugih voditeljev Kmetsko-demokratske koalicije. Takoj po obisku namerava prirediti združena opozicija večje število shodov po Srbiji, na katerih naj bi govorili tudi zastopniki dr Mačka V Beogradu samem pa naj bi se že med obiskom vršHa vel'ka man!festacijska skupščina, na kateri bi govoril tudi dr Maček sam.
Sploh namerava po informadiah »Obzora« ostati dr Maček v Beogradu več dni Ta čas bi on in voditelji srbManske opozicije izdelali načrt za nadaljnjo akcijo za populariziranje zagrebškega sporamma združene oporiclle Govorili bodo tudi o motnosti 'n ooortunost' morebitnega ponovnega skupnega nagona dr Mačka 1r srbske 7družene opr>t?cHe v n^meru raz-nisa volitev v narodno skupščino.
Sklersi zberaškega vodstva
V Beogradu i» bila te dni konferenca vrhovnega vodstva Ljotičevega Zbora Glavni govornik je b:1 Dimitrije Ljo4id ki je govoril baie polnih še«t ur o političnem položaju, o ciljih in akcijah Zbora ter njegovih bodoč;h nalogah. Po njegovem referatu je vodstvo izključilo ?e pet članov ki so igrali preje v'dno vlogo v pokretu Med i7kliučenimi sta tudi zagrebški dr Korenič In Danilo Vulovič Na konferenc1 so bili izvolie-n! trije novi podpredsednik->Zbora«' dr. Zivko Nežič iz Saraieva. dr ^pasoje Mazarič iz Ta^pnovca v savski ba novini in dr Ivo Kandare iz Ljubljane Nr novo je bilo tudi izvolleno vrho^mo strankino razsodišče, ki šte<e 15 članov Konf nc je bila ^oglasno izrečena zaupnica »Dimitriju Ljotldu.
Volil** i« «•«hov poslanec
Banialurke »Vrbaske novine«. ki iih izda ja banska unrava kot svoj uradni Ust. ob javljajo odprto pismo kmetov iz vasi Ja vornja v unskem srezu. Pismo je naslovljeno n« pollanca Simo Eroria. naslednika pokojnega MIlana Priblčevlda. ki je bil izvoljen na listi dr Mačka V pismu zahtevajo dopisniki od poslanca Erorja. d* se odreče politiki abstinence in gre v narodno skupščino. Svojo zahtevo utemeljujejo s tem, da je politika abstinence neplodna, ker se koristijo z njo samo gotovi krogi ki nimajo z ljudstvom nobenih stikov Dočim dobivajo drugi srezi kredite za javna dela. je uns»ki srer popolnoma pozabljen in zapuščen.
»Vrbaske novlne« nravi jo da Je odprto pismo podpisalo nad 1000 podpisnikov, ki so večinoma pristaši bivše SDS. ObJarlJ«-jo pa samo 33 podpisov.
Druga Blumova vlada
Blumu so ni posrečilo sestaviti vlade narodne sloge In smatrajo sedanjo vlado samo za začasno
Pariz, 14. marca, a Francoska vladna kriza je reton. Novo vlado Je sestavil vodja socialistov Leon Blum in so v njej zastopane skupine desnice ter vse stranke ljudske fronte razen komunistov.
Nova vlada je sestavljena takole: predsednik in finančni minister Leon Blum; zunanje zadeve Paul Boncour; notranje zadeve Dormoy; minister pri predsedstvu vlade Vincent Auriol; pravosodje Ricard; vojska Daladier; vojna mornarica Cam-pinchy; zrakoplovstvo Guy Lachambre; prosveta Jean Zey; kmetijstvo Monet; gradnje Mausse; socialna politika Serol; trgovina Pierre Cot; pošta Lebas; pokojnine Rivier; narodno zdravstvo Centaine; kolonije Moute; minister za proračun Spinasse; ministri brez portfelja so Paul Faure, Albert Sarraut in Viollet Steeg. Državni podtainiki: v predsedništvu vlade Fevrier de Tessan, pri ministrstvu za finance Mendes, za tehnični pouk Julien, v notranjem ministrstvu Haubaut, v ministrstvu za vojno mornarico Blaceau, v trgovinskem ministrstvu Tasseau, v kmetijskem ministrstvu Llautey, pri ministrstvu Z8 delo Saire, za gradnle Ramadier, za trgovino Menant, državni podtajnik za strokovno vzgojo Perenne.
Nova Blumova vlada je bila že zaprisežena ln se bo predstavila parlamentu v čel rtek.
O prevzemu finančnega resora je Leon Blum Izjavil:
Le zato, ker so mi Izkušnje lanskega leta pokazale, da je v tem resoru naikočljivejš: položaj, sem ga sklenil prevzeti osebno. Storil sem to s tem večio vol io. ker sem izročil proračunsko ministrstvo, namreč splošne zadele f'«n nfn^«^ niinlet-stva, Spinassu in ker Imam zraven sebe zelo nadarjenega sodelavca v o°eb: Mendesa. PreoHčan sem. da se finančne težave ne morejo iztrgati iz splošnih problemov, ki
bremene sedanjo Francijo. Edino, če bomo
mirno in odločno uredili te probleme, bomo v naših financah in našem denarju napravili red in potrebni mir.
Pariz, 14. marca o. Imenovanje Blumo-ve vlade ni bilo sprejeto v vs«h političnih krogih z zadovoljs^m Blum je izjavil v svojem ponočnem govoru po radiu, da je želel sestaviti viado nacionalne unije, kar pa mu ni uspelo. Začasni znaòaj sedanje vlade je v toliko podčrtan, ker je Blum obljubil, da bo ponovno skušal sestaviti vlado nacionalne unije. V opozicijskih krogih novo francosko vlado ostro kritiku jejo. pri čemer ugotavljajo, da v njej ni zmernih elementov radikalne stranke, zlasti ne Chautempsa in Delbosa. Obsojajo tudi imenovanje Paul-Boncourja za zunanjega ministra. »Petit journal« pi$e. da izgleda nova vlada kakor grožnja ItalijL »Jour« piše da je bil Paul-Boncour zato imenovan za zunanjega ministra, da bi delal v sporazumu z angleško vlado za omi-ljenje napetosti med Italijo in Anglijo. Blumovi vladi grozi nevarnost ▼ s<enatu. Splošno smatrajo, da ^pomeni sestav'® nove vlade v sedanjem trenutku udarec proti zdravi pameti, ki se bo maščeval. Zlasti obsoja opozicija, ker je Blum prevzel tudi finančni resor, v katerem bo bržkone hotel izvajati razne socialistične eksperimente, kar bi mog'o hudo škodovati francoskim financam in valuti
Sonnet postane poslanik v Rimu
Pariz, 14. marca. br. Havas poroča, da
je za bodočega francoskega poslanika r Rimu določen bivši finančni minister Georges Bonnet. Imenovan pa bo Se le potem, ko bo sklenjen sporazum med Anglijo ln Italijo ln od Društva narodov priznana aneksija Abesinije.
Umikanje republikancev v Aragoniji se nadaljuje
Francove čete so prodrle že 60 km daleč
Belchita, 14. marca. a. Medtem ko prodirajo čete maroškega armadnega zbora proti Caspi, čistijo čete generala Garcie Escamesa postojanke severno od ceste iz Belchita v Sailo. Nacionalisti so zaplenili mnogo topov in drugega zelo važnega materiala.
Nacionalistično vrhovno poveljstvo je objavilo o operacijah naslednji komunike:
Ustavili smo zmagovito prodiranje na aragonski fronti. Zavzeli smo Conventio del Olivar, Tore dela Carca, Montalban, Vertice dela Horua. Morotrier rn Sastago, Campo Bijar, rudnike in vasi Lftrilla, Escu-da. Castello Samper de Calanda Zvezali smo tako kolone, ki sc bore na severni strani in v sredini fronte. Naše čete so ujele mnogo sovražnih vojakov. Izgube sovražnika so strašne.
Kolona generala Jagueja je bila snoči še 13 km od Caspe. Od začetka pa dosedaj je nacionalistična ofenziva napredovala za 80 km. To je največje napredovanje v vsej dosedanji vojni.
London, 14. marca, o- »Ttmesov« dopisnik poroča z aragonske fronte, da so
, Francove čete ujele nekega republikanskega generala z vsem njegovim štabom, i Pri njem so našli pismo, namenjeno generalu Mlaji, katerega dolž, da mu nI pravočasno poslal ojačenj. s čimer je zakrivil, da so Francove čete z naglim udarcem prebile aragor.sko fronto. Pričakuje se, da bodo Francove čete že v kratkem času prodrle do morja.
Republikansko vojno poročilo
Barcelona. 14 marca. AA. Nacionalistična ofenziva se nadaljuje na 30 km dolgi fronti. Republikanci so zapustili postojanke severno od ceste Alcanis-Saragosa. Dalje so bili republikanci prisiljeni izprazniti vasi Aloso, Arino in Ardore, ki pomenijo komunikacijski vozel velike važnosti na cesti iz Alcosa v Saragoso. Cete se umikajo v popolnem redu. Nacionalistično letalstvo je zelo živahno in neprestano bombardira vasi v zaledju. Mnogo bomb so vrgla nacionalistična letaJa na krsj Caspe.
Kitafci zopet pre
Uspešna kitajska protiofenziva v pokrajini šaztsi
Hankev, 14 marca. o. Kitajska vojstka je v poslednjih dveh dneh v šansiju prešla v !>rotiofenzivo in je včjraj popoldne izvojeva-!a veliko zmago. Pregnala je Japonce skoraj iz vse pokrajine. Le še mesti Hoku in Paotijen so v njihovih rokah Predvsem o Kitajci razbremenili transverzalno kitajsko železniško progo japonskega pritiska. :aradi katerega je bil promet na tej progi '»red kratkim prekinjen.
Kitajska vojska skuša sedaj izrabiti svojo -.mago in naglo prodira proti severu vzdolž '.elezniške proge Hankov—Peking. Japonci -e sedaj koncentrirajo okrog mesta Hsinhi-^ang. ki leži okrog 20 km severno od ramsverzalne proge Peking—Hankov.
Tokio. 14. marca. AA. (Reuter). Vlada le potrdila zakonski predlog o organizaciji dveh pol ura«1 ni h družb za gospodarski razvoj se v irne in srednje Kitajske. Zakonski predlog bodo s^daj predložili poslanski zbornici. Družba za severno Kitajsko bo imela 350 milijonov jenov glavnice, družba za srednjo Kitaisko pa 100 milijonov.
Fiinančnj in borzne kroge je uredba, ki io je izdala vlada v Hankevu, da prepreči Äpekulaci o in beg kapilalov. zelo razburila. Banke in borze so odprte kakor doslej, vendar so pa finanoni in trgov~ki posli omejeni do skrajnosti. Finančni krogi so poslali ▼ Hankav nuino spomenico, v kateri zahlova-jo 6premambo uredbe.
Pogreb senatorja prof. Jelašiča
Zagreb. 14. marca. o. Ob ogromni udeležbi občinstva se je vršil danes popoldne po rreb senatoria prof Josipa Jelašiča. tajnika lr. Mačkove politične pisarne. Krsta ja bi la do pogreba izpostavljena v dvorani Hrvatskega radničkega saveza. Pogreba so se udaležili dr. Maček. dr. Trunibič. Avgus» KoSutič. Dragoljub Jovanovic. dr Kosanovič er okroe 30 poslancev im senatorjev IISS. Zastopane so bile nadalje vge oreanizacije H SS iz Hrvatske. Slavonije. Dalmacije , Bos ne in Hercegovine. V sprevodu so nosili izredno veliko število venoav, mnoge organizacije pa so prišle tudi s svojimi zabavami. Poleg organizacij HSS so bila v sprevodu tudi zastopstva Gospodansk» ln Seljačke sloge ter večji oddelki Seljačke zaščite. Zagreb je bil vee v Prnib zastavah. Na pokopališču so se poslovili od pokojnega senator Avgust Ko-šutlč. poslanec dr. K osano vi č za SDS in Dra eoiiub Jovanovié, vodja levičarskih zemljo-radnikov.
Nj. Vis. knez namestnik pri patriarhu
Beograd, 14. marca. AA. NJ. Via. knea namestnik in kneglnja Olga sta danes ob 16. obokala patriarha dr. Gavrila.
Visoka odlikovanja
Beograd, 14 marca. p. Z redom Belec« orla I stopnje Je bil odlikovan p« tria rta Gavrilo, z redom Karadfordjeve zvezde L stopnje pa veliki knez Dimitrij.
Veliki fašistični svet
Rim. 13. marca. k. Veliki fašistični svet je na svoji ponočni seji razpravljal o itali-jinsko-angleških odnošajih in razgovorih, ki jih je imeJ zunanji minister Ciano z lordom Perthom Veliki fašistični svet je poročilo o dosedanjem razvoju pogajanj sprejel na znanje in izrazil željo, da bi se razgovori nadaljevali tn končno dosegel sporazum, ki bi bil v skiadu z interesi obeh držav in ki bi končno odstranil vsa na-sprotstva med obema državama.
Tri smrtne žrtve
neprevidnosti
Split, 14. marca. o. Davi so naSll v stanovanju mrtva, zastrupljena od plina, rabina Izaka Danita in njegovega lSletnega sina Lito dočim je bila žena še živa. Njej ln služkinji Zderičevi so zdravniki nudili takoj prvo pomoč vendar pa Je služkinja umrla še preden so Jo prepeljali v bolnišnico. Malo je tudi upanja, da bi rešili ra-binovo ženo Lavro. Domnevajo, da Je služ-klnja sicer zaprla pipo plinove napeljave na štedilniku, pozabila pa je zapreti pipi na zidu In plinomeru.	P
Zemunska vremenska napoved: Previa-
aovaio bo Jasno vreme po vsel državL Pričakovati Je toplejše vreme, ponoči pa bo se mraz.
Zagrebška; Vedro, hladen «rak nizke
temperature, severni vetrovi
Dunajske: Jasno, v mnogih krajih zju-traj mntfr	*
Za smotrno ureditev našega turizma
Zasedanje banovinskega tujskoprometnega sveta v LJubljani
V stekleni dvorani banske palače so se dopoldne zbrali predstavniki tujskopromet-nih organizacij iz vse Slovenije k rednemu zasedanju banovinskega turističnega sveta.
Zborovanje je otvoril ban dr. Natlačen, ki 'e v svojem nagovoru poudaril, da do-seza letni obisk Slovenije okrog 200.000 domačih in tujih turistov, kar pomeni petino tujskega prometa v vsej kraljevini. Po številu obiska je dravska banovina na prvem, po višini prenočnin, ki znašajo približno en milijon na leto, pa na drugem mestu v državi. Razmah tujskega prometa v Sloveniji pa še zmerom zatirajo nepopolno izvedena organizacija tujskega prometa, neurejenost posameznih upravnih panog v delu pri pospeševanju turizma, ne-izvršene regulacijske osnove, nepovoljne zdravstvene in higenske razmere podeželja. nezadovoljivo stanje gostinstva, prekratke turistične sezone, pomanjkanje zim-skotujskega prometa, neustrezajoče stanje prometnih naprav, pomanjkljivosti turistične propagande, nezadostna denarna sredstva za podpiranje turizma, pomanjkanje gostinskega šolstva, nezadostna vzgoja širših plasti naroda za razumevanje turizma itd.
Načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Ratej je podal izčrpno poročilo o delu. ki ga je v preteklem letu ooravil poslovni odbor, in o stanju tujskega prometa ob koncu leta 1937. Poslovni odbor je imel 6 rednih sej, pod njegovim okriljem pa se je vršilo tudi 7 ožjih konferenc raznih pododborov. Njegovo delovanje je vobče potekalo po smernicah, ki jih je določilo zasedanje sveta v januarju lanskega leta. Zadeva z ugodnostmi po § 11 železniške potniške tarife je po novem naslednja: Ugodnost 50 pri vožnji v obeh smereh (brezplačen povratek) je pri tu-zemskih turistih vezana na 10-dnevno, pri inozemcih pa na 5-dnevno nepretrgano bivanje. To ugodnost uživajo vsi kraji brez izjeme. Za tuzemske turiste velja samo omejitev, da potujejo v svrho zdravljenja, okrepitve in odmora in da so namembni kraji" oddaljeni vsaj 200 km od izhodne železniške postaje. Kar se tiče uvedbe motornih vlakov v Sloveniji, je generalna direkcija vzela v obzir proge Jesenice-Bi-strica Bohinjsko jezero. Jesenice-Rateče Planica, Ljubljana-Kamnik in Ljubljana-Vrhnika. ni pa še znano, kdaj bodo ti motorni vlaki prišli v promet.
Med zadevami, ki so se obravnavale na sejah poslovnega odbora, naj navedemo samo nekatere, k i utegnejo zanimati tudi širšo javnost. Proti onečiščanju Save po rudnikih TPD. je Danska uprava odredila, da mora TPD izvršiti potrebna dela na Savi. v Laškem. Hudi jami in Rajhenbur-gu in da se morajo naprave redno vzdrževati v ustrezajočem stanju. Poskrbljeno je. da bosta tudi rudnika v Velenju in Za-bukovci uredila stvar. V načrtu je ustanovitev hotelirske šole v Ljubljani ali v Mariboru. Maribor ima z ozirom na nekatere pogoje prednost, a po vsej priliki bo dobilo šolo tisto mesto, ki bo pripravljeno, iz svojih sredstev zanjo več žrtvovati. Tuj-skoprometni tečaji so se vršili v Novem mestu, na Selu pri Žirovnici, na Jesenicah, v Mozirju Ljubnem, škofji Loki, Radovljici Črnomlju. Ptuju. Vsakega se je udeležilo povprečno 75 oseb. Na Bledu in v Mariboru so bili tečaji za angleščino, francoščino in nemščino, pripravlja se tečaj za nemščino v Radovljici. Večje število stro-kovnih tečajev je organizirala Zveza gostinskih združenj. Letos so prilike za čim večji dotok nemških turistov v Jugoslavijo izredno ugodne, oficielni turistični biro v BerMnu pa ni dorasel nalogam. Banska uprava je dala pobudo, da se stanje izboljša in da pride v Berlin predvsem uradnik, ki dobro pozna Slovenijo in njene turistične postojanke.
Pregled tujskega prometa
Lani je imela Slovenija v celem 190.672 gostov med njimi 134.482 tuzemcev in 56.190 inozemcev. Prencčnin je bilo vsega skupaj 998.732. med njimi 727.246 od domačih. 271.486 od tujih gostov. Povprečno je obisk nasproti predlanskemu letu napredoval za 6.3<7c, obisk tuzemcev in inozemcev posebej pa za 5.45 in 8.35%. Prenočnine pa so lani za malenkost vendarle nazadovale. kar gre inozemcem na rovaš. O inozemcih izkazuje statistika porast pri An-gliji. Avstriji, Belgiji. Bolgariji. Danski, Franciji. Holandiji, Italiji. Madžarski, Nemčiji, Rumuniji, švedski, Turčiji in Ameriki. zmanjšal pa se je dotok iz češkoslovaške. Grčije, Norveške, Poljske in švics. Po jakosti skupnega obiska Slovenije se vrste inozemci takole: Avstrijci ; 17.594), Nemci (13.762) čehoslovaki f6477). Italijani (5.503). Madžari (2.597), Angleži (2.482) in Francozi (1.456). Pri ocenjevanj vseh teh številk pa je treba upoštevati dejstvo, da zajema oficielna statistika samo 70 priznanih turističnih krajev, nepriznane kraje pa je po internih ugotovitvah ob;ska!o lani 12.145 oseb z okrog 55.000 prer.nčninami. Nastanitvena moč dravske fcanovine se ceni na 15 — 20.000 postelj. V splošnem lahko rečemo, da je usoeh lanske sezone sorazmerno dober. Po vsej priliki ie ostalo v Sloveniji okrog 100 milijonov dinarjev, torei znesek, s katerim mora naše narodno gospodarstvo resno računati.
Delovni program
Na koncu je načelnik dr. Ratej očrtal še delovni program, ki ga morata svet in njegov poslovni odbor izvršiti v bližnji bodočnosti. Predvsem je potrebno, da se turistični referat banske uprave izpopolni, kar se tiče osebja, in da se mu zagotove najnujnejša sredstva. Organizacijo tujskoprometnega dela je treba razširiti po občinah s pomočjo krajevnih odborov. Strniti je treba delovanje tujskoprometnih či-niteljev javne in zasebne inicijative. Izpopolniti in z boljšati je treba prometno omrežje. Posebno važna je avtomobilska cesta Ljubljana-Sušak in motoriziranje železniškega prometa na najvažnejših progah. Posebno skrb naj banska uprava posveti strokovni izobrazbi v gostinstvu. Dokler nimamo hotelirske šole. je treba smotrno prirejati specialne strokovne (servirne, kuharske, kletarske itd) in jezikovne tečaje za gostinsko osebje. Neodložljiva je sanacija gostinstva. V propagandne in organizacijske namene pa morajo biti v državnem proračunu zagotovljena primerna sredstva. Znesek 545.000 din, ki ga ima ministrstvo za trgovino letos na razpolago, pač niti od daleč ne ustreza potrebam. Vso pozornost bo banska uprava posvečala tudi
t delovanju činiteljev privatne iniciative, kakor so Putnik, Zveza za tujski promet, SPD, Zimsko-sportna zveza itd. V bodočem proračunu se bodo sredstva, ki jih bo imela banska uprava v tujskoprometne namene na razpolago, povečala od 472.000 na 685.000 din.
Referent za tujski promet Sotler je na kratko poročal o denarnem gospodarstvu sveta, nakar je bila na predlog računskega inšpektorja Gnidovca soglasno izrečena razrešnica. Direktor Putnika dr. Žižek je nato podal obširno poročilo o tem, kako izvrševati tujskoprometno propagando in informacijsko službo. Podrobno je razčlenil sredstva propagande od letaka do potovalne pisarne in dobrih cest, očrtal probleme tehnike in organizacije tujskoprometne propagande, opozoril na razne možnosti finančnega kritja te propagande in se dotaknil nekaterih krivično preziranih poglavij tujskoprometne problematike. Za tekoče leto imata obe tujskoprometni zvezi v Sloveniji na programu izdajo reprezentativnega lepaka, pregleda letovišč ln zdravilišč v Sloveniji v sedmih jezikih, folderja Slovenije v devetih jezikih, Ba-djurovega vodnika v srbohrvaščini in vodnika »Jugoslovenske revije« v italijanskem, nemškem in francoskem jeziku. Na koncu je dr. žižek nanizal še predloge, ki govore o pravočasnem objavljanju propagandnega gradiva za vsako poletno in zimsko sezono. Ustanoviti je treba poseben redakcijski odbor, v katerem bodo zastopane poleg banske uprave in obeh zvez še vse pomembnejše tujskoprometne organizacije in korporacije iz vse banovine. Poročilo je bilo sprejeto brez debate, ravnatelj vele-sejma dr. Dular in drugi pa so naglasili potrebo, naj poslovni odbor poročila, ki obravnavajo tolikšno množico detajlnih predlogov, v prihodnje razmnoži, da jih bodo dobili delegatje na vpogled že pred zasedanjem.
Predlogi
Na koncu je bila obravnavana še vrsta samostojnih predlogov o katerih so poročali ravnatelj dr. šter iz Dobrne, šef turističnega urada mestne občine ljubljanske dr. Brilej, predsednik SPD dr. Pretnar in magistratni direktor šubic iz Celja in o katerih se je razvila precej živahna debata. Dr. šter je sprožil pobudo, da se vprašanja tujskega prometa uvedejo kot obvezen učni predmet v naše šole od osnovnih do vseučilišča. Dr. Brilej je naglašal potrebo cestne zveze Ljubljana-Sušak ter poglobitve ljubljanskega kolodvora in navajal nekatere splošne probleme, ki se tičejo Ljubljane in njenega tujskega prometa. Dr. Pretnar je razpravljal o nujni reformi voznih olajšav in o prometnih potrebah bohinjskega kota. ki je pozimi pogostokrat povsem odrezan od sveta. Direktor šubic je navajal težave in nepravilnosti, ki se tičejo turističnih vizumov za avto-mobiliste in vizumov za skupna potovanja. V razpravi je delegat Berlič iz Ptuja poročal o zapuščenem stanju cestnega omrežja v ptujskem srezu in o potrebi vodovoda in kanalizacije za mesto Ptuj, graditelj Zupan pa se je zavzemal za smotrnejšo kontrolo na cestah in za modernizacijo predpisov cestnopolicijskega reda. Načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Skaberne je pri debati sporočil, da so načrti za cesto Ljubljana-Sušak na področju dravske banovine že izdelani, samo za odsek od Bleiweisove ceste do Iga še niso iz-
delani, ker je treba poprej rešiti vprašanje obtežitve Barja. Zdaj je treba samo še mobilizirati potrebna denarna sredstva.
Notranje! za napredek tujskega prometa
Rakek, 14. marca.
Na Rakeku smo v soboto zvečer praznovali domače slavje, ki pomeni važen korak naprej v gospodarskem in kulturnem napredku našega obmejnega pasu. Zaključen je bil šestdnevni servimi tečaj, ^ W3- je priredilo Združenje gostilničarjev za sodni okraj Certarca pod vodstvom predsednika Mlakarja in ki je dal naprednim gostinskim obratom po Notranjskem 32 novih, strokovno izvežbanih, mladih delovnih moči. Večera, ki ga je združenje pr: redilo v salonu Mlakarjeve restavracije, so se poleg velikega števila gostilničarjev iz raznih krajev Notranjske udeležili tudi mnogi gostje, med njimi predsednik Zveze gostinskih združenj restavra ter Majcen iz Ljubljane, zastopnik zbornice za TOI škerlj iz Logatca s soprogo, predavatelji tečaja dr. Pušenjak iz Cerknice. inž. arh. Platner iz Ljubljane, upravitelj šole šuštaršič z Rakeka, upravnik car narnice Kaučič in šef pestaje Bizjak.
Goste je pozdravil predsednik Mlakar, ki je ob dejstvu, da je bil to prvi tečaj za serviranje v logaškem srezu. naglasil potrebo in pomen podobnih prireditev za napredek gostilničarskega stanu na dežela. Mesta razpolagajo za povzdigo raznih panog narodnega gospodarstva strokovre šole in večmesečne tečaje, a podeže"ski gostilničarji iz gospodarskih razlogov po navadi ne morejo vanje pošiljati naraščaja. Zato se je združenje odločilo, da prične prirejati podobne tečaje za svoje področje, zlasti še. ker dobro občuti potrebo. naj bodo gostilne po Notranjskem sposobne, nuditi postrežbo tudi bolj razvajenim gostom, in želi, da se Notranjska prične uveljavljati v tujnkoprometnem oz ru. Ta del naše domovine slovi po lepoti svojih krajev in ima vse prgoje za uspešen razvoj tujskega prometa, treba bi bilo samo, da tudi poklicane instance storijo od svoje strani in pomagajo v delu za prebuditev Notranjske. Na kcncu se je govornik zahvalil vsem, ki so kakorkoF podprli prireditev predvsem zvezi, banski upravi, zbornici in domači zadružni upravi, posebno toplo zahvalo pa je izrekel vodji tečaja Mucclinifu. ki je bil duša vsega dela, in predavateljem.
Na koncu je povzel besedo predsednik zveze restavrater Majcen, ki je čestital Notranjcem. da se s tako skrbno vnemo bore za napredek gostinstva in tujskega prometa, nato pa je v menu zvezne uprave poklonil dvema zas'1-.žnima p;onirjema v gost insiri stroki. Ivanu žumru, b všemu dolgoletnemu predsedniku združenja iz Cerkmce. in Martinu Klamerju, dolgoletnemu odborniku združenia z Dolnjega jezera, v priznanje njunih zas'ug lepo izdelani spomir.sk-: d plcmi. V imenu tečajnic se je še Januša Mlakarjeva v prisrčnih besedah in s šopkom rež zh val ila pred sedniku zveze Majcnu za njegovo naklonjenost, prav tako pa je tudi vodji tečaja Mucoliniju v zalivalo za rjegovo delavno vnemo izročila majhen poklon.
Na Vačah je spet gorelo
V nekaj mesecih že ducat požarov — Tokrat je uničenih 6 poslopij — Ogenj je bil podtaknjen z razstrelivom
Vače, 14. marca.
Včerajšnja nedelja je bila za staroslavni vaški trg žalostna. Malo pred 3. uro zjutraj, so se razlegali obupni klici: Gori!... Na pomoč! ... in že je bila skupina hiš pod cerkvijo in šolo v ognju. Napol oblečeni so hiteli ljudje na pomoč. Burja je metala iskre na vse strani. Ogenj je nastal na hiši posestnika Jožeta Klinca ter se v nekaj minutah razširil še na pet sosednjih hiš. Ker so bila vsa poslopja krita s slamo, jih ni bilo mogoče rešiti, čeprav so prihiteli takoj na pomoč domači gasilci, iz doline pa tudi člani gasilske čete iz Hotiča.
Od ognja uničena poslopja so rušili do večera, ker je tramovje v stenah nenehoma tlelo in so se večkrat dvignili tudi plameni. 2e več stoletij staro beneficiatsko hišo so razdirali ves dan. Na pogorišču so ostale straže in brizgalna s cevmi v pripravljenosti, ker je bilo treba računati z možnostjo, da bo iz ogorkov veter razpihal nov ogenj.
Kakor vse kaže, je bil ogenj podtaknjen z nekim razstrelivom. Ko so okrog 3. ure zjutraj močno lajali na spodnjem koncu trga psi čuvaji, je posest Prašnikarjeva, ki ima svojo hišo kakih 10 korakov nad Klin-čevo domačijo, odprla okno ter slišala, kako je v Klinčevi šupi dvakrat močno počilo, v naslednjih trenutkih pa je bila vsa šupa v ognju. Podobno je izpovedal tudi prebivalec neke druge hiše. Da je v kraju požigalec. domnevajo ljudje že precej časa, zakaj v poslednjih mesecih je bilo že ducat požarov in vsi so bili v nočeh od sobote na nedeljo.
Vse škode še nI mogoče oceniti. Razen posestnikov imajo Škodo tudi nekateri podnajemniki. Najbolj prizadet je posestnik Jožef Kline, ki je izgubil hišo, hlev, skedenj, šupo in svinjak. Zgorelo mu je tudi vse pohištvo, slamoreznica, žitni čistilnik, trije plugi ter razno orodje. Cerkvena uprava je bila lastnica beneficiata Poslopje je uničeno do tal. Ob vse svoje skromno premoženje je prišla 84-letna Marija Vrtačni-kova, ki je v tem poslopju stanovala. Tam je prebival tudi stan, hromi Janez Zarnik, ki je zdaj ob pohištvo in obleko. Ljudje so hromega starčka v zadnjem hipu odnesli iz goreče hiše. Posestniku Alojziju Indofu je zgorela hiša do tal in vse, kar je bilo v njej, uničeno pa je tudi njegovo gospodarsko poslopje z orodjem in zalogo živil. Zgorelo mu je tudi 5000 dinarjev, ki jih je imel shranjene doma. Ob vse premoženje je tudi njegov brat France, ki je izgubil tudi svoj prihranek 7000 din. Podobna nesreča se je zgodila sestri Justini in bratu Ivanu, ki službuje zdaj v Topuskem na Hrvatskem kot mehanik v topilnici. Ivan jo
marljivo štedil, da bi prišel do samostojne obrti. Domov je pošiljal denar in pri bratu Lojzetu je imel za kakih 5000 din orodja. Zdaj je uničeno vse to. Posestniku Jakobu Končarju je požar upepelil sušilnico in gospodarsko shrambo, kjer je ime! pluge in drugo orodje. Mož je postal zdaj v kratkem času že drugič pogorelec.
Ogenj v Bohinjski Bistrici
V noči od petka na soboto je kmalu po polnoči izbruhnil ogenj na domačiji posestnika šiljarja, po domače Cengleta v Bohinjski Bistrici, kakor smo že poročali v »Ponedeljskem Jutru«, so ogenj prvi opazili ljudje, ki tam blizu stanujejo. Iz kupa koruznice v hlevskem prizidku, koder
žalostno pogorifiče Siljarjevega posestva. Betonski strop je vsaj pritličje obvaroval ognjenega razdejanja, tako da so domači za silo vsaj pod 3treho
je buknil ogenj, se Je požar razširil na skedenj, hlev in enonadstropno veliko stanovanjsko hišo. Zaradi močnega vetra so
Za vsakega Odol — ova je voda slast tn sreča prava. Ko bisere zblesti zobé in usta so Vam sveža, zdrava.
Vaš nasmeh, milostlji-va gospa, ki kaže Vaše dobro negovane zobe, je eden Vaših najučinkovitejših čarov. Tak nasmeh Vam ohrani ODOL, ker Vam chrani s svojim aroma-tičnim in antiseptičnim učinkom zobe in usta vedno zdrava.
Aromaticno varstvo Vaših ust oskrbi na na^boliši način ODOL.
gasilci požar komaj omejili, saj je bil v nevarnosti ves gornji del vasi. šiljarjevo posestvo leži par korakov od glavne ceste skozi Bohinjsko Bistrico, koder stoje hiše percej na gosto, Sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. To je že drugi požar na šiljar-jevem posestvu, enkrat pa se mu je hiša
tudi zrušila. Ko še ni bila povsem dograjena, je hud vihar hišo tako poškodoval, da jo je moral pričeti znova graditi. Posestnik je bil zavarovan za 50.000 din, s katerimi bo komaj pozidal stanovanjsko hišo, ogenj mu je napravil nad 100.000 din škode.
Epilog Kendove smrtne nesreče
Tri obsodbe voznikov zaradi prosvetnih nezgod
Ljubljana, 14. marca.
Pred sodnikom poeti in cem g. Jožo Ko-kaljem je danes dopoldne potekel zadnji akt žalostne usode hotelirja Ivana K ende, k: je v oktobru ob prviki težke avtomobilske smrtne nesreče žalostno odjeknila v naši javnosti.
Zaradi prestopka po znanem avtomobilskem kazenskem paragrafu se je moral zagovarjati šofer Marjan šušnik, ki je bil obtožen, da je iz malomarnosti sprav i v nevarnost življenje in zdravje več oseb, ko je 19. oktobra vozil na cesti Pokljuka—Zg Gorje s tovornim avtomobilom, na katerem so se vozili Ivan Kenda, trgovec Matko Ulčar z Bleda, s svojim petletnim sinom Jožefom, Jakob Kumstelj n Verica Sod ja z Mrzlega studenca. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Pompe, je dolžila Sušnika, da je lahkomiselno nameraval prehiteti voznika Vtika šilarja, ki je vozil hlode v dolino, še p redno mu je ta mogel napraviti potreben prostor na cesti. Kakor je zatrjevala obtožnica, bi bil moral Sušn k svoje vozilo ustaviti in počakati, predno bi prehiteval, ker je na tistem mestu cesta ozka. ovinek in strmina ob cesti pa sta za promet tem bolj nevarna. S prehitevanjem na nepravem mestu je Sušnik spravil svoje vozilo toliko na rob ceste, da je zgubi'o ravnotežje in se je skotalilo preko roba ceste po strmem pobočju kaikih 10 m globoko. Strašne posledice so še dobro v spominu: Kenda, ki se je v kabini avtomobila zadušil in Kunstelj, pri katerem je zaradi utr-te lobanje nastopilo otrpnjenje m ožgan, sta bila na mestu mrtva, Verica Sod ja pa je par dni za tem na podlagi težkih notranjih poškodb preminila v bolnišnici. Ulčakar in njegov sin sta na srečo odnesla le lažje poškodbe.
Obtožnica je Sušniku očitala predvsem to, da je posvečal vožnji in varnosti potnikov premalo pozornosti Vozla bi ne smel izpostavljati nevarnosti samo zaradi tega, ker se mu je mudilo. Oe bi bil počakal, da se mu voz, ki je vozil pred njim, umakne toliko, da bi ga bil mogel brez nevarnosti prehiteti, sploh ne bi bilo prišlo do nesreče. Ker je bilo to v oktobru, tare jv času, ko je v gorah precej deževja ln Je zemlja razmočena, bi bil moral vedeti, da rob ceste ne bo prenesel težke obremenitve in se bo okrušil, vozilo pa bo toguhüo ravnovesje. 6e manj pa bi se smel odločiti, da zapelje na rob ceste s kakršnimkoli vozilom, če rob ceste mefl. na padajočo strmino. Lahkomiselno prehitevanje na preozkem prostoru in še na tako delikatnem mestu, pa kaže na pomanjkanje odgovornosti in savesti za po-sledice.
Obtoženca, kl g« je «agovarjal odvetnik dr. Voršič, je sodnik obsodil zaradi prestopka proti varnosti javnega prometa n ljudi ▼ «nista i 205-TL k. z. na 4
mesece zapora, privatne udeležence pa je za njih odškodninske zahtevke zavrnil na pot civilne pravde.
Poleg te prometne nesreče, ki je stala življenje treh ljudi, le sodnik g. Koikalj obravnaval še dve drug"', ki na srečo nista imeli tako težkih posledic, pričata pa, da vozniki niso dobro vzgojeni in jim manjka precej čuta za odgovornost, posebno tedaj, če gre za prehitevanje. Da se pa spravijo k vodstvu vozi tudi taki, ki jim primanjkuje najmanjšega pojma o pravilih cestnega reda.
V začetku septembra so prevažali štirje avtodzvoščki tujce izletnike k slaou Savici. Na poti nazaj grede se je moralo eno voz lo zaradi defekta ustaviti, voznik drugega vozila, ki je prišlo za njim. pa je tudi ustavil, da bi pomagal svojemu tovarišu. Potniki prvega voza so izstopili, v tem pa je že pr drvel tretji voz s pospešenim tempom in ne da bi se zaradi ožine ceste poskušal ustaviti, je drvel mimo. Potniki, ki so se na ozki cesti stsnili na skrajni desni rob ceste k ograji škarpe, kolikor so se pač največ mogli, naravno niso ostali brez poškodb.
Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno atolico. ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« srenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo. Driietno.
ir siTlirno	Ori re*. S br. 15. <sv?5
šofer Janko škantar se je moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem. Njegov zagovor, da je vozil s primerno brzino in da vozila ni mogel zaradi klanca ustaviti, so ovrgla pričevanja poškodovancev. Kazen na 1 mesec strogega zapora je škantar sprejel in se proti njej ne bo pritoži.
Na 20 dni zapora pa je sodnik obsodil posestnikovega sina Jožefa Zgonca lz Fare pri Blokah, ker je z neprevidno vožnjo bo banovinski cesti med Grahovim in Bločicami povzročil karam bol svojega enovprežnega voza z avtobusom podjetja Mele in drug. Tako na njegovem vceu, kakor v avtobusu je bilo več oseb. Nameni eseto, da bi bil Zgane krenil na desno in dal na cesti prostora za srečanje z avtobusom, je krenil na levo in Je zato moral šofer, da bi preprečil nesrečo, kreniti na svojo levo, t j. na Zgončevo desno stran. Kljub temu ukrepu, ki je preprečil neizogibno nesrečo, pa se ni mogel več toliko toogrrfti, da ne bi s prednjim delom avtobusa zadel v voz in poškodoval osebe, kl so ae na njem vozile. Avtobusni potniki niso bili prizadeti.
Kazen za tolike neprevidnosti in aa premajhno Izkazovanje odgovornosti tako do ljudi, kakor do ostale ääcode pri prometnih nesrečah, je vsekakor na mestu.
Skakalne tekme v Planici
(Glej članek v športni rubriki)
Zgoraj: Pogled na ttoočglavo množico gledalcev. — Na levi: Bradi (fit. 5) In Palme (fit. t). Zmagovalec v mednarodni konku-
Ifomače vesti
Huda kuharica
V Babinl gredi, nedaleč od Vinkovcev, iivi kniet Djuro Kopič. Pred tremi leti se je poročil, toda z mlado ženo sta se kmalu pričela prepirati ln končno tudi pretepati. Zmagovalka je bila navadno žena Manda, ki zna okretno vihteti veliko kuhal n. co za svinjski kotel. N adornila je z njo možu že obe roki.
Nedavno sta se Djuro In Manda zopet obračunavala. To pot je Djuro že v naprej pograbil kuhalnieo in hotel z njo enkrat tudi Mando pošteno natreskati. Toda ta mu je kuhalnieo v hipu izvila in ga s tako silo udarila po roki, da mu jo je zlomila. Nesrečni Jure leži sedaj v vinkovski bolnici. Pravi, da bo sedaj ko pride domov, vrgel takoj čez prag — nesrečno kuhalnieo.
♦	Iskrena manifestacija za Francijo je
bila v nedeljo v Beogradu glavna skupščina združenja bivših dijakov francoskih srednjih in visokih Sol, ki šteje nad 7.000 članov. Bivši francoski dijaki zavzemajo v našem javnem živl>:nju važna mesta in svoje združenje so si ustanovili zaradi tega, da bi ostali v tovariški vzajemnosti in da bi izkazovali Franciji, ki jim je dala toliko moralnih in gmotnih podpor, svojo hvaležnost. Vsi govori na skupščini so izzveneli v sklepu, naj bo leto 19S8. Isto Francije To leto je za nas jubilejno in, ko smo že '20 let svobodni, je naša dolžnost, da se v jubilejnem letu z iskrenimi manifestacijami oddolžimo Franciji, ki je mnogo storila za naše osvobojen je. Zborovanje je poteklo v najlepši tovariški vzajemnosti in pri volitvah je Mia soglasno izvoljena nova uprava z vseučiliškim profesorjem dr. Miljaničem na čelu.
*	Promocija. Danes opoldan bo na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani pronioviran za doktorja filozofije sodelavec našega list*, skladatelj m glasbeni kritik g. Dragotin Cvetko. Mladi doktor, ki ja tudi diplomiran konservatori6t si je pridobil doktorat z disertacijo o občem muzikalnam vzgajanju in izobraževanju. Iskreno čestitamo!
♦	Razpis književnih nagrad Mladinske matice. Mladinska matica razpisuje za svoje redne put likacije dve književni nagra ii v zneskih '2500 in '2.000 din. in sicer eno nagrado za spis ali sjikanico za otroke od 6. do 9. ieta, eno pa za knjigo realne vsebine. Snov pri knjigi za najmlajše je lahko poljubna. realistična ali pravljična. resna ali šaljiva. v verzih ali v prozi. Obseg naj po možnosti ne presega 64 strani malega formata naših rednih pubiikacij. Obseg realne publikacije. ki naj ima čim aktualnejšo vsebino. pa je preračunan na 80 do 90 strani. Višino nagrade bo odločila kvaliteta d ila De glede na to. ali je pisano za najmlajše ali za realno knjižico. Nagrajeno delo dobi tudi običajni honorar. Rokopisi naj se pošljejo po pošti v dveh tipkanih izvodih, in sicer popolnoma anonimno. Tudi posebne kuverte z imenom in naslovom ni treba predložiti. Še-le ob izidu tekmovanja, ki bo objavljen v »Učiteljskem tovarišu« in v dnevnem časo-p:sju. 6? bodo javili avtorji z imeni in naslovi. Rokopisi onih avtorjev, ki bi izdali n? katerikoli način svoja imena odbornikom Mladinske matice, se s tem že sami iziočijo iz Konkurence. Rok za vlaganje rokopisov poteče 1. novembra letos. Rokopisi naj se pošiljajo tamištvu Mladinske matice v Ljubljani. Frančiškanska ulica št. 6.
*	Čvrsto starost uživa v Smirni neki Sava Vrdar. ki je naš rojak, doma iz Grblja v Boki Kotorski. V Smirni je udomačen že preko 60 let in e svojo vrtnarijo si je pridobil lepo premoženje. Mož j? star že 106 let in je še izredno zdrav un čil. Dela na veliki vrtnariji še vedno sam vodi. Zdaj se je celo oženil. Njegova prva žena je že davno umrla. Njegov najmlajši brat živi v domačem kraju. Od svojega brata iz Smirne je dobil nedavno pismo, da se je 106-letni Savo [>oročil z neko 431etno vdovo, ki je po rodu Italijanka. Savo opisuje tudi svojo poroko ter navaja, da je privabila mnogo gledalcev, seveda več žena kakor moških in da je prejel tudi mnogo čestitk.
*	Smrt oglednega zagrebškega hotelirja
V starosti 68 let je umrl v Zagrebu Franjo Schmidt, ki je bil dolga leta lastnik hotela »Janje« ter nad 20 let predsednik Zveze go-8tilničarskih zadrug. Pod njegovim predsedstvom je bila ustanovljena prva strokovna šola za gostilničarstvo Ln hotelirstvo v Jugoslaviji e sedežem v Zagrebu Franjo Schmidit je že kot deček zapustil svojo češko domovino in v Zagrebu se je udomačil. Izučil 6e je trgovine, pozneje pa se je posvetil gostil-nicareki stroki, v kateri je deioval uspešno polnih 30 let ter si pridobil velike zasluge kot pionir naprednega hotelirstva. Ko je bil leta 1912. gostilničarski kongres v Zeinunu, je bil Schmidt na čelu veliike skupine hrvatskih gostilničarjev, ki so obiskali srbsko prestolnico.
♦	»Straža v viharju« In »Bog v Trbovljah«. O Mrzelovi zbirki »Bog v Trbovljah«, ki je za novo leto izšla v založbi »Trbovlje« v Ljubljani, je »Slovenec« objavil nedavno izpod peresa svojega kulturnega poročevalca
td oceno, ki je kljub nekaterim izraženim pridržkom izzvenela v precej laskavo pohvalo. Proti tej sodbi se je v zadnji številki »Straže v viharju«, glasila mladih katoliških ekstremistov, ki se zbirajo pod vodstvom univ. prof. dr. Ehrlicha, oglasil »ka-tehet z ljudske šole« in pravi med drugim: Neki kritik je napisal, da to. kdor bere Mr-zelove legendarne pravljiee z dobro voljo, našel v njih mnogo lepot in pa tudi duha, ki ni naspro'en našemu. Prebral sem Mrze-lovega Boga v Trbovljah z dobro voljo, pa enakih mißli s tem kulturnim kritikom vendarle ne morem biti. Zase sem popolnoma prepričan, da si naše ljudstvo prav nikoli ne predstavlja takega Bogačlovega, kot nam ga je naslikal Mrzel. Naše ljudstvo ima po nauku cerkve o stvarniku kot Bogu ljubezni in pravice vse lepše predstave, kot mu jih pa slika Mrzel. Res, tudi v svetovni literaturi imamo mnogo lepih in dostojnih personifikacij Boga Očeta, ki jih pa z Mrze-lovtmi ni primerjati. Kliub vsemu poudarjanju Mrzeiove umetniške invencije se resnično religiozen človek ob njih ne bo mogel prav nič ogreti. Prej nasprotno! Religiozna snov. ki ne prihaja iz religiozne duše, ne diha prave, čiste religioznosti, čeprav se temu ali onemu zdi umetnina. Take umetnine katoličani odklanjamo! Vsekakor značilen dokument za duhovna razdor, ki se je zadnji čas začel javljati v katoliškem svetu.
•	Obledele obleke barva v različnih barvah tn plisira tovarna JOS. REICH. 1
•	Od 19 do 20. t m. Izlet v Trst, od 2.
do 11. aprila izlet v Riim. Napoli. Vezuv. Capri. Firenze in Benetke. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hote! Slon, telefon št. 26—45. Vhod iz Prešernove ulice.
*	Smrtonosna rokoborba. Na beograjskem sejmišču so v soboto zvečer hoteli ugoditi tudi ljubiteljem boksa. Teh se je zbralo velikansko število. Z največjim zanimanjem, pa tudi z najglasnejšimi izrazi hvale in graje so spremljali rokoborce, očividmo pa so se najbolj zanimali za nastop dveh mladih amaterjev Grge Peze in Dragana Miletiča. Ko sta se ta dva spoprijela, ni bilo krikov: Udri ga, Dragane! Ubi ga Grgo! — ne konca ne kraja. Gurmani boksa so bili seveda v ekstazi, ko je dobil Dragan Miletič v brado tak udarec, da se je zvrnil na tla kakor od strele zadet. Obležal je brez zavesti in ko je že davno minil odmerjeni čas, so ga odnesli. Nastopili so potem drugi borci in gledalci niso utegnili razmišljati kaj je z onesveščenim mladeničem, ki so ga odnesli nekam za palisade. Dragan pa je brez zavesti ležal na mizi, pokrit s plašči svojih tovarišev. dokler ni prišel ponj voz iz bolnišnice. Naslednje .jutro je v bolnišnici umrl zaradi frakture lobanje. Ko se je ta novica razširila po mestu, se pri oboževalcih roko-borbe ni zmanjšalo navdušenje. Nezreli mladiči so se po ulicah razgovarali: To je udarec! Tresk — in človek je mrtev! — Dra gan Miletič je bil privatni uradnik in se je precej časa bavil z rokoborbo Mislil je. da bo to njegov poklic. Njegov »zmagovalec« Grga Pezo pa se je pojavil na beograjskem
feite si nove srečke
državne razredne loterije v
DRUŽNI HRANILNICI
v Ljubljani, Dalmatinova ulica št, 6.
Prvo žrebanje bo 13. In 14. aprila t. I.
ringu šele pred nekaj meseci. Ta ialostna
zmaga je bila njegova prva in zelo ga je potrla. Strokovnjaki boksa p« mirijo ujega in vse prijatelje tega sporta s strokovnjaški mi ugotovitvami, da smrtonosni udarec ni kršil nobenih predpisov, da je bilo v zgodovini boksa doslej že 85 ßmrtnih primerov in da 6o bili po večini kakor sedanji po golem naključju.
Iz Ljubljane
n— Prihod bolgarskih rudarjev ▼ LJubljano. Danes ob 9.34 prispe z beograjskim brzovlakom v Ljubljano 80 bolgarskih rudarjev. ki si bodo ogledali mesto in tukaj kosili, nato pa se odpeljejo v Trbovlje. Pozivamo prebivalstvo, da pride k sprejemu bratskih gostov na glavni kolodvor.
u— Ljudska univerza. V sredo 16. t m. bo predaval profesor dr. Lavo Cermelj o zanimivi temi: Kopernik ali Ptolomej. Predavanje bo v mali dvorani Filhannoni&iega društva na Kongresnem trgu. Pričetek ob 20., vstop prost
u— Violinist Zlatko Balokovié, rojen v Zagrebu leta 1895, je užival prvi glasbeni pouk v Zagrebu pri prof. Humlu in dovršil violinske študije na moistrski šoli dunajske akademiie pri prof. Ševčiku. Tik pred svetovno vojno je nastopil na prvem velikem koncertu v Moskvi ter imel ogromen uspeh. Od takrat dalje potuie stalno kot koncertni violinist po vsem svetu. Ko je bil na turneji v Egiptu, je bil njegov spremljevalec naš pianist Anton Trost. Balokovič je lastnik dveh izredno dragocenih violin, ena je delo znamenitega mojstra Stradivarija, ki je poznana pod imenom »Labudji spet«, druga pa je ena najboljših violin mojstra Guarne-rija. Obe violini ga stalno spremljata na weh njegovih potovanjih. Letos slavi slavni umetnik 25-letnico svojega umetniškega dela in priredi več koncertov v naši kraljevini. med njimi tudi v Liubljani v ponedeljek 21. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Predsednik apela:ijskega sodišči dr. Golia Vladimir ne bo s.'nrejemal strank do 28. t m., ker je odsoten.
u— Z univerze. Novi izredni profesor filozofske fakultete za umetnostno zgodovino g. dr. Franc Stelé bo imel v petek 1«. t. m. ob 12. v univerzitetni zbornici nastopno predavanje: »Gotske dvoranske cerkve v Sloveniji«.
u— Zdravo, Joìe Soko'ov» G. Jože Huhad, lastnik gostilne »Pri Sokolu« Pred Škofijo, se to danes srečal z Abrahamom. Gotovo bo očaka tako prijazno pozdravil ln sprejel kakor goste v svoji meščanom in okoličanom priljubljeni gostilni, očak pa se bo menda čudil, ker je njegov novi znanec tako zdrav in čil, čeprav je neumorno delaven od mladih lei in je mnogo hudega prestal na fronti.' Jožeta Hubada dičita k rem-eni ta značaj-nost itn zgledna dobrodušnosrt. To občuti človek takoj, ko ga spozna, in zato ima Jože tudi toliko dobrih prijateljev. Pod njegovo streho najdejo zavetie najrazličnejše druž be. Dolgo se že shajajo pri njemu koroški borci iin lovci. Slavijencu, ki ima največje zadoščenje v uspehih svojega pridnega dela in v zadovoljstvo svojih gostov, želimo še mnogo srečnih let.
■■kino sloga, tel. 27'30"s
fl	predvaja sijajno komedijo	H
I Trije neumni dnevi |
b;
u— Jakopičev večer v Delavsk. zbornici.
Izmed slovenskih slikarjev imajo naši ljubitelji umetnosti najrajši dela Riharda Jakopiča. Njegova dela najdemo v vseh boljših domovih v Sloveniji; najv€č jih je seve o v Ljubljani potem v Mariboru in Celju. Nekateri ljubitelji 60 si umislili celo posebne zbirke njegovih umotvorov. V nasprotju s to njegovo veliko priljubljenostjo pa je bil Jakopič v začetku svojega udej-stvovanja »najbolj osovražen umetnik pri nas«. Kakor je bilo mogoče, ko vender vemo, da so njegova dela vzbujala v tujini vedno največjo pozornost? To nam bo pojasnil na Jakopičevem večeru v sredo dne 16. t. m. ob 8. zvečer v Delavski zbornici pisatelj Anton Podbevšek.
u— Obiščite razstavo upodabljajočih umetnic Male ženske antante! Odprta bo v Jakopičevem paviljonu le do vključeno "20. t. m. Prijavljene večje skupine imajo na razpolago vodnika. Za dijake znaša vstopnina 3 din.
u— Slovensko zdravniško društvo priredi 63. znanstveni sestanek v sredo 16. t. m. ob 18. v predavalnici histološkega instituta. Zaloška cesta št. 4. s predavanjem g. univ. prof. dr. A. Koširja o prenosnih tumorjih. Vabljeni vsi ge. zdravniki in medicinci.
u— Raoul Koczalski. pianist svetovnega slovesa pride v Ljubljano in koncertira lu v sredo. '23. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Koczalski je najslavnejši izvajalec sedanje dobe Chopinovih del, II. del njegovega koncertnega sporeda oblega izključno le dela nesmrtnega Poljaka. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Jtsgoslov.-češkoslovaška vzajemnost
je bila lepo manifestirana v Novem mestu
V soboto in v nedeljo je prijazno in slikovito Novo mesto stalno v znamenju ju-goslov.-češkoslovaške vzajemnostne misli. Medtem ko so po radiu prihajale vznemirljive novice o zgodovinskih spremembah v srednji Evropi, so Novomeščani izobešali trobojnice v pozdrav češkoslovaškemu konzulu iz Ljubljane ki je prispel na ustanovni občni zbor Jugoslov.-češkoslovaške lige
v Novem mestu Po zaslugi nekaterih domačih intelektualcev, ki jih vežejo s Prago študentovski spomini in pa simpatije do bratske demokratične republike, so se No-vomeščani lepo pripravili za ta dan. Poleg zastav na hišah si videl v posameznih lokalih primerno aranžirana okna: tu je bila lepa zbirka čeških knjig, tam zopet slika Prage ali kaj podobnega Gg. konzul St. Mifiovsky. predsednik Izvršilnega odbora Jč lig v Soveniji in ljubljanske lige dr. Egon Stare, podpredsednik Fran Govékar, nekateri odborniki in člani ljubljanske če&ke kolonije so prispeli v soboto zvečer. V mestu jih je sprejela predvsem mladina, ki je navdušeno vzklikala svobodni in demokratični Češkoslovaški.
Dve uri pozneje se je začela v okrašeni dvorani Sokolskega doma svečana akademija G konzula in spremstvo je pred začetkom prireditve pozdravil starosta Sokola g. notar Marinček. Prenapolnjena dvo-pana je priče rada, da je Novo mes-to trdno
v taboru vzajemnostne misli. Ovacije, ki jih je bil ponovno deležen navzoči zastopnik Češkoslovaške republike, so ta vtisk samo potrjevale. Tako se je akademija v Sokolskem domu spremenila v manifestacijo jugoslov.-češkoslov. vzajemnosti, kakor je Novo mesto še ni doživelo. Spored je bil izpolnjen s pozdravnim govorom ravnatelja ing M. Avseca, z govoroma predsednika dr. Stareta in konzula Miftovskega in s predvajanjem cikla filmov »češkoslovaška v vojni in mire«, ki so jih uspešno predvajali že v Ljubljani, v Kranju in v Celju. Sokolski orkester je uvodoma zaigral čsl. in našo himno ter zaključil prireditev s »Hej Slovani«; pri slednji točki so se orkestru pridružili glasovi občinstva, ki je stoje pelo pesem nevklonljive slovanske volje do življenja in svobode. Omeniti je treba tudi recitacijo sedmošolca Kobeta, ki je nastopil z izvirno pesmijo generala-pesnika R Medka. Vse točke, posebej še govora konzula Mifiovskega in predsednika dr. Sta-reta, je občinstvo odobravalo z dolgotrajnim ploskanjem. S to akademijo je Novo mesto v jasni in svečani obliki manifestiralo svojo slovansko zavednost
Filmi 90 se ponovili v nedeljo za srednješolsko mladino. Nabita dvorana mladih glav je tudi tn dokazovala zdravo usmerjenost novomeške mladine. Mladina je z očitnim navdušenjem pozdravljala g. kon-
zula Mifiovskega, ki ji ga je 9 toplo dobrodošlico predstavil g. prof. Jarc Vzklikanju ni hotelo biti ne kraja ne konca. Ob 11. uri je predsednik pripravljalnega odbora ing. M. Avsec otvoril v mestni posvetovalnici ustanovni občni zbor novomeške Jč lige. Ob tej priliki je bila opažena solidarnost vsega prebivalstva Novega mesta. Posebno globok vtisk je napravil krasni govor staroste sokolske župe g. dr. Iv. Vasiča. Za katoliška društva je podal izjavo g. prof. Rakovec. Spregovoril je tud; župan g. dr. Polenšek. G. konzul Minovsky se je zahvalil s kratkim, učinkovitim govorom. O ciljih in nalogah Jč lig je vzpodbudno govoril g. dr. E. Staré. Občni zbor je potekel v najlepšem redu in je krepko začrtal pot novi organizaciji. Za predsednika je bil soglasno izvoljen ravnatelj kmetijske šole ing. M Avsec, za podpredsednika predsednik okrož. sodišča Barle in odvetnik dr. Vasič, za tajnika sodmk dr. R. Kyovsky. V odboru so mnogi odlični Novomeščani, med njimi primarij dr. Cervinka. gimn. ravnatelj Vagaja, profesorja Jarc in Logar itd.
G. konzul Mifiovsky in ostali gostje iz Ljubljane so si popoldne ogledali kmetijsko k)lo na Grmu. kjer jim je bil ravnatelj ing. Avsec ljubeznivi voditelj in gostitelj. Pomembni 12. marec bo tudi v novomeški kroniki trajno zapisan, saj se je tega in naslednjega dne dolenjska prestolnica krepko pridružila organiziranemu prizadevanju za jugoslov-češkoslovaško vzajemnost in za našo nerazdružljivo bratsko solidarnost v svetlih in temnih dneh naše zgodovine.
Danes ob 16., 19. in 21.15 uri TRIUMFALNI USPEH JE A NE TT E MAC DONALD
TARANTELA - KINO MATICA
a— Predavanje Prirodoslovnega društva.
Danee predava v mineraloški predavalnici univerze gospa prof. Silva Antič o temi: »Bretonska človek, zemlja in morje«. Predavanje bo spremljalo obilo lepih posnetkov. Začetek ob 18.15.
u— Društvo Bran-i-bor. podružnica v Ljubljani, naznanja, da bo 30. t. m. redni občni zbor v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Dnevni red: Pozdrav in poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika. poročilo revizorjev, volitev novega odbora in slučajnosti.
u— Sentjakobčani uprizore jutri ob 20.15 v korist dnuštva knegk.je Zorke — pododbora v LjuMjanj zabavno Molnarjevo veseloigro »Njena velika ljubezen«. V tem svojem najnovejšem delu obravnava Mo'nar izvrsten dcmislek na najprisrčnejši način s popolno teatrsko tehniko. S svojo prisrčnostjo, nežno top'oto in finim humorjem igra osvaja in navdušuje gledalce. To je poslednja uprizoritev tega zebavneca dela. V petek 18.. soboto 19 in nedeljo 20. t. m. se ponovi Ručarjeva veseloigra s pet.;em in godilo »Smuk. smuk«. ki je dosegla pri knsfcni predstavi velik uspeh.
u— Za revne občane zbira vsako sr«»do mestni socialni urad obleke, perilo in obutev na Vodnikovem trgu pred spomenikom. Zdaj. ko vrše gospodinje pomladno čiščenje stanovanj, bodo gotovo našle mnogo stvari, ki fih ne potrebujejo več Mestni socialni urad jih vabi. da naj prihodnjo sredo prine-so pred Vodnika mnogo takega blaga, ki bo ljubljanskim revežem Še imenitno služilo. To zbiranje obleke, perila in obutve ob sredah bo stalno vsako sredo ako bo suho vreme.
o— Sonre. veler in sneg se bore med se-boi za prvo l>esedo v vremenu, odkar je za nami dan 40 mučenikov. V petek je Se vlekel močan jugovzhodnik in oblačil nebo. čez noč se je zjasnilo in v soboto je bilo po hladnem jutru sončno, čeprav vetrovno vreme Vsenaokrog je po Alpah, severnem Štajerskem. zapadni Madžarski, Prekmurju in Bosni precej močno snežilo. Mrzla burja je pritisnila in v noči na nedeljo je živo srebro zlezlo na nièlo. V nedeljskem dopoldnevu se je tudi v L;ub!jani ponujai sneg, čeprav so le redki oblaki bežali nad obzorjem. Po Prekmurju je zapadlo precej snega, muhasto aprilsko vreme s snegom in soncem so imeli do Dolenjskem in v Zagrebu. Popoidne se je hotelo nebo še bolj pooblačiti, v hiadnem severovzhodniku se je na večer spet z.jasnMo. Včeraj zjutraj ie bilo v Ljubljani —1.4° C, nebo popoinoma jasno, pa mrzlo, vetrovno vreme. V suhih dneh pohitevajo ljudie s trebljeniem in pripravljanjem vrtov za posevke. V Tivoliju odkopava skupina delavcev spodnji del brega pol bajerjem, tik za železniško progo, kjer bo vezal Cesto v Pozno dotino nov del poti z Latermanovim drevoredom in Šiško. Ilovico prevažajo v ba-ier, ki ga na južnem delu zasipajo. Drevje vidno poganja popje in če bo sedanje hladno, pa vadro vreme še trajrlo. bo letošnja pomlad dokaj normalno prikazala vso svojo lepoto tja do Jurijevega pojezia čez hrib in plan.
u— Na pritožbe paeantov po Bregu, Krakovskem nasipu in Trnovskem prisianu. ki smo jih objavili v sredo, nam je mestno poglavarstvo poslalo pojasnilo, da tako Breg kakor hodnike Krakovskega nasipa in Trnovskega pristana ter stranskih ulic mestno cestno nadzorstvo staW vzdržuje in posipa. Hodniki so res suhi, brez luž in blata razen na mestih v senci, kjer zaradi tajajoče se zmrzline nastajajo luže in blato. Tem nedo-statkom pa ni mogoče od r omo? i vse dotlej, doklei bodo hodniki zamrzii ali tudi poledeneli. Posipanje na takih krajih ne koristi, pač pa izdatno škoduje, ker se s tem hodnik omehča ter blato in voda skozi pesek ležeta na površje. Vsako leto so na preho du iz zime v pomlad ne'lakovane ceste in hodniki z!esli na senčnih mestih blatni in mokri ter ie treba potrpljenja, dokler se ne osuši Nato pa jih posujejo s peskom, ki hodnike dodobra utrdi.
Iz Celja
e— Ljubljanska drama bo vprizorila danes ob 16. v celjskem gledališču pravljično igro »Sneguljčica«, ob 20. pa Benedettijevo duhovito komedijo »Rdeče rože«, v kateri sodelujejo ga. Mira Danilova, gg. Jan in Sancin ter gdč- Slavčeva. Obe predstavi sta izven abonmaja. Vstopnice se dobijo v knji-garni Slomškove tiskovne zadruge.
KINO UNION Danes zadnjikrat ekspedicijski film »BORNEO«. Jutri film »VELEMESTO«.
e— Pantičeva je prilegla poškodbam. V nedeljski številki smo poročali, da je posest-nica Terezija Kooeljeva na Starih slemenih pri Konjicah v četrtek okrog 19 pred svojo hišo napadla 23-letno hčerko preužitkari-ce Marijo Pantičevo in ji s sekiro prebila lohanjo. Pantičevo so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je včeraj ob 6. zjutraj podlegla težkin poškodbam. Koceljevo so izročili sodišču.	__
KINO
CELJE
METROPOL »THEODORA«.
Duhovito filmsko delo o ženi, ki je živela dvojo življenje po noveli Mary Me Carthy IRENE DÜNNE._
e— Umrla je v petek na Slomškovem trgu 1 v starosti 27 let soproga trgovskega potnika ga. Josipina Rednakova. V nedeljo je umrla v Vošnjakovi ulici 1 v starosti 73 let zasebnica ga. Antonija Singerjeva, roj. Goršetova: pogreb bo danee ob 17. iz hiše žalosti na mestno pokopališče. Pokojnima bodi ohranjen blag spomin, svojcem naše iskreno soža'je!
e— Brezposelnost. Pri celjski borzi dela je bilo 10. t m. v evidenci 1264 brezposelnih (1109 moških in 1Ö5 žensk) nasproti 1296 (1149 moškim in 147 ženskam) dne 28. februarja.
»— Nevšečnosti v celjskem telefonskem
prometu imajo svoj vzrok v slabem telefonskem omrežju, v iztrošeni telefonski centrali in v pomanjkanju osobja v cenlralL Telefonsko službo v krajevnem prometu morata opravljati dve uradnici, čeprav je v Celi« okrog 300 telefonskih naročnikov. Ker dve uradnici ne moreta izvrševati svoje naporne službe s potrebno hitros'jo in točnostjo. je nujno potrebno, da namesti poštna uprava v telefonski centrali v Celju vsaj še eno moč. Celje kot važno gospodarsko in tujskoprometno središč? z vso upravičenostjo zahteva izboljšanje telefonskih prilik in namestitev avtomatske telefonske centrale.
Iz Marf&ara
a— Iz gledališča. V Parmovem »Neoaku« igra grofico Margareto Starčeva, I vico hčerko Barbičeva. Mino Gorsko Igličeva. grofa Štefana Plamenova Gorinšek. Erazma Pla-menova nečaka Sancin, Antona Petka, po-streščka Verdonik.
a— Mariborsko državno tožilstvo je odredilo preiskavo v zvezi s smrtjo Marije Pučnikove v Marenbergu. ki je umrla radi odprave plodu.
KUHARSKA RAZSTAVA v Mariboru
se na splošno željo in zahtevo radi velikega zanimanja
podaljša še na dan 16. marca 1933.
a— Paveličevec aretiran v Mariboru. Mariborska policija je are'irala nekega 34-let-nega Jakoba Serdarušiča, ki ie osumljen, da je član dr. Paveličeve teroristične družbe. Pri zaslišanju je aretirani zanikal, da bi bil član te družbe. Pridržali so ga v zaporu.
a— Ceneno meso. Danes bodo prodajali od 8. dalje-na stojnici za orx>rečeno meso pri mestni klavnici 150 kg. govejega mesa po din 5 in sicer do 2 kg na osebo.
Premiera!
DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri Oče sodnik svojega lastnega sina, obdolženega uboja ! Ali naj ga sam obsodi na žiljotino?
kino union,
tel. 22-21
PIERRE BLANCHAR
v velikem pretresljivem in napetem filmu
Kdo je kriv?
Film, »Le coupable« je bil pol leta v Parizu na programu največjih kinematografov !
u— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Kune, Ljubljana.
u— Drevi in v četrtek nadaljevalna plesna tečaja Jenkove šole v Kazini. Prihodnji teden zaključni venčki.
u— Na pritožbo iz Dravelj. ki smo jo objavili v petek, nam je mestno poglavarsivo poslalo pojasnilo, da je pritožba vsaj glede Rojinove poti morda res utemeljena. Toda Draveljci tami in tudi na magistratu pravi-jo. da za njeno očitano zapuščenost ni odgovorna mestna občina, ker ta pot spada med tako imenovane poti drugega reda, ki bi zanje morali skrbeti posestniki sami. Zato tudi zgornješišenska občina ni oskrbovala te poti. Čeprav po njej. kakor je bilo čitati v pritožbi, hodi dan z dnem tudi mnogo izletnikov proti Podutiku in dalje proti Sv. Katarini. Asfaltiranih in tlakovanih cest in hodnikov vajeni izietniki naj se torej pomenijo s posestniki, ali pa potrpe, da se poti k Sv. Katarini osuše. Prav za prav bi tudi morali biti hvaležni mestnemu fizika^u. ker jih je v skrbeh za izletnike in domačine opozoril <; svarilnimi tablicami na okužene vodnjake, da je voda iz njih neužitna in nevarna zdravju. Ta očitek pa menda izvira odtod, ker bi Draveljci radi dobili vodo>vx>d. Če domačini vodo potrebujejo, naj se obrnejo kar na mestni vodovod, ki rad ustreže, če je predlog tehnično izvedljiv.
Iz Ptuja
J— Dramsko gledališče v Ptuju. Pretekli torek je bila v gledališču druga repriza »Skednja«. Drama je bila ponovno deležna velikega aplavza. Zdaj študirajo novo igro, »Lopovščine«, ki jo je napisa, dr. šnuderl. Enodejanka. sesto ječa iz treh prizorov, je polna zdravega humorja. 2e v Mariboru je zelo dobro uspela.	v
j— Zvočni kino Ptuj predvaja ▼ »rodo in četrtek obakrat ob 20. film »Nali rojaki«, za dodatek pa Paj-amouotov žuroai.
a— Šahovske novice. V nedeljo dopoldne je bila v klubskih prostorih SK Železničarja prvenstvena tekma za semifinale skupine B Slovenske šahovske zveze, in sicer med Železničarjem in šahovskim klubom »Trbovlje«. ki se je končala z zmago prvih v razmerju 6 in pol : 1 in pol Posamezni rezultati so bili: Babič (Z): Ravnikar (T) 1:0, Prelog (Z) : Pajk (T) 1:0, Vidovič (Ž) : Ilor-vat (T) 1:0, Zimšek (Z) : Jazbec (T) 1:0, Go!ož (Ž) : Opresnik (T) remis, Rubin (Z) : Bartol (T) 1:0, Knechtl (2) : Mrakovič (T) 0:1. Eferl (Ž) : Sredenšek (T) 1:0.
a— Hlod so mu položili fez cesto. Ko se je peljal 49 letni delavec Martin Sivka iz Hrušovca pri Št. Juriju ob juž. žel. v soboto zvečer z kolesom z dela domov, so mu neznanci položili hlod čez cesto. Sivka je za vozil v hlod in padel tako nesrečno, da si je zlomi! levo nogo v kolku. Prepeljali 6o ga v celjsko bolnišnico.
a= Nove aretacije v zvezi z bresterni-ško tihotapsko senzacijo. Nedavno smo izčrpno poročali o odkritju velike tihotapske zaloge ter 36.000 dinarjev, ki so jih našli za Marijino podobd pri Rižnerjevih v Bre-sternici. Oblastva so v teku preiskave dognala, da so imeli Rižnerjevi pri svojih obsežnih tihotapskih poslih precej pomaga-čev, ki pa pretežno tajijo vsako krivdo. Včeraj je mariborska policija aretirala nekega mariborskega šoferja radi suma. da je pomagal Rižnerjevim pri prevažanju tihotapskega blaga. Aretirani Šofer Je zanikal sodelovanje ln krivdo ter se pričakujejo v zvezi z nadaljnjim raziasnlevanjem te tihotapske afere nove aretacije.
Iz Jesenic
s— Sokolsko društvo Jesenice priredi jutri v «redo ob 20. v svoj sm domu predavanje »Delovno pravo v sosednih državah in Franciji«. Predaval bo predavatelj Z KD s. dr. BajiS 9tojao.
Lep dar: Zgodbe brez groze
os pod arsivo
Valutno razmerje med šilingom in marko
Prisilni tečaj 1.35 šilinga za 1 marko
Jaz Vam varujem
kožo !
Rdeča, hrapava ln spokana koža dokazuje, da Vaša koža nima dovolj odporne sile, da je torej slaba. Zato je potrebno, da jo krepčate in sicer z NIVEO. Kajti NIVEA vsebuje »Eucerit« in prodira skozi kožne luknjice globoko v kožo, ji dovaja hrano, jo krepča in ji zvišuje odporno silo. Zato uporabljajte redno NIVEO, da bi Vam ostala koža nežna, mehka in gibčna
kljub vlažnemu ln hladnemu vremenu!
Ci
Splošno presenečenje je vzbudila vest, da so oblast va v Avstriji odredila, da morajo vse banke in menjalnice zamenjati marke v šilinge in obratno po tečaju 1.35 šilinga za marko. To je zelo nizek tečaj za marko, če upoštevamo, da je znašal prej v Avstr ji oficielni tečaj za marko 2 io — 2.15 (seveda izračunan na predpostavki ,da je marka nada'je na zlati pariteti). Da bo točaj za zamenjavo nižji, i« bilo pričakovati; toda da bo tečaj za marko tako nizek, vendar ni nihče prčako-val. Ce vzamemo, da je avstrijski šiling na prejšnji pariteti, to je v Curihu na višini 81.50, tedaj ustreza relaciji 1.35 :1 cu-riškemu tečaju za marko v višini 110 (oficielni tečaj znaša 174) in bi bila torej v našem denarju marka vredna nekaj več nego 12 din.
Na vprašanje relacije med šlingom in marko pa ne smemo gledati zgolj s stališča intervalutaroega razmerja. Za določitev tečaja 1.35 šilinga za marko so bili gotovo merodajni tudi drugi važni razloga predvsem okolnost. da bodo po združitvi Avstrije z Nemčijo odpadle med obema državama carinske barijere Nivo cen pa je v Nemčiji v primeri z Avstrijo pre-cei višj^. öe bi obstojale nadalje carinske dajatve, bi Avstrija pri tečau 1.35 šilingov za marko sploh ne mogla prodajati svojih proizvodov v Nemčijo Z določitvijo nižjega tečaja za marko je torej oč t-no Izravnana i^zlika. ki bi nastala, če bi pri prejšnji relaciji med šilingom in marko odpadle uvozne carne v Nemčijo, če bi ostal prejšnji tečai preko 2 šilinga za marko, bi ukinjanje carinskih dajatev pri izvozu avstrijskega blaga v Nemčijo omogočilo avstr jskim izvoznikom, da prodajo avstrijske proizvode na nemškem trgu po cenah, ki bi bile za toliko višje, kolikor so znašale prej carine. To bi končno povzročilo, da bi se avo cen v Avstriji prav naglo dvignil. Seveda pa na drugi strani ni verjetno, da bi sama ta carin-eka d ferenca zahtevala tako občutno zni-
Sianfe Narodne banke
Najnovejši, izkaz aru ine banke od 6. t. ni. zaznamuje povečanje zlatega zaklade za 5.6 na 1730.9 milijona din (lani 1618.7) in o enem zmanjšanje deviz izven pod'age 37.8 na 409.9 milijona din (lani 65t».7). Menična rn lomliar Ina posojila eo se v prvi četrtini marca povečala za 8.7 na 1606.2 milijona :iin (1697.1). Obtok bankovcev se je ponovno nekoliko povečal za 6.7 na 5"03.9 lani 5359.4). obveznosti na poka? pa iso narasle za 23.4 na 2748.4 milijona d;n (1944.1): predvsem eo narasle žirovne obveznosti za 59.1 na 1567 3 milijona din (lani 874.7) medtem ko -o naložbe državne blaga'ne naza iovale za 72.8 na 63.9 miUjo-na d:m (22.3).
Vrednost zlatega zaklada skupaj z ofi-cielro premijo je znašale 8. t. m. 2224.2 mili j »na din. kar ustreza v primeri z obtokom bankovcev in obveznosti na poka z kritin v višini 26.31% (prejšnji teden 26.32°/o).
Gospodarske vesti
= Padec avstrijsKega šilinga. Po štirinajstdnevnem počasnem nazadovanju avstrijskega šilinga v privatnem kliringu na naš:h borzah je včeraj tečaj ponovno popustil, in sicer v Ljubljani in Zagrebu na 8.10 (v petek 8.25) v Beogradu pa na 8.05 Navzlic tej oslab tri pa je tečai še razmeroma visok v primeri s poslednjimi tečaji na curiški borzi kjer so že v soboto notirali avstrijsk bank.cvci samo 62 (pri pariteti 8150) kar bi ustrezata našemu tečaju 6.85 din. Tudi včeraj je cu-riška borza zabeležila v početku prometa tečaj 62 pozneje pa je bila notac ja črtana. zlasti ko se je zvedelo, da so dunajsko borzo začasno zaprli.
= Radio d. d Beograd objavlja svojo bilanco, iz katere je razv dno, da je imela družba v Lanskem letu 1,257.000 din čistega dob čka pri glavnic , ki znaša 5 milijonov din. Družba ina za nove investicije naloženih 12.7 milijona din poleg tega pa znašajo njene naložbe pri bankah še 2 2 m lijona din. Obveznosti družbe znašajo 3.25 milijona din, rezervni fond za odpis investicij pa je izkazan v višini 5.1 mil jona din. Od radiiskih naročnikov je družba prejela v lanskem letu 11.6 milijona d:n.
= Beogradska zadruga d. d., največji zasebni denarni zavod v Beogradu, objavlja svojo bilanco za preteklo leto. Banka izkazuje pri elniški glavnici 40 milijonov in Pri rezervah v višini 51.8 miilijrna din, 4.419.000 din čistega dobička od katerega ße po-rai 4 milijone din za dividendo ''10%). Skupna bilančna vsota znaša 497 milijonov din.
= Družba Rogaška lokalna železnica bo
imela 26. marca v Beog adu izreden občni zbor. ki bo sklepal o odobritvi poj^idbe glede prolaje Oiružbiine železniške pnvre Grobeino—Rogatec naši državi in o izdaji polnnmofia za polns te pocrodhe.
= Izpiti za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodniakarske mojstre bodo v začetku aprila t. 1. Prijave za te izpite je vlo-
žanje tečaja marke v relaciji nasproti šilingu.
Ni namreč izključeno, da so v novi relaciji med šilingom in marko že upoštevani načrti za bodočo novo ureditev nemške valuta. V zadnjem času se namreč Sirijo razni glasovi, iz katerih se da sklepati, da pripravlja Nemčija tudi reformo na valutnem polju. Nemški gospodarski minister Funk ie ob otvoritvi veiesejma v Leipzigu v svojem govoru obširno razpravljal tuii o valutnem vprašanju. Med drugim je dejal, da je načelo nemške valutne politike, zasigurati za čim daljšo dobo stabilno kupno moč denarja. Nemčija odklanja stara naziranja o pomenu zlata za vrednost valute in smatra, da sta delo in produkcija osnovi nemške valute. Nemčija je v zadnjih petih Istih stabilizirala cene. ne da bi kontrola nad razvojem cen docela umrtvičila naravne sila za tvorbo cen. Poudaril je nadalje, da ni nikakor absurdna ideja, če si zamislimo kot osnovo bodoče valutne izravnave pometen sistem kliringov. Povratek k prejšnjemu sistemu zlatega standarda pa ne pride več v poštev.
Na nedavni skupščini nemške Reichsban-ke je o tem vprašanju govoril tudi dr. Schacht. Prizna) je. da ja Nemčija vprašanje primernih tečajev nasproti tujim valutam le začasno uredila e pomočjo devizne kontrole. V podobnem smislu s» je izrazil tudi Funk. Opozoril je na devalvacijsko gibanje, ki je od 1. 1931 zajelo ves svet. V tej zvezi je iz,javil, da je Nemčija pripravljena sodelovati pri bodočih mednarodnih poga'aniih za ureditev valut, in sicer na osnovi stabilizacije notranje kupne moči marke. Na taki osnovi je Nemčija pripravljena pristopiti k morebitni mednarodni valutni konvenciji za stabilizacijo valutnih tečajev in mednarodnega plačilnega prometa. Pristavil pa je, da bo končna vrednost nemške valut» odvisna od ureditve nemških dolgov v inozem stvu in da bo treba vrednost nemške marke na novo oceniti, kakor ie treba na novo oceniti vse nemške vrednote.
žiti na Zbornico za TOI v Ljubljani po pristojnem obrtnem združenju najkasneje io 16. marca t, 1. Do tega termina je vložiti tudi prijave k izpitom o obči izobrazbi in znanju. Podrobna navedila glede prijav k tem izpitom dajo pristojna obrtna združenja.
= Licitacije. Dne 16. t m. bo v in ž 3nj erti kern oddelku štaba dravske divizi eke oblasti v Ljubljani licitacija za nabavo 8.500 kg mešanega bemoina. Dne 16. t. m. bo v ekonom. oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo 10X09 kem-plenih pojačenih vijačnih spenjač in dne 1. aprila za dol avo stekla v ploščah. Dne 16. aprila Ho v ekonom, gi H. štaba mornarice v Zemunu licitacija za nabavo raznih vrst bombažnega platna.

Letošnja skakalna prireditev v Planici ni bila takšna, kakršna je popularna skoraj |jo vsej naši domo v uni. posebno v Sloveniji, in na Hrvatskem. Ne samo po značaju in prirediteljih, temveč tudi po nekaterih etra-neh svoje organizacije, ki ni zadovoljilo vseh več tisoč obiskovalcev od bliz-u in daleč. Ta vt e je prevladoval tem bolj za:adi tega. ker eo ti oiskovaki skakulnih tekem večinoma že doživeli dobre in shbe prire-litve. pa eo zato že sami prav dobro vedeli, kaj ni bilo v redu.
Prit edite v je bila kot tekma za sa vezno prvenstvo na 65metnski skakalnici propagirana s precejšnjo uporabo reklamne eile velike letalnice in njenih glavnih junakov Bradla in ostalih. Zato je bilo neizogibno, da je kljub vsem pojasnilom prišlo m te tekme še precej takih, ki eo za vsako ceno hoteli vi eti velike daljeve in nove senzacije. pa so bili kajpa razočarani. Premajhen in šibko organiziram je bil reditejski zbor. najNjIj mučno pa je bilo, da na skakalnici ni bil pripravljen zvočnik, e pomočjo katerega bi bilo mogoče občinstvo obvezati o vsem kar se fe dogajalo od napovedanega 'ačetka dobro uro ko še ni Min nikjer nobenega »kakača. pa tudi pozneje bi bil speaker pri tem zvočniku imel eno 2iavn;h nalog med prireditelji im občinstvom. 0 startnih listah za gledalce tudii ni bilo nobenega eledu.
Naval na nedeljsko tekmo je hfl proti vsemu pričakovanju zelo velik in zato je bilo skoraj neizbežno, da je pri tem deloma popustila tu i železnica in so seveda stali pred nerešljivo nalogo vsi -lomaöi faktorji glede prehrane in preskrbe teh množic. Jutranji turietovski vlak je »romal« — vedno daljši in bolj natrpan — do Planice, reci in oiši, skoraj štiri ure in tudi zvečer je železnica le z veliko muko zmagovala ogromni promet. Rateče in rateški gostinski obrati so pač 6torili vse, kar ee ie dalo da bi ustregli gostom, toda to pot jih je bilo le
Borze
14. marca
Na ljubljanski borzi so danes avstrijski šilingi v privatnem kliringu znova popustili in so bili zaključeni po 8.10. med tem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.1060 (v Beogradu po 8.03) in v angleških funtih po 238. medtem ko je bilo za grške bone pov; praševanie po 2S.50. Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani 14.35, v Beogradu prav tako 14.35. v Zagrebu pa 14.3450.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 465 (v Beogradu je bil promet po 462 — 463.75). V ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač pa je bil promet v delnicah Gu'nvn-nn 65.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2405.16 — 2419.75. Berlin 1736.03 - 1749.91, Bruselj 727.20 — 732.27, Curih 996.45 — 1003.52. London 215.55 — 217.61, New York 4293.50 — 4329.82, Pariz 137.52 - 138.85. Praga 150.93
—	152.04. Trst 226.19 - 229 28.
Curih. Beograd 10. Pariz 13.45, London 21.6350. New York 433.75. Bruselj 72.73. Milan 22.7750, Amsterdam 241.20. Berlin 174.30, Dunaj ne notira. Stockholm 111.40. Oslo šava 82. Budimpešta 86.25, Atene 3.95, 10S.70. Köbenhavn PO Praga 15.15, Var-
EFEKT1
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 4«) — 465. 4°/o agrarne 60.50 - 61.50. 4<Vo severne agrarne 60 den., 6" o begluške 90.50
—	92. 6% dal m agrarne 89 - 91, 7°/o in-venst. 9S den., 7°/o etabiliz. 96 den., 7°/« Drž. hip. tanka 99 — 101. 7°/« Blair 89.50 - 92, 8°'n Blair 95 - 97: delnice PAB 225 den., Trbovel'Ska 220 — 230. Gut-mann 63 — 65, Šečerana Osijek 135 bi.. Dubrovačka 395 — 415. Oceania 610 den., Jadranska 380 — 405.
Beograd. Vojna škoda 463.50 — 464 ( 462
—	463.75). 4"'o aerarne 61 - 61.75 (61.25 — 61.50). 6<V„ begluške 91.25 - 91.50 (91.25), 6°'o dalm. agrarne 90.25 - 91 (90.25 - 91), 7fl/o staVliz. 98 - 99. 7°'o invest. 99 - 99.50. 7% Drž. hip. banka 99.75 den.. 7°/o Blair 90.25 — 90 nO (90 - 90.-50), Narodna banka 7300 — 7450. PAB 231 - 232 (231 — 232).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 14. marca. Začetn« tečaji: pšenica: za maj 87.25. za julij 83.50, za sept. 83.75; koruza: za maj 58.75, za julij 60 50.
+ Winnipeg, 14. marca. Začetni tečaji: pšenica; za maj 118, za julij 110, za okt. 91.75.
+ Novosadska blagovna boria (10. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica: (78 —79 kg) baška 176 — 179- sremska 175 — 178; baška potiska 178-180; slavonska 177-179. Koruza: baška 90 — 91, hanatska 89 — 90. baška nova sušena 101 - 103 Oves: baški 132 - 131. *rennki 133 - 135. eia vonekj 136 _	Ječmen baški in srem-
ski 63/64 kg 142 50 - 145 Moka: baška in sremska «<>tf> in «<>gg» ^72.50 - 282.50; «2» 252.50 - 26v 50: «5» 232.50 - 242.50. «6» 212.50 _ 222.50. «7. 1*2.50 - 192.50; »S» 125 - 130 Oirohf: hašfc in sremski v vrečah 95 — 100 Fižol: baški in eremski 195 - 200.
El T
preveč i/a tako pač marsikje ni šlo. Mnogo i j udu je moralo piecsutle popoidai e ,e ure prebita ua. p. ostem in prav veseli so bili oni nreönj izletniki, ki so smeli Pianicu zapust ti že s posebnim vLtkun ob 16.30. Da tudi postrežba in kvaliteta blaga v tej iueči ni bila kakor bi bilo treba, je pač razumljivo. Mučni so bili prizori, kjer so bil: zaradi teh nedietatkov priza eti razvajeni ttijoi, k; so bili najbrže prvič tamkaj.
GLa e tehnične strani bi hoteli pristaviti še to da eo se po neejskih rezultatih naši 6kakači že dovolj približali inozemcem. Kolikor so ti boljši, gre pač na raOun mar-Iji vej šega treninga in bolj pogostih tesmo-vanj, kar oboje šele daje pravo skakalno rutino in sigurnost, brez katere ni trajnih uspehov. Pia v to Pa je, kar manjka našim fantom. Skakači. ki so prišli k nam. po zimi pač nimajo drugega posla kakor vež-bati in udeleževati se tekem naši pa morajo skrbeti za trdi vsakdanji kruh. Ko bi morda kakšna športna ustanova ali kdorkoli našim boljšim »kak a čem omogočil več-tedensko vežbanje pod dobrim vo etvom, ni nobenega dvoma, da bi na v«eh ekakaViKah dosegali Ier>še uspehe. Ce emo že zgradili te OTromne skakalne naprave v Planici, moramo zdaj omogočiti — to veljn seveda za prihodnjo sezono — da se bodo na nv.i lahko tudi vežbali domači skikači. Vzgojimo si torej zadosten kai'er tekmovalcev, pn bodo imele planiške skakalne prireditve poman tudi te'aj. fe bodo na njih nastopili dobro pripravljeni — pa čeprav samo naši — športniki.
H kraju popravljamo po-eč lo ponedelj-skega »Jutra« toliko, da se je začete.v prireditve zakasnil za nad eno uro zaradi tega, ker sta bila nalet in doskok po mrzli noči popolnoma zledenela in skakati zara i tega ob napovedani uri niso hoteli na start. Množica ob Tznožju tega ni vedela in tud' vedeti ni roogla in ta u> je pač — godrnj la. i V ostalem pa se stanje skakalnice tudi po-
zneje — vsaj v naletu — ni dalo popolnoma popraviti, kar je tudi precej vplivalo na formo te movalcev. Pri tem so žal n. jbolj trpeli naši.
Nedeljska prireditev je pokazala, da je naša Planica pro- lem ne samo za US Planico in FISo zaradi emuških poletov, temveč tudi za vi6e ostale ki hočejo na tam* ka.Tr, jih skakalnicah organizirati tekmo večjega obsega v zad'ovo'jstvo Širokih mnotžic, kii v Planici ne g'o ajo več saiw športnega prizorišča.
Trening v smmkih poletili v Pianici
V sredo in morebiti tudi v četrtek v opoldanskih urah
Dela na veti^i 0.^anta.niiji z* trening naglo napredujejo ki upanje je, »ia bodo jutri do opoidne končana. 3u delavcev ped vodstvom inž. BIou ika pri; iravlja dn.sk>k in iztek tako. da skakači tamkaj ne bolo imeli nikake ovire za us]>eh. Ce ne bo nepričakovanih zaprek bodo morda prvi poizkusi že dane«, v sredo pa hodo re ino trenirali in n; izključeno, da bodo treningi pokazali rezultate, ki jih je doslej Planioa še vedno opravičila. Bradi je presa etljivo napredoval in bo skuša! izrabiti priliko, da se ohrani na položaju, na katerega ga je potLni'lo baš Planica. Poleg njega bo o trenirali tudi Dellekarth. Wie le mann in Schneidenbach, a od naših pro 1 vsem Novšak in najbrž^ tudi Jakopič. Pribošek pa je zaradi bolezni žal primoran biti med gledalci. Ker os ane velika skakalnica odprta za trening najdalje do petka in bodo morali tujci verjetno že prej odpotovati domov, vabimo vse, ki jim dopušča čas <la s? ogledajo trening. Tolne-ga č;sa. kdaj se bo treniralo, ni mogoče do'očiti vsekakor pa v opolllanskem času, ker se je t.reva ravnati po vremenu, ki se ie sedaj zopet popravilo. Pripominjamo, do letos velika pri:ef.itev srloh ni bila v sporedu. ker je kasni termin kongresa v La-htjju napravil kakšno prireditev negotovo in se v tem kratkem času tudi ne b: dalo organizirati Udruženie smučarjev Planice take prireditve niti ni objavljalo niti ne pri-pravlja'o, ker ie imelo ž^ od vsera početka v n°črtiu, da bo letos ta skakalnica le za trenxig.
Zimsko kopališče
SK Ilirije odprto
Smučarska sezona se bliža koncu bliža se poletje in z njim vred njegove radosti — kopanje in plavanje Naš vuiLlni plavalni klub SK Ilirija, ki se trudi, da bi čimbolj povzdignil razmah plavalnega a orta, je že začel s pripravami za novo plavaVo 6ezono. Njegovo zimsko kopališče, — poleg beograjskega editn v držaji — je pripravljeno. da omogoči trenini člannvu kluba: obenem pa nudi tudi ostali ljublj-nski publiki možnost, da najde v njem osvežila in razvedrila.
%e več let so v zimsk- m kopališču gim-nostiöno-plava'n' tečaji za dnme in g">«po> e, katerih udeležba je iz leta v leto veča. Tudi letos bo poiI strokovnim vodstvom trenerja tak tečaj, v kateiem b-.ste n"šli v plavanju telovadbi in prijetni družbi mnogo razvedrila
Tečai se bo pričel v getriek 17. t. m. in bo tra;a' *korai dva meseca po dvaknt tedensko. Prijavn'ni za tečaj in vstcn'nn v kolišče znaša skupno za ve? tečai 80din. Pojave »e sprejemajo pri blagajni kavarne »Evrope«.
Razpis
IL redne glavne skupščine Zveze slov. 1. a. klubov
Zveza slovenskih lahkait etskih klubov v Ljubljani sklicuje v smislu sklepa skupščine J LAS v Zagrebu z dne 27. II. t. 1. za 27. t. m. ob 10. t zgornji ,'vorani ohtela Mik] č-Metropol svojo II. relio glavno skupščino s sledečim dnevmim re'om:
Volitev verifikacijskega odbora: volitev dveh zapisnikarjev in dveh ove ovateljev zapisnika glavne skupščine; poročilo tajnika, blagajnika, teh. refertnta in nadzornega o iboira ter ateolutorij upravnemu in
nadzornemu odboru; volitev no v ©ga upravnega odbora za eno leto; voiitev nadzornega u'bora za eno leto; ^klepanje o prora-čanu za nasl-ednje poslovno leto: reševanje o predlogih upravnega olfbora in prellogih rednih članov; reševanje prizivov in pritožb članov razen v kazenskih zadevah; določitev dneva, mesta, časa in razporeda prvenstev po ire j en« organizacije; imenovanje častirih članov na pro Uog u; ravnega odbora; volitev službenega glasila in slučajnosti.
Glavni skupščini smejo piiecstvovati samo delegati rednih članov J LAS iz področja dravske banovine. Vsak redni član inua pravico poslati na glavno skupščino dva delegata od katerih ima samo eden po oznaöbi ▼ pooblastilu pravico glasovanja. Delegat « pravico glasovanja sme razen svojega društva zastopati samo še dve društvi iz istega kraja. — Glavna skupščina je sposobna skladati pravomočne sklepe, ako ja prisotna vsaj ena polovica članov e pravico glasovanja. Ce skupščina ab določenem času ne bi bila » «sobna sklepati pravooročno, se preloži na ono uro pozneje in se tedaj vršj ne glede na število prisotnih in z istiim nevnrlm redom; ta skupščina je sposobna sklepati pravomočne sklepe.
Predlogi za glavno »ku,pščino morajo biti predloženi upravnemu odboru Zveze pismeno najpozneje esem dni pred glavno skup-ščno. Skupščina bo po poslovniku JLAS za glavne skupščine JLAS.
Predsednik: geom. Čenre Miro, e. r.
Tajnik: Sanoin Savo, s. r.
Seja odbora za proslavo jubileja SOletnice slovenskega kolesarstva bo dre v i ob 20. pri »Novem svetu«. K sigurni udeležbi vseh gg. ki so bili že na prvih s< Stankih, kakor tudi ostalih, ki se zanimajo za to slavje, vabi kol sarska podveza »Ljubljana«.
J. Z. S. S. (Službeno). Drevi ob 30.30 bo seji upravnega od ora. Prosimo vse gg. odbornike, <:a se seje udeleže točno ki poino-Številno. Seja tehničnega odseka pa bo ▼ četrtek 17. t. m. ob 20.
Tekme za prvenstvo GZSP ▼ alpski kombinaciji. Gor. ziim. sport, pozv. na Jesenicah razpisuje v dnevih 19. in 20. t. m. svoje tekme za prvenstvo v alpski kombinaciji na Jezerskem. Ker je to zaključna prireditev GZSP — vabimo vse članstvo in prijatelje, da »e ga udeleže v čim večjem številu Podroben razpis tekem ho še objavljen. GZSP.
RÀDIO
Sreda, 16. marea
Ljubljana 12: Zvoki iz daljnih dežel (plošče). — 12.45: Poročila — 13: Napovedi.
—	13.20: Salonski kvari el — 14: Napovedi.
—	18: Mladinska ura: O razvoju in pomenu pravljic (prof. Fr. Vodnik). — 18.20: Harmonika igra (plošče). — 18 40: Gospodarska in socialna zgodovina gorenjskih mest (dr. Jože 2ontar). — 19: Napovedi, poročila.
—	19.30: Nac. ura: Zgodovinske najdbe t Jugoslaviji (dr. Nikola Vulid). — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča. V odmorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila.
Eeograd 16.45: Narodni napevi. — 17.20: Orkester in plošče. — 20: Lahka godba. — '20.30: Humor. — 21.30: Narodne pesmi. — Zagreb 17.15: Klavirske skladbe. — 20: Prenos iz Ljubljane. — Praga 19.35: Pester spomladanski spored. — 21.15: Cerkvena glasba. — 22.40: Nadaljevanje koncerta. — Varšava 19.20: Pesmi (plošče). — 21: Chopi-nove klavirske skladbe. — 22: Operni odlom ki. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.05: Klasični klavir (plošče). — 17.30: Sodobni avstrijski skladatelji. — 19.25: Simfonični koncert. — 21.40: Spevoigra. — 22.35: Lahka godba orkestra. — 23: Nadaljevanje koncerta. — Berlin 19.10: ValSkova ura. — 20: Večer Brucknerjeve glasba. — 21: Pestre melodije. — 22.30: Plesna muzika. — München 19.10: Plesni ork aster. — 21: Kompozicijska ura. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Stuttgart 19.15: Pester program. — 21.15: Vojaški večer. — 22.30: Lahka sodba orkestra. — 24: Nofni koncert. — Rim 17.15: Violinski io klavirski koncert — 21: Simfonični koncert. — 23.15: Ples.
&
Nedeljska Planica pa 24 urah
še nekaj podrobnosti o organizaciji skakalne tekme
za prvenstvo JZSS.
Od samostojne Avstrije do nemške province
Kitajska In Japonska
Japonci so danes naprednejši od Kitajcev, toda za Ja* ponce je pomenila kitajska kultura to, kar Grki za
Evropo
Danes menimo, da ja izmed obeh velikih držav na azijskem vzhodu, Kitajske in Japonske, Japonska v vseh področjih civilizacije in kulture naprednejša od svoje sosede. V preteklosti je bilo s stvarjo narobe: Japonska je večji del svojih civilizatornih ln kulturnih uredb sprejela od Kitajske.
Ko je 1.1551. sv. Frančišek po papeževem naročilu in po naročilu jazuitskega reda napravil poskus, da razširi na Japonskem katolicizem, so mu svetovalci tamkajšnjega cesarja dejali, da niso prepričani v njegov uspeh in ne verjamejo, da bi bil katoliški nauk primeren za Japonce, kajti če bi temu tako bilo, bi bili Kitajci gotovo
že davno katoliki. Za Japonce je pomenila kitajska kultura tedaj to, kar je pomenila grška kultura v starem veku za Evropo. Sv. Frančišek je spoznal, da je mogoče Japonsko pridobiti za katoličanstvo le preko Kitajske, zato se je začel nemudoma učiti kitajščine. A preden je mogel začeti s svojim misijonskim delom je umrl.
Pred nedavnim je neki irski avtor dejal: »Kako vse drugačna bi bila zgodovina, če bi bil španski misijonar Frančišek živel dvajset let dalje in če bi mu bilo uspelo, da bi Japonsko v 16. stoletju pokatoličanil s kitajske strani.«
Iz Evrope v Ameriko v 48 urah
Hidroplani s povprečno brzino 256 km na uro
Angleška družba za zračni promet Imperial Airways pripravlja vse potrebno za otvoritev redne poštne zračne zveze med
Japonske sablje za Hitlerja in Mussolinija
Posebno odposlanstvo japonskih mladinskih organizacij Je odpotovalo v Evropo. S seboj nosi dva japonska meča, enega za Hitlerja, dragega za Mussolinija. Meč vsakemu od teh državnikov pomeni japonsko zahvalo sa japonsko-italijansko ln japonsko nem-Uu> sodelovanje
Anglijo in Zedinjenimi državami V letoS-nji pozni pomladi bodo prvi redni poleti med Southamptonom in New Yorkom, takoj nato se bodo izvršili poskusi z letali, ki bodo lahko razvijala povprečno brzino 320 km na uro. Prve redne polete bodo opravljali hidroplani s povprečno brzino 256 km na uro. Te stroje pa bodo v čim krajšem času nadomestili s štirimotorni-mi aparati tipa »De Havilland«.
Transatlanski redni poleti, ki se začnejo v letošnji pomladi, bodo uresničili zračno zvezo med Southamptonom in New Yorkom v 48 urah. Vsako letalo na tej progi bo lahko prevažalo kakšnih 500 kg pošte ali približno 32.000 pisem. Kratke postaje za obnovitev kuriva bodo na Irskem in v Novi Fundlandiji. Vremenske prilike na tej progi po dosedanjih izkušnjah ne bodo imele odločilne vloge, tako da se bo vozni red lahko mirno izvajal.
Italijanski prestolonaslednik — armadni poveljnik
Italijanski prestolonaslednik, princ Umberto, je bil te dni imenovan za armadnega poveljnika italijanske vojsk5. Obenem sta bila imenovana za armadna inšpektorja prime Fiiibert im Genovski vojvoda.
250 kg je tehtal
V Poctomoc Ci'tyju je umrl 37 letni W. Hali, ki je bil v ameriški Uniji znan kot najtežii moški. Tehta! js 250 kg. Ze v mladih telih je s evojo obilnostjo zbujal velikansko pozornost. Ameriški zdravniki so ga ponovno preiskali, a ei niso nikakor modi razložiti vzrokov njegove debelosti. Hali je spal v postelji, ki je bila podprta z debelimi železi.
Postani in ostani 21an Vodnikove družbe!
Jagoda — morilec iz ljubezni?
Med zadnjim zasliševanjem na moskovski razpravi je Jagoda, bivši vodja GPU izpovedal, da pade krivda za umor Gorke-ga sina Pješkova nanj, vendar pa, da so ga pri tem vodili drugi in ne politični razlogi.
V Moskvi menijo, da se nanaša ta opazka na nekaj, o čemer so ljudje že dolgo govorili, in sicer na to, da je bila žena Pješkova po smrti svojega moža Jagodi velika prijateljica. V to stvar se na razpravi sicer niso hoteli spuščati, vendar pa je prišla v zadnjem trenutku, čeprav indirektno na dnevni red.
Nova vlada v Franciji
Novi kabinet je sestavil g. Leon Blum
Deček ali deklica?
Londonski zdravnik preizkušnje v praksi teorijo
prof. Unterbergesi a
posle zunanjega ministra pa je prevzel Faul Boncooc
Zdravnik dr. Weymouth lz Londona proučuje vprašanje, kako bi se dal spol še nerojenega otroka določati že v naprej.
V bolnišnici, kjer deluje, preizkušajo tudi teorijo ginekologa prof. Fritza Unterber-gerja iz Kraljevca. Ta teorija veli, da je spol bodočega zemljana odvisen od kemične sestave materinega telesa, ženske, ki imajo izrazit prebitek kisline, dobe ženske otroke, z alkaličnim organizmom pa dečke. Potemtakem bi bilo mogoče določiti spol Se nerojenega otroka na ta način, da
bi uredili dovod kemičnih snovi v žensko telo.
Z dovajanjem bi karbona ta je mogoče paralizi rati kislinski činitelj, tako da bi prihajali dečki na svet, in narobe. Dr. Weymouth ,ki je preizkušal to metodo, pravi, da se mu je obnesla v 75 odstotkih vseh primerov in da so bile v ostalih 25 odstotkih ženske same krive neuspeha, ker se niso držale zdravnikovih odredb. Prof. Un. terberger sam je trdil, da je dosegel uspeh» v 100 odstotkih vseh primerov.
Poroka tik pred usmrtitvijo
Obglavljen bandit — Edinstven primer v kriminalni
zgodovini
V	Varšavi so obglavili enega najnevarnejših poljskih banditov, Gregorja Wiekow-skega Pri tem se je zgodil v kriminalni zgodovini edinstven primer.
V	jutru pred usmrtitvijo je razbojnik izrazil željo, da bi se poročil s svojo dolgoletno prijateljico, s katero je imel dveletnega otroka. Ker je običaj, da izpolnijo obsojencem pred usmrtitvijo vsako zadnjo željo, je uprava jetnišnice odredila, naj se izpolni še ta želja.
Poklicali so razbojnikovo prijateljico ln plavolasa ženska, ki je trepetala z vsem telesom, je bila pripravljena, da postane žena moža, kateremu bi morali čez nekoliko minut odsekati glavo. Kaznilniški duhovnik je poroko hitro izvršil in potem je žena dejala: »Za mojega otroka bi bilo sicer bolje, da ne bi nikoli zvedel, kdo je bil njegov oče in kakšno sramoto je pripravil svoji ženi. Nisem pa imela moči, da bi Gregorju izpolnitev te želje odrekla. Odpustila sem mu vse.«
Zaljubljenca pobegnila iz ječe
Iz Jetnišnice Sion pri Lozani sta pobegnila te dni Robert Dubols. možakar, ki so ga zavoljo umora obsodili na dosmrtno ječo, in jetnica Marije Favre. Doslej ju še niso prijeli. Dubols in Favrova sta se seznanila v kaznilnici. Skozi okni svojih celic sta se sporazumela z znaki, zaljubila sta se drug v drugega in sta se dogovorila za beg.
Deset minut po poroki se je Wlekowske-ga glava zakotalila pod rabljevo sekiro na tla.
A N £ K D
T A
Zobje iz umetne smole
»Völkischer Beobachter« poroča, da se je posrečil berlinskemu demtistu Ernestu Schneblu izum. ki ga čaka nemara še velika bodočnost. Gre za zobe iz umetne smole. Čs bi se zoba rji oprijeli Schnehlove metode, bi Nemčija prihranila na leto 5000 kg zlata, ki ga zdaj porabijo v zobozdravniki stroki.
Edison je bil v neki družbi sosed starejše, strašno zgovorne dame. Sam ni prišel do besede in mu tudi sploh ni bilo do tega- Ko pa je začela dama hvaliti njegov fonograf kot največji izmed novih izumov, mu je bilo dovolj.
»Draga gospa«, je dejal, »to ni noben nov izum. Prvi govorilni stroj so izdelali že pred tisoči let.«
»Kako? Tega pa ne vem!« Je menila pre. senečena dama.
»Nu, prvi govorilni stroj so napravili i« Adamovega rebra«, je dejal Edison.
VSAK DAN ENA
Primadona (gledališkemu ravnatelju): »Prosim vas, skrbite, da izberete za mojo prihodnjo vlogo soigralca, ki se bo vjemal z barvo mojih las s , , «
[{»Politiken«).
■m?«* mm
Deano zgoraj: Zadnji dnevi samo
stojne Avstrije. Slika z dunajskih olle v pričakovanju Schuschnlggovega plebiscita. — Desno spodaj: Navdušen sprejem dr. Seyss-Inquarta, tedaj notranjega ministra Schuschniggove vlade, po nacistih v Linea
mm
a ae 40 so ao wo'
TCHECO-5LOVA QUJ£
'—s..
V	»
t	/	I
«V » L- o ' Da°v~
/ nr '	j.
*\V «munich^ Lin^—VIENNE
r&y	VSalzbourq ^ g-'
v . Innsbruck,	.	#
„—^ Au 6raz jf #
ÌTALI E-----youö. siAv/e^
»________»_
Levo zgoraj: Zemljevid avstrijskih dežel, ki po združenju z Nemčijo ne tvorijo več samostojne države. Nemška meja proti češkoslovaški se Je z okupacijo Avstrije podaljšala od južnega konca Češkega lesa tik do Bratislave. Jugoslavija meji s povečano Nemčijo na grebenih Karavank ln preko štajerske do Radgone. Levo spodaj: Dr. Artur Seyss-Inquart, kancelar hitlerjevske Avstrije, ki Je pozval nemške čete na avstrijsko ozemlje. Zgoraj na desni: Odstopi všl kancelar dr. Schuschnigg s tirolskim deželnim glavarjem Schumacher jem pred tednom dni na Tirolskem. V sredi: Poveljnik nemške policije Himmler, vrhovni vodja SS oddel- f kov, Id Je prispel prošlo soboto z letalom na Dunaj. Spodaj: t Avstrijski prezident Miklas, ki Je moral po nemški zasedbi Avstrije odstopiti
»JUTRO« St. 62
Torefc, 15. VL 1938«
Kaltnrni pregled
Prof. Jožef Skrbinšek — šestdesetletnik
Mnogo naših ljudi je usoda raznesla po svetu, vsak se je nekje oprijel, pognal korenine v tujo zemljo in rasel, kakor so mu narekovale tuje prilike in zakoni nove sredine. Marsikdo je sčasoma pozabil na čudovito deželo pod Alpami, marsikdo pa ji je v srcu ostal zvest sin, ljubil jo po svoje, lepo, najbrž globlje in bolj iskreno od tistih, ki so tako srečni, da živijo na nji. Prof. Skrbinšek je med slednjimi. Na vsem njegovem kulturnem in javnem delovanju opazimo značaj globoke navezanosti na domovino, ljubezni, ki je stremela vedno le za tem, kako koristiti slovenski stvari in slovenskim ljudem v tujini.
Danes praznuje Sestdesetletnlco. Rodil se
le preprostim staršem na Selih pri Ptuju. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Ptuju, višjo v Celju, v mestih, ki sta veljali za postojanke nemštva ln kjer je moral slovenski Student prestati marsikako bridko preizkušnjo. Ze na gimnaziji se je Skrbinšek učil češčlne, jezika, ki ga je pozneje dolga leta učil, ne samo tujce, temveč tudi češko srednješolsko mladino. Na dunajski univerzi se je posvetil študiju klasične filologije. Kakor mnogo drugih revnih slovenskih dijakov. je živel tudi Skrbinšek od instrukcij. Dobričina in poznejši utemeljitelj znane ustanove Turner mu je izposredoval mesto domačega učitelja pri nemškem knezu Oet-tingen-Wallersteinu ki je imel posestva na Češkem in tako je prišel Skrbinšek v Hlu-boii pri Pribrami, kjer je našel tudi družico. Zdenko. Ko je 1.1904 končal študije je bil nastavljen v štrifcru pri Plzni, potem v Beljaku na Koroškem, po opravljenem izpitu iz češčine pri prof. Vondräku pa je
dobil 1. 1909. mesto v Slanem, potem v Pribrami, od 1.1914 pa je služboval na praški vinogradskl gimnaziji. Na Skrbinškovo iniciativo, ki je našla razumevanje in podporo v prof. Drtini, je bil 1.1914 ustanovljen na Karlovi univerzi lektorat slovenskega jezika in Skrbinšek imenovan za lektorja. Vse do 1.1936 je na tem položaju kot tih delavec vršil veliko delo na propagandi slovenske literature in kulture. Po prevratu ie b'l na niegov predlog ustanov-ien na Karlovi univerzi poseben lektorat češkega jezika za Jugoslavne, ki so takrat V velikem številu obiskovali praške visoke šole. Pozneje, ko Je prihajalo v Prago vse manj in manj naših dijakov, so obiskovali Skrbinškove kurze češkega jezika tudi osta 11 tujci. Poleg vseh teh dolžnosti pa je bil Skrbinšek vsa leta med vojno ln po prevratu tudi sodni tolmač slovenskega in srbohrvatskega jezika in kot tak je bil zlasti našim vojakom, beguncem in dijakom v tujini očetovski svetovalec in velika opora. Koliko ur je presedel pri nehvaležnem prevajalskem delu. ki si ga ni pustil nikoli plačati od slovenskih dijakov in revnih ljudi.	j	-rvrtJ'
Prof. Skrbinšek je po svojem znanstvenem, literarnem ln propagandnem delu nadaljevalec tradicije Jana Lega ln spada s J. K. Strakatym in dr. B. Vybiralom med utemeljitelje češko-slovenskih kulturnih stikov v 20. stol. Napisal je učbenik slovenskega jezika za Cehe Učebnlce jazyka slo-vlnského 1932, (2. popravljena izdaja 1921), dalje Mluvnice jazyka srbochorvat-ského 1924, Srbohrvatska cvičebnlce a čitanka 1924, Češka Čitanka pro cizlnce 1932., ki ji je sledil lani na podlagi lektorskih predavanj in dolgoletnih Izkušenj Izvrstno sestavljen »Einführung ln die Cechische Sprache« (litogr.). Iz slovenske literature je prevedel od Meška »Volk spokornik in druge zgodbe« leta 1928. Mladini 1929 in izdal v državnem založništvu izbor pesmi Simona Gregorčiča 1925. Poleg tega je sodeloval s članki v nekaterih čeških in slovenskih listih in revijah. Po prevratu je bil med najagilnejši-mi delavci v Podpornem društvu za slovenske visokošolce, čigar je bil po smrti Iv. Arha tudi predsednik, od 1914—1920 je bil tajnik Jugoslovanskega kola itd.
Pred nekaj leti si ie zgradil na Zbraslavl pri Pragi hišico in jo nazval »Maribor«. Včasih se mi zdi, da je nekdo prenesel sem košček naše domovine. Izpod mladih drevesc »mariborskega« vrta vidiš pod seboj krasno vltavsko pokrajino, gozdove, za njimi pa slutiš v daljavi drago deželo. V prvih južnih vetrovih nam prinaša pomlad njene pozdrave. Letos na bo z njimi nrine-sla tudi tople želje vseh roiakov. da bi naš dragi profesor še dolga leta v zdravju deloval med češkimi brati. O. B. (Praga)
Zapiski
Prof. dr. Ofokar Fischer umrl. Iz Prage
poročajo, da je podlegel srčni bolezni eden
izmed predstaviteljev češke gledališke kritike. pesnik, esejist in literarni znanstvenik dr. Otoka r Fischer. Pokojnik ie bil profesor germanistike na Karlovi univerzi.. Rodil se je leta 1883 v Koiinu n. L. Kot literarni zgodovinar se ie uveljavil že leta 1912 s svojo študijo o Kleistu. ko ji je leto pozneje pridružil daljšo studijo o Nietzscheju, čigar »Also sprach Zarathustra« in nekatere druge knjige je kongenialno prevedel v češči-no Dalie je spisal monografijo o Heineju, zbral L 1919 v knjigo svoje duhovite dra-maiske kniike (»K dramatu«) in objavil dve knjigi esejev (»Duše a slovo«. »Slovo a své; i, ki sodijo med najpomembnejše češke ese^ke knjige. Otokar Fischer je bil tudi pesnik izredno tenkočutnega Izraza (med njegovimi pesmimi nahajamo krasne motive z našega Jadrana) in se je v češko pesništvo trajno vpisal z desetimi zbirkami svoje lirike. Njegovo obsežno delo se razteza tudi na področje dramatike tvorbe (na pr. >Pr"m3'-6lovci«, »Orloj sveta«, »Otroci«). Kot prevajalec iz germanskih jesikov je dosegel eno prvih m^st v molern i £e.*ki prevodni književnosti. Posebno odlično je prevel nekatere Goethejev spise, zlasti oba dela »Fausta.« Goethe je bil sploh Fischerjeva osebna simpatija in mu je posvetil v&c temeljitih literarno-zgodovinskih razprav. Za Melantrieho-vo jubilejno izdajo Puškina je lani prevel njegove dramatske pesnitve. Dr. Fischer je bil že pred vojno dramaturg praškega Nar. divadla. po Hilarjevi smrti pa je postal njegov nasledn k v vodstvu drame reprezentativnega češkega gledališča. Bil je čudovito delaven, mnogostransko razgledan, temeljit in umetniško odličen pisac. za katerim bo zazijala v češki kulturi globoka vrzel. >Ju-tro< je njegovi osebnosti Ln delu večkrat posvetilo pozornost. Tako smo 1. 1933. objavili interview B. Borka in pred dobrim tednom poročilo o njegovi novi esejski zbirki »Slovo a svet«.
Formalistična šola v literarni zgodovini. Med noveišimi literarnozgodovinskimi smermi se ie posel no krepko razvila struja, ki te ie odmaknila od proučevanja literarnih obdobij, biografike. generacij in razvojnih problemov; razpravljanje o literaturi hoče usmeriti v podrobno analizo umetniških del, v raziskavanje njihove oblike, arhitekture, tematike, notranjega in zunanjega ustroja. V tem pogledu ie zgradila poseben znans'ven sistem zlasti ruska formalistična šola. O tem
bo predaval v'torek, dne 15. marca, ob 20. uri na drž. trgovski akademiii (Bleiweisova c.) g. priv. docent dr. Anton Oorirk. Predavanje priredi Slavistično društvo. Vstop prost
«Prodana MTMta« v ljubljanski »peri. V
soboto. 12. L m. je bila v opernem gledališču predstava Smetanove »Prodane neveste« v korist bolniškemu fondu Združenja gledaliških igralcev. Poleg gosta g. Kriiaja. ki se je neizmerno priljubil v vlogi mešotarja Recala, smo slišali po dolgem prestanku zopet v vlogi Vašika tenorista g. L. Kovača. Prav je, da operna uprava omogoča temu pevcu, ki mu je odrsko udejetvovanje še vedno v največje veselje, nastop v taksnih vlogah, ki jih nesporno rešuje v splošno zadovoljstvo.. Kovačev Vašak Je ob sobotni predstavi v petju in igri izvnstno zabaval mnogoštevilno občinstvo. Bil Je tak, kakor ga imamo v spominu od prej: igralsko prepričevalen, muzikalno zanesljiv, pevsko zadovoljiv In razumljiv v izgovarjavi. Animirano predstavo je to pot vodil dirigent g. Neffat. G. Kovač je bil poleg 06talih deležen toplega odobravanja pa vencev, Šopkov in drugih darov.	P. S.
Odmev obiska feSkih pisateljev v Slove-
niji. V najnovejši številki glasila Evropskega literarnega kluba v Pragi »L i t e r ä r n I n o v i n y, ki izhaja v več ko 29.000 iztisih, je izšel dopis iz Maribora: »Po obisku čeških p;sateljev na Slovenskem«. Pisec tega prispevka dr. Avg. Reisman zgoAčeno prikazuje obisk pesnika Josefa Hore in romanopisca Karla Novega v Ljubljani in Mariboru ter poudarja pomen manifestacij za jugoslov. češkoslov. sodelovanje, ki so se razvile ob tej priliki. »Obisk Hore in Novega«, piše dr. Reisman, »kaže, kako naravni in potrebni so ti stiki ln kako jih kajpak treba tudi poglabljati in izpopolnjevati«. Ob koncu pisec pristavlja, da bi češki lieti morali pozorneje zasledovati lake poiave smotrnega utrjevanja vzajemnih vezi Ln da naj bi Imeli pri nas svoje stalne dopisnike. Članek je opremljen s sliko.
Instalacijske filce ter vse tehnične Silce
izdeluje
»JUGOFILC«
MENGEŠ PRI LJUBLJANL
Tisoče zahval prejema »MORANA«
CWC2T» IZMMT1
!ft ZRASTE 70 MA PL £l*5T EM MESTIL
n
KORANA" I
Uü£ PRESTANEJO TAMU •ItóT
iCKrUNIPftHLAnttKA IN HRANI \U1NE KMfNINE. PÖJH7AM0 PO WV7ETAi srmmtepeitM
MOPANA
noKVU KOZMETIKA- SPLIT
I C(8SÉ©
Ist vodovod v Brežicah
ECLAIR
„VERMOREL"
je najboljša pršilnica na svetu
V tej sezoni posebno znižane cene! Generalno zastopstvo:
BARZEL i- d. Subotica
Zahtevajte cenik. Dobiva se takoj iz skladiUtu
Cenjeni g. urednik! Ko sem v Vašem cenj. listu 20. februarja objavil pojasnila glede spora občine mesta Brežic s Kranjskimi deželnimi elektrarnami (KDE) glede elektrifikacije in ko sem se pozival v utemeljitev svojih trditev na listine, ki se nahajajo v rekah brežiške občine, sem smatral, da je s tem moja dolžnost izvršena, ker sem že v naprej vedel, da bodo ta moja pojasnila pač zadostovala vsakomur, ki motri problem elektrifikacije Brežic le z gospodarskega stališča in s stališča interesov Brežic in njenih občanov, kakor je to edino treba. Obenem pa sem tudi že v naprej vedel, da bo »Slovenčev« dopisnik tudi po teh, z dokazi podprtih pojasnilih ponavljal svojo staro lajno, ker je k temu pač primoran, ko že od vsega početka obravnava cel problem elektrifikacije na političen način. Tudi ni prezreti, da so za 27. t. m. razpisane občinske volitve. Zato sprva nisem imel namena odgovarjati na take m podobne članke, ki bi še izšli v »Slovencu«. Ker pa sem bil od nekaterih prijateljev opozorjen, da bi utegnil »Slovenčev« dopisnik moj molk prikazati kot nekakšno moje priznanje trditev, ki se v navedenem članku zopet ponavljajo, in ker je smatral za potrebno, da se obregne ob mojo osebo tudi v članku »Brežiške ceste«, objavljenem v Slovencu dne 6. marca 1938, Vas prosim še za objavo sledečega odgovora:
Kar se tiče elektrifikacije, bi res že rad enkrat vedel, s kom imam posla in kdo je moj ugledni partner: ali KDE, ali g. inž. Rueh. Jaz imam namreč navado, da ae ne sknvam za hrbet urednika, temveč da se pod vsako svojo izjavo podpišem, ker so me že kot otroka moji starši učili, da ni lepo izza plota metati kamenje. Tega nauka sem se vedno držal, pa bi želel, da tudi nasprotna stranka upošteva to pošteno in pametno pravilo.
Toda naj bo že kdorkoli in kakorkoli, jaz prav gotovo ne morem drugače, kakor da tudi po objavi »SlovenČevega« članka z dne 27. n. 1938 v celoti vzdržujem ln znova potrdim vse ono, kar sem objavil v svojem članku dne 20. n. 1938. Tam sem tudi napisal, da govori in piše neresnioo vsakdo, ki spor glede elektrifikacije drugače prikazuje, kakor sem to navedel v svojih dveh odgovorih. Preden zapišem kaj takega, to prav gotovo dooro premislim. In če trdi v najnovejšem članku Sloven-čev dopisnik, da je »v Brežicah znano in da menda samo dr. Drnovšek noče vedeti, da niti KDE, niti referent za elektrifikacijo inž. Rueh ni imel pooblastila sklepati v Brežicah pogodbo na način, ìtakor je to želel g. župan in od njega vodeni občinski odbor, da bi namreč občina nastopila kot posredovalec«, izjavljam z vso odločnostjo, da to ni res. Res so KDE v svojem dopisu od 18. m. 1937 pripomnile, da imajo od banovine direktivo, naj se posredovalci pri oskrbi z elektriko v splošnem izločajo, vendar kaže ta pripomba že sama na sebi. da ima tvoriti direktna dobava toka po KDE Ie splošno pravilo, od katerega pa so se-
veda dopustne izjeme. G. inž. Rueh je sam izrecno priznal — in to ne enkrat, ampak večkrat — da je taka izjema za Brežice dopustna, ker bi indirektna dobava sicer res ne imela smisla v krajih, kjer do sedaj še sploh ni bilo električnega toka in radi tega seveda tudi nikakih priprav, da pa je v Brežicah povsem nekaj drugega, ker ima brežiška občina vendar že od leta 1914. svojo lastno elektrarno z vsem omrežjem, uslužbenstvom itd., ter je pri vsem tem še prav posebno zainteresirana na lastnem toku pri svojem vodovodu, ker se mora voda z električnim pogonom Črpati v vodovodni stolp. Radi tega je g. inž. Rueh od vsega početka javno na sejah obò'nske-ga odbora, pa tudi meni ln mojemu namestniku še posebej izjavljal, da se brežiški občinski odbor lahko odloči za eden ali drugi način, to je, da prejemajp brežiški občani električni tok bodisi direktno od KDE, ali pa indirektno s posredovanjem in potom brežiške občine, kakor bo pač to občinski odbor smatral za občino ln občane bolj koristno in ugodno, še enkrat poudarjam: Ako bi bil g. inž. Rueh. ali pa KDE takoj v začetku, kakor se skuša to sedaj prikazati, izjavil, da ima pooblastilo skleniti le tako pogodbo, da KDE direktno oddajajo tok brežiškim občanom, potem ne bi bilo potrebno, da bi se tako občinski odbor, kakor tudi občane in mene tako dolgo vzdrževalo v prepričanju, da se brežiški občinski odbor lahko odloči popolnoma po svoji prosti volji za eden ali drugi način elektrifikacije. Ta preokret je pri KDE in pri g. inž. Ruehu nastopil šele po poldrugem letu, namreč takrat, ko se je občinski odbor brežiški izjavil za oni način pogodbe, po katerem bi občina sama pavšalno kupovala tok od KDE in ga nato oddajala naprej svojim občanom.
Naravnost ganljiva le skrb, ki jo posvečajo KDE brežiški elektriki, ko se trdi v članku da »so brežiški občinski strokovnjaki sicer lahko mnenja, da so po njih sestavljeni računi pravilni, da pa se ne smejo čuditi, da drugi (menda KDE), ki Imajo stalno posla s takimi računi, njihovim trditvam brez dokazov ne verjamejo.« Ta njihova briga gre tedaj tako daleč, da nam bi menda najraje preiskali občinske žepe, češ: vi ne razumete, kaj je za vas boljše ln zato le verjemite nam strokovnjakom, da je za vas Brežičane boljše, ako mi (KDE) sami oddajamo neposredno tok vašim občanom, žal je pa stvar taka, da Bre-žičanl Kranjskim deželnim elektrarnam tem manj verjamemo, čimbolj hitijo one zatrjevati našo korist od direktne dobave. Kajti ne samo. da so naši kalkulacijski računi pokazali baB nasprotno, si Brež!čani mislimo tudi takole: Ce bi imeli mi Breži-Čani od diretne dobave korist, potem bi morale KDE v Isti meri biti na slabšem. V tako nesebičnost pa ne moremo verjeti ln nai nam KDE tega nt zamerijo. Da bi se KDE tako slino gnale sa korist naše občine In s tam za svolo Škodo prosto ne moramo razumeti, čeprav nismo »strokovnjaki, ki imajo stalno posla « takimi računi«.
Kar se pa tlfio trditve v Članku, da KDE
v Brežicah niso nastopale samovoljno, ker da so imele gradbeno dovoljenje od kralj, banske uprave, opozarjam ponovno na I 85. gradb. zakona, ki pravi, da podeljuje gradbena dovoljenja občina. Jaz tega zakona nisem delal in nisem kriv če se tako glasi. Kot državljan in kot predsednik občine še posebej se ga pa moram držati in ga spoštovati.
Iz »Slovenčevega« Članka sledi nekako tako, kakor da brežiSkl občinski odbor sploh ne ve. kaj je elektrika ln bi kak naivnež, ki čita dotični članek, utegnil misliti, da smo Brežičani bržčas svetili s treskam!, dokler se KDE niso zavzele za nas. Naj bo pomirjen skupaj s KDE: Brežiška občina ima že skoro 25 let svojo lastno elektrarno, ki je vedno vršila ln še danes dobro vrši svojo službo. V Časih, ko še nI bilo nikakega govora o elektrifikaciji podeželja, je Ze brežiška občina v redu vzdrževala svojo elektrarno in vodovod. Takrat je bila »brežiška napredna luč«, kakor jo skuša sedaj dop:snik jako neokusno smešiti, tudi njemu prav dobrodošla, kakor je ta »napredna elektrarna« Se danes dobra g. dopisniku za njegovo vodo, ki mu jo dobavlja brežiški mestni vodovod, ne pa morda KDE. Ce bi bil dopisnik vsaj malo dosleden. bi se moral odpovedati tudi brežiški »napredni« vodi. Tega pa ne stori, pa sem vseeno uverjen, da bo tudi čez mestni vodovod enkrat, če njegove vode morda ne bo več rabil, ravnotako otročje zabavljal, kakor zabavlja danes Čez brežiško elektrarno.
O tem, ali je Wla moja odredba, s katero sem prepovedal KDE nadaljno gradnjo, osnovana v zakonu, bo pa odločalo upravno sodišče v Celju in naj do takrat »Sloven-čev« dopisnik potrpi.
Nepodpisani člankar pravi tudi, da »go-spo-čl župan ne pove, kako je poskušal ovirati delo KDE s svojimi občinskimi stražniki«. Jaz sem že v svojem odgovoru dne 20. n. pojasnil, katere ukrepe sem odredil za izvršitev zakonite občinske odredbe in sem tudi povedal, da se je občina morala nato ukloniti sili. Naj me dopisnik v tej zadevi ne sprašuje še Irnavsko naprej, ko dobro ve, da o tej stvari dalje, vsaj za enkrat, ne Bmem govoriti. On sam dobro ve, odkod je tista sila prišla.
Isti ali pa morda tudi kak drug dopisnik si seveda ne more kaj, da se ne bi bil obregnil ob mene tudi v svojem članku »Brežiške ceste«, ki je izšel v »Slovencu« dne 6. marca 1938, kjer polemizira z nekim poročevalcem o cestnih razmerah v brežiškem srezu, čegar poročilo je Izšlo nedavno v »Jutru«. Jaz dotičnega poročila nisem pisal, ker sem že gori poudaril, da vsako izjavo opremim s svojim podpisom. Pomudlti se moram pa pri tej zadevi le v toliko, v kolikor je ta »slovenski fant lz Brežic« zopet napadel in oklevetal mene osebno, pa se pri tem zopet skril za urednikov hrbet. Naj bo vendar toliko pošten, da se podpiše ln se bova kaj hitro pomenila glede vseh stvari, ki mi jih očita; sicer pa bom tega fanta tudi brez njegovega podpisa vedel prijeti za prava ušesa, pa ga podučiti, da »lagati in obrekovati ni smeti«, kakor so včasih rekli pošteni ljudje in kakor se v katekizmu še dandanes bere.
Neznani slovenski fant iz Brežic omenja namreč, da sem bil do nedavnega načelnik sreskega cestnega odbora in da bo kmalu posvetil z drugačno lučjo na ravnanja in dogajanja v nedavni prošlosti, ki so se takrat godila pri sreskem cestnem odboru brez vsake kritike, ker so kritiko takrat gotovi krogi tudi s silo. če ni šlo drugače, odklanjali. Pravi, da bom morebiti lahko pojasnil, zakaj sem dal iz sredstev cestnega odbora postaviti betonsko vrtno ograjo svojemu tajniku in še marsikaj. Končno zagotavlja, da je uradovanje pri cestnih odborih sedaj popolnoma pre-drugačeno, da niti odborniki, niti uradni-štvo ne smatrajo pisarne za svoj privatni kabinet, marveč morajo z zavihanimi rokavi popravljati zavoženo ln zanemarjeno od zore do mraka, da ie sedaj vsak nameščenec na svojem mestu in ve, kaj je v javni službi storiti dolžan, in da so tudi popivanja dandanes neznana v — cestni (!) pisarni.
Ko sem čital te napade na mene in bivše uradništvo sreskega cestnega odbora, sem se res zamislil. Zasmilila se mi je namreč duševna revščina tega pobožnega fanta, kl je očividno naučen tako, da misli, da mu bo vse odpuščeno, čeprav Se tako grdo laže. Jaz se pred tem dopisunom ne maram braniti in mu bom dal že na pristojnem mestu priliko, da dokaže svoja obrekovanja. Ugotavljam le sledeče:
Bil sem skoro štiri leta načelnik sreskega cestnega odbora brežiškega ln ml pravi moja vest. da sem pošteno In vestno vršil svoje posle. Moja vest pa mi je bila in mi je vedno najmerodalnejša za vse ono, kar delam. Zadnje poldrugo leto sem deloval kot načeln'k z odborom, ki je bil po večini sestavljen iz vrst gospodov, ki so
vidni Sani JRZ v bntUkem wen. Ife dvomim, da se bo tudi tem gospodom samim zastudilo namigavanje dopisnika na neka »ravnanja in dogajanja«, ker se morajo zavedati, da so vendar oni sami na sejah odločali o upravljanju sredstev cestnega odbora in da sem jaz le izvrševal njihove sklepe, dokler sem bil po svojem zakonitem položaju načelnik sreskega cestnega odbora. Ti gospodje morajo vendar tudi sami odkloniti očitek svojega dopisnika, da »morajo sedaj z zavihanimi roka mi popravljati zavoženo in zanemarjeno od zore do mraka«, ker zadene sicer nje same odgovornost za navedeni očitek. Saj bi bilo naivno in za te gospode naravnost netaktno, ako bi utegnil kdo misliti, da niso imeli oni v odboru ničesar govoriti in odločati. Dasi sem imel v nekaterih pogledih težko stališče, saj so se mi odvzemali posli, ki po zakonu spadajo v delokrog načelnika, pa so se prenašali na nekatere člane odbora, moram priznati, da sem z večino teh gospodov lahko delal. Ugotavljam, da so ti gospodje imeli ne samo možnost kritike, ampak da so o vseh važnejših zadevah tudi edini odločali, saj jaz kot načelnik odbora sploh nisem glasoval. Ti gospodje — med njimi posebno sedanji nosilec brežiške JRZ liste — bodo tudi lahko podučili svojega nediscipliniranega dopisnika, da se v pisarni cestnega odbora ni nikdar popivalo m da na kaj takega tudi kot načelnik nisem bil nikdar opozorjen, kar bi od te ali one strani gotovo bil, če vse to ne bi bilo grdo izmišljeno. To kleveto v interesu časti ln ugleda bivšega uredništva sreskega cestnega odbora ogorčeno zavračam.
Ugotavljam, da je grda laž, katero bo dopisnik lahko poskuSal dokazovati na pristojnem mestu, da sem dal lz sredstev cestnega odbora postaviti betonsko vrtno ograjo svojemu tajniku, ker je res le to, da je odbor sklenil pod Gabričem izravnavo in dvig ceste ter odpravo preveč ostrega ovinka, kar se je tudi Izvedlo. Ker s« Je pa tako d\rignjena cesta sesipala na nižje ležeči vrt nekega mejaša, (Id pa nI bil in ni ne tajnik cestnega odbora, ne občine), sem v interesu banovinske ceste in sporazumno s cestnim odborom odredil, da se tisti del ceste zavaruje z betonskim podstavkom, to Je s cca 20 cm visoko obrobno Skarpo.
Dopisnik pravi končno med drugim, da
sem Jaz kriv, da so ceste tako slabe, ker »se je vse to uredilo v dobi moje funkcije«. Res so ceste slabe, tako slabe, kakor če niso b;le nikdar ln to najbolj vedo naši vozniki ter tozadevno tudi soglašam s »Slo-venčevlm« dopisnikom. Toda jaz že eno leto nisem več načelnik cestnega odbora, prej pa je že približno poldrugo leto obstoji že isti odbor, ki obstoji v bistvu še danes In v katerem so bili v veliki večini pristaSi JRZ. Ali naj potemtakem Jaz Se 50 let odgovarjam za vedno slabše ceste in ali v zadnjih dveh in pol leta res nI bilo mogoče cest vzdržati vsaj v takem stanju kakor so bile prej. če že ne izboljšati, kakor so to vedno napovedovali? Bogaml, hudoben je »fant« iz Brežic, ki je napisal dotlčen članek, brihten pa ni. In baš radi tega ponavljam svojo željo, da se prikaže izza plota, da se pomeniva brez dolgih besedi, tako kakor treba in da ga podučim, da je tisti, ki krade drugemu čast, ravno tako tat po božjih in tudi po posvetnih postavah. kakor cigan, ki ukrade konja.
Zahvaljujem se Vam g. urednik za izkazano uslugo In vztrajam z izrazi odličnega spoštovanja
dr. Janko DrnovSek, odvetnih ln predsednik občine mesta Brežice.
Naše Gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Torek. 15.: Zaprto. (Gostovanje v Cel>rt
Sneguljčica. Rdeč? rože). Sreda. 16.: Gosnoda Glembajevi. Red Sreda. Četrtek. 17.: Evgenij Onjegin. Red Četrtek. Petek. IS.: Rdefe rože. Izven. Znižane čem« od 20 din navzdol.
OPERA Začetek ob 20 uri Torek, 15.: Tosca. A-d A. Sreda, 16.: Zaprto.
C-trtek. 17.: Evgenj Onjegin. Red Četrtek. Petek, 18. ob 15.: Gorenjski elavček. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol Puccinijeva opera »Tosca« s? pole drev< v zasedbi glavnih vlog: Tosca ga. Oljdekopo-va, Cavaradossi g. Franci. Scarpia g. Primožič. Dirigira dr. Danilo Svara.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda, 16.: Njena velika ljubezen, predstava v korist društva kneginje Zorke, poslecU njič.
MARIBORSKO GLEDALIŠČU Torek, 15.: Trubadur. Red C. Sreda, 16.: Zaprto. Četrtek. 17.: Firma. Red B.
ZAHVALA
Za premnoge Izraze sočustvovanja ob težki izgubi nažega iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
KRUSIČ FRANCA
PE8AD. MAJORJA V POKOJU
se vsem najiskrenejše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. Merčunu za njegovo požrtvo-valost in trud; gg. oficirjem in vojski za častno spremstvo, nadalje vsem, ki ste pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
LJUBLJANA, dne 14. marca 1938.
ŽALUJOČI OSTAJA
V globoki žalosti naznanjam, da ml je preminul moj iz vsega srca ljubljeni mož, gospod
Mihael Kobale
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 15. marca ob 4. url popoldne iz hiše žalosti.
Sv. maša zaduSnica se bo brala v farni cerkvi.
Prosim tihega sožaljal
LAŠKO, dne 18. marca 1938.
Njegov» neutolažljiva žena LETICIJA KOBALE
Jackson Gregory:	44
Juana Castanares
Roman
Okolica, vsem na čelu Biondino, se je grmé za-grohotala V premolku e Biondino ponudil Chan-cyju ste dolarjev tei j. poslal z njimi k vragu.
A Chancy se ni nehal pogajati, in možje so se mu spet smejali, med tem ko so ga Dan'1, Cobb in stari Sam nestrpno klicali k sebi. Nazadnje je Chancy odnehal, čeprav nerad, in dohitel tovariše.
»Zdaj mi pa vrnite puško, ki ste mi jo vzeli«, je rekel Dan'1. »Ali res ne pojdeš z nami, Hawk?«
»Ne«, je odvrnil Hawk. »Vendar pa lepa hvala, Dan'1.«
»Torej se lotimo zadeve mi štirje sami«, je Dan'1 nadaljeval, »in kadar bo čas, ustrelim v zrak. Pojdimo, fantje!«
V gosjem redu so izginili iz svetlobe tabornega ognja, Dan'1 spredaj, za njim Cobb in stari Sam, Chancy Burns pa zadnji.
»Ta čas, ko čakamo«, je hrupno ponudil Biondino, »se pa zabavajmo s pijačo. To bodi moja skrb, fantje. Nocoj vas gostim. Sto dolarjev sem dal za vso reč, in če Chancy poreče, da se mu je zgodila krivica, primaknem še enkrat toliko. Sem-
kaj, ljudje, ln trčite z Jakom Blondinom! Nocojšnja noč je moja in naj ima moj pečat!«
Lahkomiselni in neodgovorni dedci, ki jih je bila večina, so rade volje ustregli Biondinovemu vabilu, čeprav sta bili njih žeja in radovednost zastran žganja že davno utolaženi. Samo pametnejši so slutili v Blondinovem početju nesrečo. Sodrga in drhal, kakršno najdeš med vsako množico, se je zbirala okrog Blondina. kakor da bi si ga bila izbrala za vodjo. To je bil mož, ki je vodil svoje tovariše po zložnih potih! Njegova radodarna roka in njegovo drzno gobezdanje sta sprav ljala mlade ljudi ob razum.
Nihče se ni upiral vabilu. O tem ni bilo govora. Saj so bili v svobodni deželi!
Za Dan'lovo napoved, da se obeta zjutraj ravs in kvas, se kakopak niso zmenili. Zdaj je bil pravi trenutek, zdaj, ne glede na temo. Nastati je utegnil divji lov, blazne skrivavnice, tipanje in iskanje v temi, a hujše ni moglo biti kakor jutri za rana. Vsak je hlepel samo po tem. da bi se kar najbolj približal Dan'lovemu deležu.
Podoba je bilo, kakor da bi navdajala vse zgolj želja, igrati pošteno igro. Toda videz je rad varljiv. Na ogenj so nenehoma pokladali, plamen je švigal petnajst čevljev visoko v zrak in metal svojo plapolajočo, rdečkasto svetlobo daleč na okoli. Tisti, ki so si največ prizadevali zanj, so upali s tem preprečiti uhajanje posameznikov in zagotoviti vsem enake možnosti: bistro so pazili, da se ne bi nihče odstranil in nihče prezgodaj od-hitel za starci. Kakor se je pa kmalu pokazalo,
se je moralo vsaj nekomu posrečiti, da je izsledil
Dan'la in tovariše, med tem ko se je ostala druž-oa zanimala za Chancyja Burnsa in njegovo pijačo.
Biondino Je skrbel za hrup in zabavo, hkratu pa čakal strela. Ker ga ni za zdaj še nihče pričakoval, se je množica rade volje zbirala okrog sodca. Biondino je spet in spet nalival velike kositrne kupice, ki jih je bil Chancy pripeljal iz mesta na meji. Kar je komu ostalo od preobilnega deleža, so izlivali v veselo prasketajoči ogenj, in to je še podžigalo peklensko zabavo.
Tedajci je s strahotno nenadnostjo zaprasketala nad hrumečo gozdno jaso salva iz pušk. Komaj četrt ure je bilo tega, kar so bili Dan'1 in njegovi tovariši izginili v temi. A to je bilo nedvomno dogovorjeno znamenje. Za trenutek je vse obmolknilo in otrpnilo. Nato je nastala divja gneča in direndaj, vse je udrlo proč od tabornega ognja in na vrat na nos zdirjalo v tisto stran, od koder so bili počili streli. Kdor je hotel govoriti, so ga ugnali s sikanjem; slišal si samo topot neučakanih nog.
In nato se je mahoma spet oglasil hrup. Z Dan' lom in njegovimi prijatelji je moralo biti nekaj narobe. Njih jezni glasovi so iz majhne daljave trgali komaj nastopivšo tihoto. posebno bas Johna Cobba, ki je bučal kakor trobenta. A tega, kar so govorili, ni bilo nikomur mar.
Bilo je kakor zmešnjava v goreči hiši Odrivali so drug drugega, pehali drug drugega s poti in
suvali na vse strani, ne da bi gledali koga. Udarjanje petà ob tla so prekinjale krepke kletvice; marsikdo se je spotaknil, padel in zaklel, a takoj spet vstal, da ne bi bil zadnji v divji dirki
V tej povodnji več ko dveh sto ljudi jih je bilo pet ali šest tako pametnih, da so pobrali iz ognja goreča polena, ki so jih kot kadeče se in sršeče plamenice vihteli nad glavami
Klicali so Dan'la, kje je in kaj dela. On in njegovi tovariši so zmerjaje odgovarjali, naj se vsi takoj vrnejo in počakajo, dokler jim ne dà znamenja.
Nekaterim, ki še niso bili ob vso pamet, se je zdaj zasvitalo, da ni mogel Dan'1 sprožiti strela, ki jih je bil tolikanj razburil. Kd0 torej? Nekdo, ki se je bil ukradel iz taborišča in lezel za starci ter poklical ostale, še preden je bil prvi delež ograjen.
»Nazaj! Nazaj!« se je razleglo mnogo glasov, med njimi glasovi Buda Bella, Farnswortha, Toma Marcha in Juliana Hawka. »Pustite jim prednost!«
Toda množica se je bila naveličala čakanja m se ni dala več udržati Vsi ti možje, ki so nlepeli po zlatu, so se zavedali, da je dirka zanje izgubljena, če se ustavijo. Rjoveli so, da so oni že co-rabili svojo prednost in da jih ne marajo dalj čakati. Kakor peneč se val je drla množica naprej, po griču navkreber, in sprednji so že butali v šibki zaslon, ki ga je tvoril Dan'1 s svojimi tovariši. Vsem na čelu je vihral Biondino.
MALI OGLASI
l'I'XlfiJ.iJ Beseda 1 Din. davek
D Iii äs Šifre al! dajanje nati n va 5 Din Naimanjä1 snespS 17 Oln.
Krojaškega
pomočnika
sprejmem takoj za stal ne. Josip Kinn, Kočevle 5069-1
Frizerko
prvovrstno v vodni ia železni ondulaciji išče proti dobri plači Salon Ivanuša, pasaža, Ljubljana.
5277-1
Mlado natakarico
čedno in pošteno, pomožno sprejme takoj restavracija pri »LEVU«, Gosposvetska cesta.	5279-1
Vrtnarja
z dobro prakso, prednost imajo, ki razumejo sadjarstvo in znajo delno kako obrt. Nastop takoj. Ponudbi z zahtevki pod »24« na ogl. odd. Jutra.
5276-1
Fotopomočnico
dobro retušerko. iščem. — Natančne ponudbe na Foto Jug, Kranj.
5272-1
Postrežnico
mlajšo, za dopoldan, sprei ir.em takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5271-1
Pekovskega
pomočnika
mešalca, sprejme v pekarni NOČ, Slovenski Javornik.
5268-1
'Tehanika
za kolesa, motorje, spre; mem takoi. Mehanična de lavnica Kodrič Stanko, — Ljubljana VII, Celovška 41 5289-1
Pekovskega
pomočnika
starejšo moč Soklič. Bled.
išče takoj —
5280-1
Inženjerja -
arhitekta
ali gradbenega tehnika. — spTe'm?m takoj v stalno službo. Pismene ponudbe z navedbo prikse in zahtevo pia* a naslov Ivan Bri-celi. poobl graditeli, Ljubljana. Slomškova 19
5286-1
Sterotinista
S perfektnim znanjem hrvatske in nemške stenografile, potrebuje ve!:ko industrijsko podietie v provinci — Ponudbe pngnie poslati pod »4902V na Puhl'ot.is. Zagreb	4422-1
Brivskega
pomočnika
(danskega* perfektnega v vodni ondulaciii in bubi Strižemu. streme takoi sa ion G ud Aleks . Liubliana Kongresni tre 6.
5257-1
Izverhano sobarico
z znan'em nemščine, iščem 1. anrtla za 1'ubliano — Pismene ponudbe pod šifro »Sobarica 100« na ogl odd Jutra.
5258-1
Natakarica
mlada, simpatična starost 21 let. že!; namestitve izven Maribora, nai.aie v bližin Celia. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5281-2
Solidna gospodična
začetkom 40 let. zelo domača in gospodiniska. lju-biteliica otrok, z lep mi spnč ali, 'šče službo, tudi v gospodinstvu brez žene. Ponudbe prosi pod »Maribor« na podružnico Jutra Maribor.
4952-2
Dve začetnici
Stari 19 in 18 let. pridni in pošteni, vaieni vsega dela, iščeta službo v kuhinjo. — Nastopita lahko 1. aprila.
5262-2
Naročniki »JUTRA« so ta varovani za 10 000 Din.
iiiNiiimnrnnRfRrtnmHiiMtimrtrjmfffrnmfraifftüifjnm'
Vajenci (ke)
«rifirrrftiii rmr; n mttiif«ifiTt(*iTii!fitiMi!iiiiifttit(fnfi rt uuiaj« Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro a!l dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Izučila bi se rada
v drogerljl ali pri zobo zdravniku. Imam lzvan redno veselje do teh znanj. Imam 4 meSč. z maturo ln enoletno trg. šolo. Pranja Cvllali Slov Bistrica.	4999 44
Dekle
staro 15 let. se želi izučiti v dobri trgovini z mešanim blagom ali z manufakturo. Dovršila ie 2 razreda mešč. šole, s prav dobrim uspehom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5284-44
ragocenosti
i
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvelir,
Ljubljana. Wolfova ul.
H' V
Beseda i Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Na1manJ6l znesek 17 Din.
Breskve in
marelice
20 najboljših breskovih sort od julija do oktobra zore-čih, v grmičasti obliki Din 120.— 10 mareličnih drevesc v najboliših sortah Din 120.—. Vsako drevo z ime r,om. Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica, p. Maribor
4871-6
Vrtnice
na prostem, brez umetnih
pripomočkov odgoiene. nove sorte v prekrasnih bar ah 10 nizkih vrtnic Din 60 20 nizkih vrtnic Din 100 : poštnino in zavonino vred Slabše sadike polovico ceneie. Vsaka sadika druge barve ■> imenom. '0 visokih vrtnic franko železn. po <ta|a naročnika, skrbno zavite » 10 sortah Din 135 Navodilo za oskrbovanje piiloženo! Sadiarstvo bratov UOI INŠEK, Kamnica p. Maribor.
4872-6
Voziček
elobok in športni od zdravega otroka, ugodno na prodal. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5290 6
qpoprJa 1 Din davek 3 Oln za Sllro all dajanje nasici'« S Dm N>umaniž-znespk 17 Din
Stare moške obleke
evlje perilo pohištvo kupujem Pišite: Drame Alojzija. LJubljana Gal litsovo nabrežje 29
5143 7
Beseda 1 Din davek 3 Din za šiiro ali dajanje aasiova ä Din Naim&njol znese H 17 Oln.
Kolesa
prvovrstnih znamk z ga ancijo nova ln rab;je na prodaja od 300 din naprej trgovina Triglav Resi jeva 16	5075-11
Kolesa
damska m moška, aaino veiši letošnn modeli, v nai ečji izberi že od 550 Dir oapret. — Nova trgovina Tyiieva 36 (nasproti Go spodarske zveze).
4277-11
Ford tovorni
2-tonski ugodno napro daj. Nasiov v vseh po sinv. Jutra.	515S 10
Fiat 514
odprt, malo rablien, nove gume in dve rezervi, pro dam. Hadl. Novo mesto 4844-10
Ford avto
poltovnrni, dobro ohranien. ugodno prodam. Sv. Petra cesta 48.
5283-10
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek i Din za šifro all dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radi selitve
ugodno naprodaj nova moderna spalnica in kuhinjska kredenca. Ogleda se: Ri-harjeva 2-11., od 2.-4. popoldne.
5274-12
Več spalnic
5 v imitaciji orehove korenine Din 3.600 in 1 črešnje-vo, masivno, svetlo politi-rano, Din 4.500. Vse garantirano, takoj proda Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se na zalogi, Tyr-ševa 23, Ljubljana.
5275-12
Prehrana
Beseda i Din. davek v Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjö ■mesek 17 Din
Osebo nad 50 let
sprejmem v dosmrtno oskrbo s 75.000 Din ali otroka od 1 leta za svoiega z Din 23.000, dekle nad 30 let z 38.000 Din. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »V oskrbo«.	5261-14
I
Loie ali
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslovi 5 Din Na »manjši znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupujte srečke Drž. razredne loterije v moii kolekturi »Vrelec sreče«. AL. PLANIN5EK Ljubljana, Beethovnova 14.
Telefon 35-10. Trg. agentura za bančne in kreditne posle.
23-16
Večje število parcel
kompleksov, posestev gozdov, trgovskih io stanova jskib hiš tei vil, una oa prodal gradben, strokovno izobražen posredovalec
Runaver Ludvik
Cesta 29 oktobra 6 Telefon 37-33 Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno cu razpolago.
25-20
Trgovska hiša
z gostilno in več skladišč, na prodaj v Ljubljani, tik Vodnikovega trga. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod
»Čisti donos 6%« 4423-20
Buffet na Suhlen
na proda). Zelo prometna tc"':a. — nudbe na ogl. odd. Jutr* pod »Buffet-Sušak«.
4764-19
Lokal za trafiko
iščem v centru na prometni točki. Kos, Poljanska cesta 20.
5282-19
Trisobno stanovanje , Opremljene sobe
s kopalnico iščem. Ponud- ; poseben vhod. 1 ali 2 pobe pod »Udobno« na ogl. steiji, 0i;2u tramvaja, po-
odd. Jutra.
5285-21a
Stanovanj?
4-sobno stanovanje
pripravno zlasti za pisarniške lokale, oddam v Dalmatinovi ulici v naiem za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4936-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, t vili, r centru mesta, oddam takoj. Knafljeva 13-11.
5287-21
Stanovanja
4-sobno stanovanje
za takoj ali za maj iščem. Reisner, Gorupova 12, telefon 47-39.
5273-21
77l^tmìll€'
Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aii dajanje naslova S Din. Najmanjši zresek 17 Din.
Elegantno sobo
s kopalnico, v centru, oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5278-23
Prazno sobo
s štedilnikom za 2 osebi, takoj oddam. Florijanska
ulica 24.
5269-23 Opremljeno sobo
s separiranim vbodom, oddam. Knafljeva 13-11.
5288-23
ceni oddam. Istotam sprej meme postrežnico za dopoldne. Sp. Šiška, Černetova 31. I. nad. 2.
5259-23
Opremljeno sobo
šolnino, » posebnim vhodom, oddam 1. aprila. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	5291-23
Opremljeno sobo
oddam eni osebi. Informacije pri hišniku: Ljubljana, Gledališka 12.
5292-23 Dve mali sobi
lepo opremljeni, a posebnim vhodom, takoj oddam solidnima gospodoma. — Frančiškanska ul. 8-1.
5266-23
Samski 49
Pismo žal prepozno prejela. F. 2.
5270-24
Ogorel, zavidljivo temne polti!
Hočete tudi Vi tako ogo-reti? Pišite Milan Vrabič, Ptuj p. 33.	5263-24
»Jelka«
Po--—' prosim pridi gotovo kot dogovorieno.
5265-24
Ovlgnite v oglasnem oddelku dospele ponudbe:
OMLADNE
NOVOSTI I
I vseh oblačil, sport |kamgarn, obleke, pumparice, perilo Ltd. najceneje
P R E S K E R. I
Sv. Petra c. 14.
100%
od tega. kar iščete :
1 ČUVAJ VAŠEGA
ZDRAVJA

Vsak Jutro v naročnik je v slučaju smrtne nezgode zavarovan za
10.000 dinarjev
Umrla je v 74. letu starosti naša dobra mati
Antonija Singer
roj. Gorše
previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 15. t. m. ob pol 17. uri pop. iz hiše žalosti, Vošnjakova uL 1, na mestno pokopališče.
Maša zadušnica se bo brala v sredo, ob 7. zjutraj v farni cerkvi.
CELJE, 13. marca 1938.

Žalujoča rodbina: DROFENIK-SINGER

Pišite letos s polnilnim peresom
ki stoji na prvem mestu po vsem svetu
Eleganca in zmožnost—'vodilnost po kateri vse hrepeni, je lastna Parkerjevemu Vacumaticu— najnovejšemu in najpopolnejšemu polnilnemu peresu, ki ga je Parker katerikrat izdelal.
Veliko zlato pero, ki ne praska, ima kakor juvel mehko konico, prekrito z najfinejšim indijem.
Za vsako velikost peresa ja na razpolago sedmero različno širokih konic, pišočih na obe strani—garantirano 2$ let. Noben način pisanja zlatih peres ne more pokvariti in vendar se te fino izoblikovane konice voljno prilagodijo vsaki pisavi.
Popolnoma različno od vseh drugih polnilnih peres po zaslugi patentirane Parkerjeve polnilne naprave z diafragmo — se napolnijo v 8 do io sekundah. Popolnoma novo v svojem ble-stečem lamini ranem okrovu iz biserne matice.
y^kr tàj&of jlH^eiefrttz&r
25 &r

^éJli
tfno

ar&er
*Vacumatic
MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO
I02 % velja zaloga črnila kakor v ZNAMENITEM MODELU DUOFOLD
NALIVNO PERO i Oln. 759, «00, 500, 450. PRIMESMI SVINČNIKI Oln. 350, 250 N O T T E R I DRUG, GUNDULIČEVA ul S, ZAGREB
Količina črnila je vidna V VSEM RE-ZERVOAJUR
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naše ljubljene mamice, stare mamice, tei.e in tašče, gospe
JEREB MARIJE roj. Ogrin
vdove poštnega poduradnika v pokoju
jo obsuil s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spomin, in vsem, ki ste drago pokojnico v tako častem številu spremili na njeni zadnji poti — naša prisrčna hvala.
Rožna dolina, dn9 14. marca 1938.
JEREB, KNEZ, ŠTRUKELJ, GOLOB, ZALAR Rodbine:
?V ■• 'fc---^-	- r- ••V»:..,.'	:	' ' •- • i**"
Državna razredna loterija
Kakor je spremenjeni loterijski načrt tudi v preteklem 35. kolu s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so bile skoro vse velike srečke vzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev razprodane, zato je državna razredna loterija ta načrt ohranila v veljavi tudi za nastopajoče 36. kolo srečk. Srečke I. razreda 36. kola so gotove in dane v prodajo 15. marca t. 1. v 100.000 celih srečkah z žrebanjem in to:
I. razred 1). in 14* aprila 1938.1«
IL razred 10. in 11. maja 1938« 1*
III.	razred 9« in 10. junija 1938. L
IV.	razred 7* in 8. julija 1938. 1.
V. razred od 11. do zaključno 22. avgusta v Beogradu in od 26. avgusta do zaključno 7« septembra 1.1. v Skoplju.
Cena srečk za vsak razred je sledeča: cela srečka din 200.—; polovica srečke din 100.—, četrtina srečke din 50.—.
Skupna vrednost vseh dobitkov znaša:
din 64,991.000*
v tem kolu je 8 premij in to: po din 2,000.000.—, 1,000.000.—, 3 po 500.000.—, 1 po 400.000.— in 2 po 300.000.—.
Poleg teh premi i ie še ogromno število dobitkov po din 200.000.—, 100.000.—, 80.000.—, 60.000.—, 50.000.—, 40.000.—, 35.000.—, 30.000.—, 25.000.—, 20.000.—, 15.000.—, 12.000.—, 10.000.—, itd.
V najsrečnejšem primeru v možni združitvi Premije in dobitka v V. razredu lahko zadenete na eno srečko
din 3.200.000*
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Srečke zamorete dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki so skoro v vsakem večjem kraju.
Pobližnja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak posameznik, poleg osebne koristi, ki ga lahko zadene, obenem pomore narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno v prej omenjene pom. svrhe.
Urejuje Davorin Eavljen. — izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot Üakarnarja Fran J oran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val v Ljubljani
K ni tarai pregled
Pro£, Jožef Skrbinšek — šestdesetletnik
Mnogo naših ljudi je usoda raznesla po svetu, vsak se je nekje oprijel, pognal korenine v tujo zemljo in rasel, kakor so mu narekovale tuje prilike in zakoni nove sredine. Marsikdo je sčasoma pozabil na čudovito deželo pod Alpami, marsikdo pa ji je v srcu ostal zvest sin, ljubil jo po svoje, lepo, najbrž globlje in bolj iskreno od tistih, ki so tako srečni, da živijo na nji. Prof. Skrbinšek je med slednjimi. Na vsem njegovem, kulturnem in javnem delovanju opazimo značaj globoke navezanosti na domovino, ljubezni, ki je stremela vedno le za tem, kako koristiti slovenski stvari in slovenskim ljudem v tujini.
Danes praznuje šestdesetletnico. Rodil se
preprostim staršem na Selih pri Ptuju. ;žjo gimnazijo je obiskoval v Ptuju, višjo Celju, v mestih, ki sta veljali za posto-inke nemštva in kjer je moral slovenski • udent prestati marsikako bridko preizku-;jo. Že na gimnaziji se je Skrbinšek učil •ščine, jezika, ki ga je pozneje dolga leta "il. ne samo tujce, temveč tudi češko sred-.-šolsko mladino. Na dunajski univerzi se posvetil študiju klasične filologije. Ka-r mnogo drugih revnih slovenskih dija-rv. je živel tudi Skrbinšek od instrukcij. 1 -bričina in poznejši utemeljitelj znane -tanove Turner mu je izposredoval mesto : mačega učitelja pri nemškem knezu Oet-- gen-Wallersteinu ki je imel posestva na : :em in tako je prišel Skrbinšek v Hlu-5 pri Pribrami, kjer je našel tudi dru-Z lenko. Ko je 1. 1904 končal študije • ' nastavljen v štfifcru pri Plzni, potem Beljaku na Koroškem, po opravljenem :-;>itu iz češčine pri prof. Vondräku pa je
dobil 1. 1909. mesto v Slanem, potem v Pribrami, od 1.1914 pa je služboval na praški vinogradski gimnaziji. Na Skrbinškovo iniciativo, ki je našla razumevanje in podporo v prof. Drtini, je bil 1.1914 ustanovljen na Karlovi univerzi lektorat slovenskega jezika in Skrbinšek imenovan za lektorja. Vse do 1.1936 je na tem položaju kot tih delavec vršil veliko delo na propagandi slovenske literature in kulture. Po prevratu je bil na njegov predlog ustanov-jen na Karlovi univerzi poseben lektorat češkega jezika za Jugoslavne, ki so takrat v velikem številu obiskovali praške visoke šole. Pozneje, ko je prihajalo v Prago vse manj in manj naših dijakov, so obiskovali Skrbinškove kurze češkega jezika tudi osta li tujci. Poleg vseh teh dolžnosti pa je bil Skrbinšek vsa leta med vojno in po prevratu tudi sodni tolmač slovenskega in srbohrvatskega jezika in kot tak je bi! zia-iti našim vojakom, beguncem in d^akom v tujini očetovski svetovalec in velika opora. Koliko ur je presedel pri nehvaležnem prevajalskem delu. ki si ga ni pustil nikoli plačati od slovenskih dijakov in revnih ljudi.
Prof. Skrbinšek je po svojem znanstvenem, literarnem in propagandnem delu nadaljevalec tradicije Jana Lega in spada s J. K. Strakatym in dr. B. Vybiralom med utemeljitelje češko-slovenskih kulturnih stikov v 20. stol. Napisal je učbenik slovenskega jezika za Čehe Učebnlce jazyka slo-vinského 1912, . (2. popravljena izdaja 1921), dalje Mluvnice jazyka srbochorvat-ského 1924, Srbohrvatska cvičebnice a čitanka 1924, češka čitanka pro cizince 1932., ki ji je sledil lani na podlagi lektorskih predavanj in dolgoletnih izkušenj izvrstno sestavljen »Einführung in die čechische Sprache« (litogr.). Iz slovenske literature je prevedel od Meška »Volk spokornik in druge zgodbe« leta 1928. Mladini 1929 in izdal v državnem založništvu izbor pesmi Simona Gregorčiča 1925. Poleg tega je sodeloval s članki v nekaterih čeških in slovenskih listih in revijah. Po prevratu je bil med najagilnejši-mi delavci v Podpornem društvu za slovenske visokošolce, čigar je bil po smrti Iv. Arha tudi predsednik, od 1914—1920 je bil tajnik Jugoslovanskega kola itd.
Pred nekaj leti si je zgradil na Zbraslavi pri Pragi hišico in jo nazval »Maribor«. Včasih se mi zdi. da je nekdo prenesel sem košček naše domovine. Izpod mladih drevesc »mariborskega« vrta vidiš pod seboj krasno vltavsko pokrajino, gozdove, za njimi pa slutiš v daljava drago deželo. V prvih južnih vetrovih nam prinaša pomlad njene pozdrave. Letos na bo z njimi prinesla tudi tople želje vseh rojakov, da bi naš dragi profesor še dolga leta v zdravju deloval med češkimi brati. O. B. (Praga)
Zapiski
Prof. dr. Otokar Fischer umrl. Iz Prage
"fva[o. aa je podlegel srčni bolezni eden • I predstavi teljev češke gledališke kri-. pesnik. esejist in literarni znanstvenik Otokar Fischer. Pokojnik je bil profesor rmanis'ike na Karlovi univerzi.. Rodil se k ta lbS8 v Kolinu n. L. Kot literarni zgo-ivinar se je uveljavil že leta 1912 s svojo i o o Kieistu. ko ji je leto pozneje pri-iz.il daljšo študijo o Nietzscheju, čigar . >o sprach Zarathustra« in nekatere dru-k-ijige i? kongenialno prevedel v češči-». Dalje ie spisal monografijo o Heineju, ral 1. 1919 v knjigo svoje duhovite dra-. >ke k -11 i k e (»K dramatu ) in objavil dve i .gi esejev (»Duše a slovo«, sSlovo a vét :). k sodijo med najpomembnejše ce-;ke esejske knjige. Otokar Fischer je bil tuli P'\>nik izredno tenkočutnega izraza (med njegovimi pesmimi nahajamo krasne motive našega Jadrana) m se je v češko pesništvo m. vpisa) z desetimi zbirkami svoje iiri-Niegovo obsežno delo se razteza tudi na dročje dramatske tvorbe (na pr. iPremy-ovci . Orlo.j sveta«, ìOìroci ). Kot preva-iec iz germanskih jezikov je dosegel eno rvih mest v moderni češki prevodni književnosti. Posebno odlično je prevel nekatere ■oethe;ev spise, zlasti oba dela »Fausta.« methe je bil .--ploh Fischerjeva osebna sim-<ii ja in mu je posvetil več temeljitih lite-imo-zgodovinskih razprav. Za Melantrieho-jubileino izdajo Puškina je lani prevel :e.sove dr ansa tebe pesnitve. Dr. Fischer je že pred vojno dramaturg praškega Nar. vadla. po Hilarjevi smrti pa je postal n.je-ov nasled n ' k v vodstvu drame reprezenta-nega češkega gledališča. Bil ie čudovito lf,laven. mnogostransko razgledan, temeljit n umetniško odličen pisec, za katerim bo azijala v češki kulturi globoka vrzel. »Juro* je njegovi osebnosti in deiu večkrat ■osvetilo pozornost. Tako smo i. 19S3. ob-avili interview B. Borka in pred dobrim '^dnom poročilo o njegovi novi esejs-ki zbirki »Slovo a svet«.
Formalistična šola v literarni zgodovini. Med novejšimi literarnozgodovinskimi smermi se je posebno krepko razvila struja. ki ; ie odmaknila od proučevanja literarnih ■f niobi j. hiografike. generacij In razvojnih iroblemov; razpravljanje o literaturi hoče smer ti v podrobno analizo umetniških del.
razis-kavanje njihove oblike, arhitekture, 'fmatike. notranjega in zunanjega ustroja, tem pogledu ie zgradila poseben znanstven -tem zlasti niska formalistična «ola. O tem
bo predaval v torek, dne 15. marca, ob 20. uri na drž. trgovski akadembi (Bleiweispva e.) g. priv. docent dr. Anton Oevirk. predavanje priredi Slavistično društvo. Vstop prost.
«Prodana nevesta« v ljubljanski operi. V
soboto. 12. t m. je bila v opernem gledališču predstava Smetanove »Prodane neveste« v korist bolniškemu fondu Združenja gledaliških igralcev. Poleg gos*a g. Kriiaja, ki se je neizmerno priljubil v vlogi meèetarja Recala, smo slišali po dolgem prestanku zopet v vlogi Vaška tenorista g. L. Kovača. Prav je, da operna uprava omogoča temu pevcu, ki mu je odrsko udejstvovanje še vedno v največje veselje, nastop v takšnih vlogah, ki jih nesporno rešuje v splošno zadovoljstvo.. Kovačev Vašek |e ob sobotni predstavi v petju in igri izvretno zabaval mnogoštevilno občinstvo. Bil je tak, kakor ga imamo v spominu od prej: igralsko prepričevalen, muzikalno zanesljiv, pevsko zadovoljiv in razumljiv v izgovarja vi. Animirano predstavo je to pot vodil dirigent g. Neffat. G. Kovač je bil poleg ostalih deležen toplega odobravanja pa vencev, šopkov in drugih darov.	P. Š.
Odmev obiska čeških pisateljev v Sloveniji. V najnovejši številki glasila Evropskega literarnega kluba v Pragi »Literarni noviny, ki izhaja v več ko 20.000 iztisih, je izšel dopis iz Maribora: »Po obisku čeških pisateljev na Slovenskem;. Pisec 'ega prispevka dr. Avg. Reteman zgoščeno prikazuje obisk pesnika Josefa Hore in romanopisca Karla Novega v Ljubljani in Mariboru ter poudarja pomen manifestacij za jugoslov. češkoslov. sodelovanje, ki so se razvile ob tej priliki. »Obisk Hore in Novega«, piše dr. Reisman, »kaže, kako naravni in potrebni so ti stiki in kako jih kajpak treba tudi poglabljati in izpopolnjevati«. Ob koncu pisec pristavlja, da bi češki listi morali pozorneje zasledovati take pojave smotrnega utrjevanja vzajemnih vezi in da naj bi imeli pri Das svoje stalne dopisnike. Članek je opremljen s sliko.
Instalacijske filce ter vse tehnične filce
Izdeluje
»JUGOFILC«
MENGEŠ PRI LJUBLJANI.
Tisoče zahval prejema »MORANA«
iTEMMESTUj fWZ E17V STEIttJ«.4frflfftt[3
MO PAH A
H0KUU KOZMETIKA- S P U I T

ECLAIR
„VERMOREL"
je najboljša pršilnica na svetu
V tej sezoni posebno znižane cene!
Generalno zastopstvo:
BARZEL d. d. Subotica
Zahtevajte cenik. Dobiva se takoj iz skladišča.
Avstrijski odmevi po svetu
V Italiji
Rim, 14. marca. AA. »Messaggero« prinaša pod naslovom »Nova zgodovina« članek, v katerc-m pravi, da pomenijo najnovejši dogodki likvidacijo napak iz preteklosti, ki niso mogle služiti za temelj kakšnim trajnim zgradbam, šele iz razvalin preteklosti se bosta mogla roditi nova Evropa :n pravi mir. člankar pravi dalje, da je italijansko zadržanje zbudilo navdušenje povsod v Nemčiji in v Avstriji. Prijateljstvo Italije je takšno, da se sme nanj vsakdo povsod in vedno zanesti.
Rim, 14. marca. AA. »Giornale d'Italia odgovarja v uvodniku na kritiko tujega tiska glede njenega stališča do Avstrije in naglaša, da združitev Avstrije z Nemčijo ni v protislovju s prejšnjo politično smerjo, ker ni Italija nikoli z diplomatskimi akti jamčila neodvisnosti Avstrije in se tudi ni obvezala, da bo pazila na to, da bo Avstrija ostala ločena od Nemčije, kakor so to hotele mirovne pogodbe. Italijanska politika o pomoči Avstriji je ravno narobe stremila za obrambo tega nemškega naroda pred poskusi nasilnosti in absorbira-nja. za ohranitvijo njegove individualnosti. Italija se nikoli ni hotela pridružiti politiki obkoljevanja in poniževanja Nemčije ter je v nasprotju s tem sodelovala pri njenem narodnostnem preporodu ter bila nevtralna nasproti razvoju narodno socialistične ideje v Avstriji. Italija je julija 1934 intervenirala z dvema divizijama na Brennerju, a ne z namenom, da koga obvlada glede na avstrijske dogodke, temveč da prepreči vpliv teh dogodkov na italijanskih tleh. čim bolj je rasla bistvena vrednost in pomen narodnosocialističnega gibanja, tem bolj je italijanska vlada svetovala Dunaju odkrito, iskreno in odločno sodelovanje ter zvezo z Berlinom.
Zaskrbljenost pariškega polslužbenega lista
Pariz. 14. marca. b. Oficiozni organ francoskega zunanjega ministrstva. »Temps; objavlja uvodnik z razmotrivanji o novam položaju. ki je nastal po anšlusu Avstrije. Med drugim pravi: »Evropa je postavljena pred novo izvršeno dejstvo. Velika Britanija in Francija sta storili svoje korake v Berlinu. Italiia pa se ui pridružila demarši, kar seveda od vsega začetka močno komplicira diplomatsko igro. Ves položaj v srednji Evropi je zaradi tega bistveno spremenjen. Položaj Češkoslovaške, ki povzroča že tolikšno zaskrbljenost, je odslej še bolj kočljiv. Na obzorju se že kaže v glavnih obrisih »Mit-televropa«, ki so jo hoteli nekateri Nemci Ustvariti za časa velike vojne. Najnovejši reda. na katerem je bil 20 let zgràjenf ev-dogodki pomenijo konec onega političnega ropski mir. Ni še òàs, da bi ocetnili véè zmote in pomanjkljivosti, ki so dovedle-do tjga tragičnega položaja, toda ni se mogoče ubraniti misli, da gre predvsem za celo verigo dogodkov, ki so potisnili v nemški objem Italijo, brez katere si ohranitve srednjeevropskega ravnotežja ni bilo mogoče predstavljati. Bolj kakor kdajkoli moramoohraniti mirno kri. Minil je čas razprav o doktrinah
in metodah. Glejmo stvarnosti v obraz z jasnimi pogledi in pogumnim srcem!«
Nemška sodba o pariških odmevih
Berlin, 14. marca. AA.: »13. marca 1938 je zgodovinski dan, je dan anšluso, ki je dejstvo.« Tc besede se ponavljajo v vseh člankih pariških listov. Vsi listi objavljajo obširna poročila iz Avstrije. Posebni dopisniki, ki so jih pariški listi poslali v Avstrijo jim z lica mesta pošiljajo podrobna poročila. Na žalost pa se pri oblikovalcih javnega mnenja in uvodničarjih zopet ponavlja napaka, da prezirajo voljo avstrijskega naroda in zopet pisarijo o nasilju, terorju in preganjanju. Tako piše med drugim »Petit Parisien«: Od nedelje zvečer naprej je Avstrija del tretjega rajha. Še nikdar ni bila izvršena nobena aneksija tako »neskrupuloz.no«.
Vodilni švicarski list
Curih, 14. marca. b. »Neue Züricher Zeitung« objavlja daljši komentar k najnovejši spremembi v Avstriji, v katerem presoja nove dogodke v švicarski luči. List piše med drugim:
»Z najglobljim notranjim pretresom je švicarsko ljudstvo sodoživelo tragedijo Avstrije. Vse od sestanka v Berchtesgadenu dalje smo z živim vznemirjenjem instinktivno razumeli položaj malih narodov. Dogodki v petek so pokazali, da so bile vse prvotne predstave še vse preveč meglene. Kaj pomeni konec avstrijske samostojnosti za Švico, je tako jasno, da so dolga raz-motrivanja o tem povsem nepotrebna. Ves naš položaj se skupno s to spremembo teritorialnega ravnotežja bistveno spremeni. Nevtralizirane meje z Avstrijo ni več in vsa naša notranja in zunanja politika bo morala odslej s tem dejstvom računati. Avstrija je prenehala, ker sama ni več verovala v svojo neodvisnost in samostojnost. Švica mora s stmjenostjo vseh svojih državljanov dokumentirati vsemu svetu svojo voljo do samostojnega, neodvisnega življenja, za katerega smo vsi pripravljeni žrtvovati se.«
V Severni Ameriki
Washington, 14. marca AA. Državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull, je sprejel poslanike Nemčije. Velike Britanije in Francije in jim potrdil, da spremljajo Zedinjene države avstrijske dogodke z največjo pozornostjo, da pa ne nameravajo intervenirati.
Newyork, 14. marca. AA. Ves ameriški tisk opisuje obširno zmagoviti pohod Hitlerja v Avstrijo. Listi pišejo, da bo plebiscit potekel tako, kakor pričakujejo narodni socialisti. »Hitlerjeva popularnost nikdar ni bila večja kakor tedaj, ko je citai svoj proglas o Avstriji.« pravi dopisnik Associated Pressa.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Stališče angleške vlade
Velik Chamberlainov govor v parlamenta — Nemška zagotovila češkoslovaški — Anglija in Srednja Evropa
London, 24. marca. h. Vsa angleška in z njo vsa. ostala svetovna javnost je z ogromno napetostjo pričakovala za danes napovedano izjavo angleškega ministrskega predsednika o dogodkih v Avstriji in o angleškem stališču do njih. Vlada se je še danes na dveurni seji posvetovala o preci-ziranju svojega stališča in o redakciji Chamberlainove izjave. Na popoldanski seji poslanske zbornice, ki je bila rekordno obiskana, je končno ministrski predsednik Chamberlain spregovoril. Najprej je orisal potek avstrijskih dogodkov in njihovo predzgodovino. Rekel je, da je dokazano, da je Nemčija stala za ultimatom, ki je bil stavljen Avstriji in ki je prisilil doktor Schuschnigga k odstopu. Nemško letalo je prineslo ta ultimat na Dunaj. Njegovi pogoji so bili odstop dr. Schusehnig-ga, imenovanje Seyss-Inquarta, sestava vlade z dvetretjinsko narodno socialistično večino, dovoljenje za povratek avstrijske legije in brezpogojna pripustitev narodno-socialistične stranke.
Odgovor na ultimat se je zahteval do 19.30. Avstrijski kaneelar dr. Schuschnigg je nato v radiju sporočil, da je z ozirom na grožnjo z vkorakanjem nemških čet popustil, ker noče zakriviti prelivanja nemške krvi.
Chamberlain je nadalje izjavil, da je angleški poslanik brezuspešno ostro protestiral v Berlinu proti takemu nastopu napram neodvisni državi in tudi Chamberlain sam je imel z nemškim zunanjim ministrom resna telefonska pogajanja ter je protestiral proti kršitvi avstrijske samostojnosti. Zunanji minister lord Halifax se je priključil z dvema službenima protestoma. Chamberlain je nato preči tal odgovor nemške vlade, ki se glasi: »V imenu nemške vlade moram izjaviti, da angleška vlada nI upravičena prevzeti naše vloge zaščitnika avstrijske neodvisnosti. Nemška vlada ni pustila angleške vlade v dvomu o tem, da so odnošaji med Nemčijo in Avstrijo izključno notrania zadeva nemškega naroda in da ne tangirajo tretjih držav.«
Chamberlain je pristavil, da mora odkloniti to nemško iziavo. Anerleški interes na neodvisnosti Avstrije nikoli ni bil v
dvomu. Anglija in Avstrija sta obe članici Društva narodov ter ravno tako kakor nemška vlada podpisnici pogodb, ki določajo, da se neodvisnost Avstrije ne sme opustiti brez pristanka Društva narodov. A tudi brez ozira na to je angleška vlada interesirana na dogodkih v Srednji Evropi ter bo to tudi ostala.
Angleška vlada je v stalni zvezi s francosko vlado, ki je tudi ostro protestirala v Berlinu. Metode, ki so se pri zadnjih dogodkih ponavljale pomenijo težko poslabšanje za vse one, čijih naloga je, da sodelujejo za ohranitev miru v Srednji Evropi. Zadnji dogodki morajo uničiti upanje angleške vlade, da bi potom pogajanj odstranila nesporazume med narodi in da doseže mednarodno sodelovanje. Angleška vlada obsoja z največjim poudarkom dogodke v Avstrijf, ki jih ni nikoli odobrila.
Glede češkoslovaške je izjavil Chamberlain, da je stališče češkoslovaške o dogodkih v Avstriji predmet splošnega zanimanja. češkoslovaška vlada je angleško vla-dp informirala o tem, da je njena najres-nejša želja doseči najboljše sosedske odnošaje z nemško državo. Bil sem informiran. da je feldmaršal Göring 11. marca dal češkoslovaškemu poslaniku v Berlinu splošno zagotovilo, ki ga je kasneje potrdil tudi kaneelar Hitler, da je resna težnja nemške vlade izboljšati odnošaje do češkoslovaške. Dne 12. marca je Göring še enkrat informiral češkoslovaškega poslanika v Berlinu, da so nemške čete, kl so vkorakale v Avstrijo, dobile strog nalog, naj se držijo najmanj 15 km od češkoslovaške meje. Dalje je češkoslovaška vlada dobila zagotovila g. Neuratha, da se smatra Nemčija vezano z nemško-češkoslovaško arbitražno pogodbo od meseca oktobra leta 1929.
Chamberlain je potem rekel, da od italijanske vlade ni bilo mogoče dobiti nobene izjave o njenem stališču, še le danes je italijanski tisk obrazložil italijansko stališče.
V drugem delu svojih izvajanj, ki jih je vsa zbornica z opozicijo vred ponovno prekinjala s pritrjevanjem, je Chamberlain razpravljal o mednarodnih metodah in o posiedicah, ki bi mogle nastati iz sedanjih dogodkov.
Hitler o svojih ukrepih
Izjave angleškemu novinarju — Novi hudi očitki dr. Schuschniggu — Nemčija in Poljska
London, 14. marca. vv. Kaneelar Hitler . je imel v Linzu razgovor z angleškim no- ' vinarjem Wörde Pncejem, posebnim poročevalcem »Daily Maila«. List objavlja razgovor v senzacionalni obliki.
Wörde Priče je vprašal Hitlerja, ali bodo dogodki v Avstriji imeli kak vpliv na nemško-angleške razgovore. Hitler je odgovoril: »Od naše strani niti v najmanjši meri. upam pa, da tudi ne z angleške "strani. Kako krivico smo mi storili katerikoli drugi državi, čigave interese smo kršili, ko smo prevzeli voljo prepričevalne večine avstrijskega naroda, da hoče postati nemška?«
Na vprašanje, kakšno stališče bo Hitler zavzel napram angleško-francoski protestni noti, je odgovoril Hitler, da ne more razumeti tega koraka. »Avstrijsko prebivalstvo je nemško. Protestna nota drugih držav glede mojega postopanja v Avstriji nima večjega smisla, kakor bi ga imel protest nemške vlade proti angleškim od-nošajem do Irske. Zagotavljam vas v vsej iskrenosti, da pred 4 dnevi nisem imel pojma o tem, kar se .je danes zgodilo. Storil sem to. ker me je dr. Schuschnigg prevaral. To je, česar nisem mogel trpeti. Ako dam svojo roko in svojo besedo komurkoli, potem je tudi držim in pričakujem od vsakogar, ki sklene z menoj dogovor, da se ga tudi drži. Z dr. Schuschniggom sem se sporazumel o tem, da bo ustavil svoje zatiranje večine v Avstriji. Mesto tega je dr. Schuschnigg skušal izsiliti svoj plebiscit. Najprej nisem mogel verjeti tej vesti. Poslal sem svojega odposlanca na Dunaj, da ugotovi, ali je ta vest resnična. Ko sem se o tem prepričal, sem sklenil, da takoj nastopim, in sicer tako, da izvedem istega dne, ki ga je dr. Schuschnigg določil za svoj plebisc't, priključitev Avstrije k Nemčiji. Ta priključitev pa bo še predmet nacionalnega plebiscita. Videli boste rezultat«.
»Dolgo sem trpel zaradi tega. ker je v Avstriji manjšina desetih odstotkov tlačila večino 90#. Storil sem temu konec. Preprečil pa sem, da bi se večina maščevala nad svojimi tlačitelji. Upam, da bo svet
razumel, da je bilo to delo, ki sem ga opravil, delo miru. Ako ne bi bil interveniral in ako bi bila vlada dr. Schuschnigga poskušala izvesti svoj trik z ljudskim glasovanjem, bi bilo prišlo do krvave revolucije. Avstrija bi bila lahko postala druga Španija v osrčju Evrope.«
»Sem realist. Glejte na moje odnošaje do Poljske. Pripravljen sem priznati, da Poljska, država s 33 milijoni prebivalcev, potrebuje izhod na morje. Težko je za nas, da gre ta izhod na morje s koridorjem po nemškem ozemlju, vendar pa moramo razumeti, kaj pomeni to za Poljsko. Nemci živijo pod poljsko vlado in Poljaki pod nemško oblastjo. Ako bi se Nemčija in Poljska kregali, bi obe državi tlačili svoje manjšine. Vsekakor je bilo bolje, da z dogovorom uredimo svoje diference. Upam, da bodo vsi narodi v tem, kar se je sedaj dogodilo v Avstriji, spoznali nesmisel, da bi tlačili svoje narodne manjšine.«
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20 uri. Torek, 15.: Zaprto. (Gostovanje ▼ Celju:
Sneguljčica, Rdeče rože). Sreda. 16.: Gospoda Glembajevi. Red Sreda. Četrtek. 17.: Evgenij Onjegin. Red Četrtek. Petek. IS.: Rdeče rože. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol.
OPERA Začetek ob 20. Torek, 15.: Tosca. Red A. Sreda. 16.: Zaprto.
Četrtek, 17.: Evgenj Onjegki. Red Četrtek. Petek, 18. ob 15.: Gorenjski elavček. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol.
Pueeinijeva opera »Tosca« s? poje drevi v zasedbi glavnih vlog: Tosca ga. Oljdekopo-va. Cavaradossi g. Franci, Scarpia g. Primožič. Dirigira dr. Danilo Svara.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sreda. 16.: Njena velika ljubezen, predstava v korist društva kneginje Zorke, posled-njič.
I
ZAHVALA
Za premnoge izraze sočustvovanja ob težki izgubi našega Iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
KRUSIČ FRANCA
PES AD. MAJORJA V POKOJU
se vsem najiskrenejše zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo g. primariju dr. Merčunu za njegovo požrtvo-valost in trud; gg. oficirjem in vojski za častno spremstvo, nadalje vsem, ki ste pismeno ali ustmeno izrazili sožalje, vsem darovalcem vencev in cvetja, ter vsem, ki ste dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
LJUBLJANA, dne 14. marca 1938.	-----
ŽALUJOČI OSTALI. ■
V globoki žalosti naznanjam, da ml Je preminul moj iz vsega srca ljubljeni mož, gospod
Mihael Kobale
Pogreb dragega pokojnika bo v torek 15. marca ob 4. Url popoldne iz hiše žalosti.
Sv. maša zadušnica se bo brala v farni cerkvi. Prosim tihega sožalja!
LAŠKO, dne 13. marca 1938.
Njegova neutolažljiva žena LETICLJA KOBALE
Dackson Gregory:	**
Juana Castanares
Roman
Okolica, vsem na čelu Biondino, se Je grmé za-grohotala V premolku :e Biondino ponudil Chan-cyju sto dolarjev ter ju poslal z njimi k vragu.
A Chancy se ni nehal pogajati, in možje so se mu spet smejali, med tem ko so ga Dan'1, Cobb in stari Sam nestrpno klicali k sebi. Nazadnje je Chancy odnehal, čeprav nerad, in dohitel tovariše.
»Zdaj mi pa vrnite puško, ki ste mi jo vzeli«, je rekel Dan'L »Ali res ne pojdeš z nami, Hawk?«
»Ne«, je odvrnil Hawk. »Vendar pa lepa hvala, Dan'l.«
»Torej se lotimo zadeve mi štirje sami«, Je Dan'1 nadaljeval, »in kadar bo čas, ustrelim v zrak. Pojdimo, fantje!«
V gosjem redu so izginili iz svetlobe tabornega ognja, Dan'1 spredaj, za njim Cobb in stari Sam, Chancy Burns pa zadnji
»Ta čas, ko čakamo«, je hrupno ponudil Biondino, »se pa zabavajmo s pijačo. To bodi moja skrb, fantje. Nocoj vas gostim. Sto dolarjev sem dal za vso reč, in če Chancy poreče, da se mu je zgodila krivica, primaknem še enkrat toliko. Sem-
kaj, ljudje, ln trčite s Jakom Bloodinoml Nocojšnja noč je moja in naj ima moj pečat!«
Lahkomiselni ln neodgovorni dedci, ki jih Je bila večina, so rade volje ustregli Blondlnovemu vabilu, čeprav sta bili njih žeja in radovednost zastran žganja že davno utolaženl Samo pametnejši so slutili v Blondinovem početju nesrečo Sodrga ln drhal, kakršno najdeš med vsako množico, se je zbirala okrog Blondina. kakor da bi ed ga bila izbrala za vodjo. To je bil mož, ki je vodil svoje tovariše po zložnih potih! Njegova radodarna roka in njegovo drzno gobezdanje sta sprav ljala mlade ljudi ob razum
Nihče se ni upiral vabilu. O tem nI bilo govora. Saj so bili v svobodni deželi!
Za Dan'lovo napoved, da se obeta zjutraj ravs in kvas, se kakopak niso zmenili. Zdaj je bil pravi trenutek, zdaj, ne glede na tema Nastati je utegnil divji lov, blazne skrivavnice, tipanje in iskanje v temi, a hujše ni moglo biti kakor jutri za rana. Vsak je hlepel samo po tem, da bi se kar najbolj približal Dan'lovemu deležu.
Podoba je bilo, kakor da bi navdajala vse zgolj želja, igrati pošteno igro. Toda videz je rad varljiv. Na ogenj so nenehoma pokladali, plamen je švigal petnajst čevljev visoko v zrak in metal svojo plapoLajočo, rdečkasto svetlobo daleč na okoli Tisti, ki so si največ prizadevali zanj, so upali s tem preprečiti uhajanje posameznikov in zagotoviti vsem enake možnosti: bistro so pazili, da se ne bi nihče odstranil in nihče prezgodaj od-hitel za starci. Kakor se je pa kmalu pokazalo,
se jo moralo vsaj nekomu posrečiti, da jo izsledil
Dan'la in tovariJe, med tem ko se je ostala družba zanimala za Chancy ja Burnsa in njegovo pijačo.
Biondino je skrbel za hrup in zabavo, hkratu pa čakal strela. Ker ga ni za zdaj še nihče pričakoval, se je množica rade volje zbirala okrog sod ca. Biondino je spet in spet nalival velike kositrne kupice, ki jih je bil Chancy pripeljal iz mesta na meji Kar je komu ostalo od preobilnega deleža, so izlivali v veselo prasketajoči ogenj, in to je še podžigalo peklensko zabavo.
Tedajd je s strahotno nenadnostjo zaprasketala nad hrumečo gozdno jaso salva iz pušk. Komaj četrt ure je bilo tega, kar so bili Dan'1 in njegovi tovariši izginili ▼ temi A to je bilo nedvomno dogovorjeno znamenje. Za trenutek je vse obmolknilo in otrpnila Nato je nastala divja gneča in direndaj, vse je udrlo proč od tabornega ognja in na vrat na nos zdirjalo v tisto stran, od koder so bili počili streli. Kdor je hotel govoriti, so ga ugnali a sikanjem; slišal si samo topot neučakanih nog.
In nato se je mahoma spet oglasil hrup. Z Dan' lom in njegovimi prijatelji je moralo biti nekaj narobe. Njih jezni glasovi so iz majhne daljave trgali komaj nastopivšo tihoto. posebno bas Johna Cobba, ki je bučal kakor trobenta. A tega, kar so govorili, ni bilo nikomur mar.
Bilo je kakor zmešnjava v goreči hiši. Odrivali so drug drugega, pehali drug drugega s poti in
suvali na vse strani, ne da bi gledali koga. Udarjanje peti ob tla so prekinjale krepke kletvice; marsikdo se je spotaknil, padel in zaklel, a takoj spet vstal, da ne bi bil zadnji v divji dirki
V tej povodnji več ko dveh sto ljudi Jih je bilo pet ali šest tako pametnih, da so pobrali iz ognja goreča polena, ki so jih kot kadeče se in «ršeče plamenice vihteli nad glavami
Klicali so Dan'la, kje je ln kaj dela. On ln njegovi tovariši So zmerjaje odgovarjali, naj se vsi takoj vrnejo in počakajo, dokler jim ne dà znamenja.
Nekaterim, ki še niso bili ob vso pamet, se je zdaj zasvitalo, da ni mogel Dan'1 sprožiti strela, ki jih je bil tolikanj razburil. Kdo torej? Nekdo, ki se je bil ukradel iz taborišča in lezel za starci ter poklical ostale, še preden je bil prvi delež ograjen.
»Nazaj! Nazaj!« se je razleglo mnogo glasov, med njimi glasovi Buda Bella, Farnswortha, Toma Marcha in Juliana Hawka. »Pustite jim prednost!«
Toda množica se je bila naveličala čakanja ln se ni dala več udržati Vsi ti možje, ki so nI epeli po zlatu, so se zavedali, da je dirka zanje izgubljena, če se ustavijo. Rjoveli so, da so oni že porabili svojo prednost in da jih ne marajo dalj čakati. Kakor peneč se val je drla množica naprej, po griču navkreber, in sprednji so že butali v šibki zaslon, ki ga je tvoril Dan'1 s svojimi tovariši Vsem na čelu je vihral Blondina
100'/.
od tega kar iščete:
ČUVAJ VAŠEGA ZDRAVJA
OtV*
MALI OGLASI
'JfJSjVjJ
Beseda 1 Din davek
Din m äliro ali lajanje naslova S Din NaicnanJ&i snfwwk 17 Din.
Krojaškega
pomočnika
■prejmem takoj za stal i». Josip K.;un, Kočevje 5069-1
Frizerko
prvovrstno v vodni in Iezni ondulaciji išče proti dobri plači Salon Ivanuša pasaža, Ljubljana..
3277-1
Mlado natakarico
čedno in pošteno, pomožno »prejme takoj restavracija pri »LEVU«, Gosposvetska cesta.	5279-1
Vrtnarja
2 dobro prakso, prednost imajo, ki razumejo sad;ar-atvo in znajo delno kako obrt. Nastop takoj. Ponudbe z zahtevki pod »24« na ogl. odd. Jutra.
3276-1
Fotopomočnico
dobro retušerko, ilčem. Natančne ponudbe na Foto jug, Kranj.
3272-1
Postrežnico
mlajšo, za dopoldan, sprej tnem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
5271-1
Pekovskega
pomočnika
meša'c», sprejme v pekarni NOČ, Slovenski Javomik.
5268-1
TTehanika
ü kolesa, motorje, sprejmem takoj. Mehanična de lavnica Kodrič Stanko, — Ljubljana VII, Celovška 41 5289-1
Pekovskega
pomočnika
»tarejlo moč, išče takoj — Soklič, Bled.
3280-1
Inženjerja -
arhitekta
»U gradbenega tehnika, — «preimem takoj v stalno »lužbo. Pismene ponudbe 2 navedbo prakse in zahtevo plače na naslov : Ivan Bri-ce!t, poobl. graditelj, Ljubljana, Slomškovi 19.
5286-1
Stenotipista
s perfektnim znanjem hrvat-»ke in nemške stenografije, potrebuje veliko industrijsko podjetje v provinci. — Ponudbe in pogoje poslati rod »4902 J« na Publicitas, Zagreb.	4422-1
Brivskega
pomočnika
(damskesra) perfektnega v rodni ondulaciji in bubi »triienju, spreime takoj salon Giud Aleks., Ljubljana. Kongresni trg 6.
5257-1
Izvežbano sobarico
2 maniera nemščine, iščem 1. aprila za Ljubljano. — Pismene ponudbe pod šifro »Sobarica 100« na ogl. odd. Jutra.
3258-1
Službe išče
Natakarica
mlada, simpatična starost 21 let, želi namestitve izven Maribora, nauaje v bližin: Celja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 5281-2
Solidna gospodična
začetkom 40 let, zelo domača in gospodinjska, ljubiteljica otrok, z lepimi sprič-.ali, išče službo, tudi v gospodinjstvu brez žene. Ponudbe prosi pod »Maribor« na podružnico Jutra Maribor.
4952-2
Dve začetnici
»tari 19 m 18 let. pridni in pošteni, vajeni vsega dela, iščeta službo v kuhinio. — Nastopita lahko l. aprila.
5262-2
Naročnik) »JUTRA« eo zavarovani n 10.000 Din.
^jiwmninuHiinaHwuisHniiiiww'mmi^
Vajenci (ke)
Beseda 1 Din, davek 3 DId za šifro aH dajanje naslova 5 Dia. Najmanj« znesek 17 Din.
Izučila bi se rada
v drogerljl aH prt zobo zdravniku. Imam Izvan redno veselje do teh znanj. Imam 4 mešč. z maturo m enoletno trg šolo. Pranja Cvl:ah Slov Bistrica.	49S9 44
Dekle
staro 13 let, se želi izučiti v dobri trgovini z mešanim blagom ali z manufakturo Dovršila je 2 razreda mešč šole, s prav dobrim uspehom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3284-44
ragocenosti
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah
CERNE — juvellr,
Ljubljana. Wolfova ul
Prodam
Beseda i Din davek 3 Din za šifro ali dajanje aas'.ova 5 Din. Najmanj® znesek 17 Din.
Breskve in
marelice
20 najboljših breskovih sort od julija do oktobra zore-čih, v grmičasti obliki Din 120.— 10 mareličnih drevesc v najbolišib sortah Din 120.—. Vsako drevo z imenom. Sadjarstvo Dolinšek, Kamnica, p. Maribor.
4871-6
Vrtnice
na prostem, brez umetnih pripomočkov odgojene, nove sorte v prekrasnih barvah. 10 nizkih vrtnic Din 60 20 nizkih vrtnic Din 100 s poštnino in zavojaino vred. Slabše sadike polovico ceneje. Vsaka sadika druge barve z imenom. 10 visokih vrtnic franko železn. po-itaja naročnika, skrbno zavite v 10 sortah Din 135. Navodilo za oskrbovanje piiloženo! Sadjarstvo bratov DOLINŠEK, Kamnica p. Maribor.
4872-6
Voziček
globok in športni, od zdravega otroka, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutro.
3290-6
Bewvla 1 Din. davek 3 Din za Slfro ali dajanje naslova 5 Din Natmanjél znesek
17 Din
Stare moške obleke
ftevlje, perilo, pohištvo, kupujem. Pišite: Drame Alojzija, Ljubljana. Gal lusovo nabrežje 29.
5143-7
Kolesa
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kolesa
prvovrstnih znamk z ga rancljo, nova ln rablje na prodaja od 300 din naprej trgovina Triglav Resljeva 16.	5075 11
Kolesa
darnslu in cnuška, naino veiši letošnti modeli. * oai večji izberi že od 550 Dir oapret. — Nova trgovina TyiSeva 36 (nasproti Go ipodarske zveze).
4277-11
Alfio, moto
Ford tovorni
2-tonski ugodno napro daj. Naslov v vseh po
sl«v. Jutra.
5158 10
Fiat 514
odprt, malo rabi len, nove gume m dve rezervi, pro
dam. Hadi, Novo mesto 4844-10
Ford avto
poltovorni, dobro ohranion. ugodno prodaja. Sv. Petra casta 48.
3283-10
Pohištvo
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radi selitve
ugodno naprodaj nova moderna spalnica in kuhinjska kredenca. Ogleda se : Ri-harieva 2-II., od 2.-4. popoldne.
3274-12
Več spalnic
3 v imitaciji orehove korenine Din 3.600 in 1 črešnje-vo, masivno, svetlo politi-rano, Din 4.500. Vse garantirano, takoj proda Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se na zalogi, Tyr-ševa 23, Ljubljana.
3275-12
Prehrana
Beseaa i Din. davek u Din za šifro ali dalanje naslova 5 Din. Najmanjši TOftsek 17 Din
Osebo nad 50 let
sprejmem v dosmrtno oskrbo s 7VOOO Din ali otroka od 1 leta za svojega z Din 23.000, dekle nad 30 let z 38.000 Din ogl odd. Jutra pod šifro »V oskrbo«,
KapitalU Lokali
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje
naslovi- 5 Din Na'manjši znesek 17 Din.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje, delnice 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupujte srečke Dri. razred-ne loterije v moji kolekturi »Vrelec sreče«.
AL. PLANIN5EK Ljubljana, Beethovnova 14.
Telefon 35-10. Trg. agentura za bančne in kreditne posle.
23-16
Posest
Večje število parcel
Kompleksov posestev go tdov, trgovskih tn «tano rs tskih hiš tei «U, ima na prodat gradben strokovno izobražen posredovalec
Kunaver Ludvik
Cesta 19 oktobra 6 Telefon 37-33 Pooblaščen gra diteli to »odni ceniteli za nasvete brezplačno o« razpolago.
23-20
Trgovska hiša
Buffet na «Nt*«lni
na proda). Zelo prometna tc "<a. — mudbe na ogl. odd. Jutra pod »Buffet-Suiak«.
4764-19
Lokal za trafiko
ilčem v centra na prometni točki. Ko», Poljanska cesta 20.
3282-19
Trisobno stanovanje
* kopalnico, iičem. Ponudbe pod »Udobno« na ogl. odd. Jutra.
3283-21«
Stanovanji
4-sobno stanovanje
pripravno zlasti za pisarniške lokale, oddam v Dalmatinovi ulici v naiem za 1. maj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
4936-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, t vili. v centru mesu, oddam takoj. Knai-ljeva 13-11.
3287-21
Stanovanja
4-sobno stanovanje
z gostilno in več skladišč,
na prodaj v Ljubljani, tik I za takoj ali za maj iščem. Ponudbe na Vodnikovega trga. Ponudbe ; Reisner, Gorupova 12. tele-d šifro I na ogl. odd Jutra pod j fon 47-39. 5261-14 »Čisti donos 6%«. 4423-20 I	3273-21
Pišite letos s polnilnim peresom
ki stoji na prvem mestu po vsem svetu
Eleganca ln zmožnost—vodilnost po kateri vse hrepeni, je lastna Parkerjevemu Vacumaticu— najnovejšemu in najpopolnejšemu polnilnemu peresu, ki ga je Parker katerikrat izdelal.
Veliko zlato pero, ki ne praska, ima kakof juvel mehko konico, prekrito X najfinejšim iridi jem.
Za vsako velikost peresa )a na razpolago sedmero različno širokih konic, pišočih na obe strani—garantirano 25 let. Noben način pisanja zlatih peres ne more pokvariti in vendar se te fino izoblikovane konice voljno prilagodijo vsaki pisavi.
Popolnoma različno od vseh dragih polnilnih peres po zaslugi patentirane Parkerjeve polnilne naprave z diafragmo — se napolnijo v 8 do 10 sekundah. Popolnoma novo v svojem ble-stečem lamini ranem okrovu iz biserne matice.
tk&irf AotfaieenàÉr c&Mn5»*	' črnila j»
vidna V VSEM RE-ZERVOAJUR

trt

"Hirker
1Vacumattc
MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO
xoa% velja zaloga brnila kakor p ZNAMENITEM MODELU DUOFOLD
NALIVNO PERO t Din. W, 600, SM, 450. PRIMERNI SVINČNIKI Din. SM, 29» N O T T E R I DRUG, OUNDULICEVA ul S, ZAGREB
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ln nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi naie ljubljene mamice, stare mamice, tei« in tašče, g03pe
JEREB MARIJE roj. Ogrin
vdove poštnega poduradnika v pokoju
Jo obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njen spomin, ln vsem, ki ste drago pokojnlco v tako častem številu spremili na njeni zadnji poti — naša prisrčna hvala.
Rožna dolina, dne 14. marca 1938.
JEREB, KNEZ, ŠTRUKELJ, GOLOB, ZALAR Rodbine:
Beseda 1 Dia. davek 3 Din. sa šifro aH dajanje naslova 3 Dia. Najmanjši ■TMok 17 Dia
Elegantno sobo
I • kopalnico, v centru, od-' dam boljii osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3278-23
Prazno sobo
• štedilnikom za 2 osebi, takoj oddam. Florijanska ulica 24.
3269-23
Opremljeno sobo
a separiranim vhodom, oddam. Knafljeva 13-11.
5288-23
Opremljeno sobo
solnčno. • posebnim vhodom, oddam 1. aprila. Naslov v v»eh poslovalnicah Jutra.	3291-23
Opremljeno sobo
oddara eni osebi. Informacije pri hišniku: Ljubljana, Gledaliika 12.
3292-23
Dve mali sobi
lepo opremljeni, » posebnim vhodom, takoj oddam solidnima gospodoma. — Frančiikanska ul. 8-1.
5266-23
Opremljene sobe
. oseben vhod, I ali 2 pc stelji, olizu tramvaja, po ceni oddam. Istotam sprei-meme postrežnico za dopoldne. Sp. Šiška, černetova 31. 1. nad. 2.
3239-23
L-
»Jelka«i
Samski 49
Pismo žal prepozno prejela. F. 2.
3270-24
Ogorel, zavidljivo temne polti!
Hočete tudi Vi tako ogo-reti? Pišite Milan Vrabič, Ptuj p. 33.	3263-24
t ovo kot dogovorjeno.
5263-24
Dvignite v oglasnem oddelko dospele ponudbe:
POMLADNE
NOVOSTI
vseh oblačil, sport Kamgarn, obleke, pumparice, perilo i t d. najceneje
P R E S K E R,
Sv. Petra c. 14.
Vsak Jutrov naročnik je v slučaju smrtne nezgo-de zavarovan za
10.000 dinarjev
Umrla Je v 74. letu starosti naša dobra mati
Antonija Singer
roj. Gorše
previdena s tolažili sv. vere.
Pogreb drage pokojni ce bo v torek, dne 15. t. m. ob pol 17. uri pop. lz hiše žalosti, Voànjakova uL 1, na mestno pokopališče.
Mafia zadufinlca se bo brala v sredo, ob 7. zjutraj v farni cerkvi.
CELJE, 13. marca 1938.
Žalujoča rodbina: DROFENTK-SINGER
Državna razredna loterija
Kakor je spremenjeni loterijski načrt tudi v preteklem 35. kolu s svojimi zanimivimi spremembami naletel na veliko odobravanje pri kupovalcih srečk, ker so bile skoro vse velike srečke vzete od strani pooblaščenih prodajalcev in njihovih preprodajalcev razprodane, zato je državna razredna loterija ta načrt ohranila v veljavi tudi za nastopajoče 36. kolo srečk. Srečke I. razreda 36. kola »o gotove in dane v prodajo 15. marca t. 1. v 100.000 celih srečkah z žrebanjem in to:
L razred 13- in 14- aprila 1938. L IL razred 10. in 11. maja 1938. L
III.	razred 9* in 10. junija 1938. L
IV.	razred 7. in 8. julija 1938. L
V. razred od 11. do zaključno Zt avgusta v Bec gradu in od 26. avgusta do zaključno 7* septembra t. L v S kopij u.
Cena srečk za vsak razred je sledeča: cela srečka fin 200.—; polovica srečko din 100.—» četrtina srečke din 50.—.
Skupna vrednost vseh dobitkov znaša:
din 64,991.000'
V	tem kolo je 8 premij ln to: po din 2,000.000.—, 1,000.000,—, S po 500.000.—, 1 po 400.000.— in 2 po 300.000.—.
Poleg teh premij je še ogromno Število dobitkov po din 200.000.—, 100.000.—> 80.000.—, 60.000.—, 50.000.—, 40.000.—, 35.000.—, 30.000.—, 25.000.—, 20.000.—, 15.000.—, 12.000.—, 10.000.—, itd.
V	najsrečnejšem primeru v možni združitvi Premije in dobitka v V. razredu lahko zadenete na eno srečko
din 3.200.000'
Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije.
Srečke zamorete dobiti pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih srečk, ki so skoro v vsakem večjem kraju.
Pobližnja navodila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili dobite na zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsak posameznik, poleg osebne koristi, ki ga lahko zadene, obenem pomore narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in invalidom, ker se razdeli čisti dobiček od prodaje srečk sorazmerno v prej omenjene pom. svrhe.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja trn konzorcij »Jutra« Adolt Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttakarnarja Fran Jeran. — Za tnseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Val t Ljubljani