438753 Uvodni sonet. J/ f- ,J ; : , daj Čampo dom se novi imenuje, oltarji so leseni brez sijaja, .strupen pogled neznancev, vse obdaja, doma rdeče kladvo smrt nam kuje, Marija z nami je odšla na tuje, v temi nas z upom Njen smehljaj navdaja, v očeh se Njenih, skriva slutnja raja, v naročju'Sin brezdomcev križ bi gruje. In vsak večer, ko zvezde tuje tl-jo, "0, spomni se It doni; iz ust proseče. "glej lačne, bolne, shirane, noseče in f •Izprosi mm vrnitev v domačijo ! ’• * rt v njej postavi red , svetišče sreče, • kjer v vek časti naj Milostno Marije !" I. frozeč nemir lebdi v naročju mraka, že kriki karavan done v puščavi, molče se dviga tempelj na višavi, ni zora poljubila še vodnjaka... Marija v mesto z Jezusom koraka, da praznik svet obišče po postavif nekje za njo je Nazaret v daljavi, nekje pred njo prerokba Sina čaka.... Zaman v zastrto daljo se ozira, nikdar ne vrnejo se mlada leta, spominov trnje krog srca se spleta. Ljubezen v nemi žrtvi zdaj odmira. Med h.jo in Sinom volja je Očeta. Oko v bodočnost s strahom se upira. II. v "bodo čnost s strahom se upira, Me jasne slutnje v duši se budij©, gore in žge in spet se potopijo, odkar razpeta je perut večera. Marija mati polna je nemira. Ljubezni klici gluho se gabijo, med. Kje in Mjim samote se gostijo, a neč ji pesmi groze s strun ubira. Morda pa so ji Sina že prijeli? In zdaj Ga bes kot Jagnje k nožu tira, v telo se krhke kruta vrv zadira? Ah, ne! Saj, glej sc prazniki začeli... A up? , upi z zoro so zbledeli, srce z bolj® osamljeno umira. III ^fkrce s bolje osamljeno umira na sredi množice, ki pest dviguje in "Križaj IKrižaj !" vpije vedno huje. Ke veš li, da cesarju se upira ? Glej. človek! Kri na licu se nabira, ta-ha, ničvredneži Ljudstvo zapeljuje, in pravi, da izvoljenim kraljuje ... Ka križ, na križ! k Pilatu krik prodira. Še včeraj lačne je nasičeval, še včeraj zdravja gobavim dajal, te vrača bič Mu rimskega v©jaka. Marija nima solz«,,Je bol prejaka... nikogar ni, ki Zanj bi glasoval! Povsod porog in meč beseda vsaka. r/.-^ o v sed porog in meč "beseda vsaka, žvižgale kič Mu poje melodijo, na glavi trni stiskajo, skelijo, pritiska skoraj križ Moža do tlaka. Pod krošnjo smokev Mati Sina čaka. Prav vsi udarci znova zaskelijo, molče trpeča srca govorijo. Njegov nekoč krasan obraz je - spaka Nebo žari o Ni hladnega oblaka, la strašni križ ji Sina k tlom tišči naprejl rohni drhal, a On - medli. Da, Oče! Bedi Tvoja volja taka! Iz dalje grič lobanja v zrak strmi.. Okrog Luči glavar teme že čaka. v, (|^^krog Luči glavar teme že čaka. Vojaki s© z zabijanjem končali, žeblji so ostri Jezusa preklali, iz ran počasi kri jatami jo namaka. Razprta žrtev je čez križ na krakaj kako pogled nesramen žge in žali, razbojnika ob strani so pridali, da bosta v čast Njegovo kot oznaka* Marija nič ne j«?ka, le drhti. Pred duš© hodi radost mladih dni, ljubezni tempelj v duši se podira. Ni Sina več. Na križ razpet umira. Ne more k Njemu. .Ah, ta črna kri ... Dolina smrti se za Njim odpira. VI. /.. yplina smrti se za Njim cdpira, z minutami se veča tolečina, z neba bolšči razbeljena vročina, pekel žareč v telo negibno vdira. Odpusti, Oče' usta Sin odpira, ki v njih usahnila je skoraj slina, odpusti vsemi Razbiraj raje Sina, za grehe vseL na križu, glej, umira. Odpusti 'Mati moli trepetaje, na les krvav z rokami se ©pira, srce v ljubezni? tiha, strta lira. Kako sladko je v duši, ki se daje' S porogom hladnim, krote se smehljaje Okoli Njegp množica se zbirac VII. oli Njega množica se zhira in z njo se zbor veljavnih, nož norčuje, naj zdaj pokaže, da lahk^ kraljuje, saj "Judov kralj" na križu vsak predira, Marija s Sinom strup deli prezira, w Nazaret, kjer sveti dom samuje, kako strašnejša kol je zemlje 'tuje, ki v duši vsak sladak spomin odstira. 0 Nazaret, skrivnosti svetih kraj 1 kjer angel "Daj" Njegove dekle čarna, da kralj, njen Kralj, odpre zgubljeni raj! Je li zaman Njegova žrtev vsaka ? To ljuds'tv® hoče zenskih dni sijaj, v lažnivem upu se pohlep pretaka. VIII ^/lažnivem upu se pohlep pretaka, srce nemirno hoče le - imeti, potem ničesar, srečne, več želeti, o up, hi tu spolnitve ne učaka!... Pod križem kocka pada z rok vojaka, nekdo hiti sandalov par pripeti, spet drug. drhti, ho m®.gel li zadeti to tunike, pač vredno Srebrnjaka ? Kdo Materi podari oblačila ? Da v njih spominov 'zadnji car bi skrila, ko smrt med njo in De'te bo ste pila? Duhovnov zbor smehlja se sli svojati. Umre naj, kdor želi jim grob skopati! Iskre pred ljudstvi se maliki zlati ! IZ, ^jfskrl pred ljudstvi se maliki zlati! Kdor drugemu zažiga v dar kadila, "pravica ljudska” križ mu V o sodila, kar ljudstvo hoče, mora obveljati«., Oh križu množica Trpina blatiš "Hej, stopi dol! če nisi mož iz ila, če drugim res, še sebi daj zdravila! Tvoj Bog Te reši zdaj, pred smrti vrati !" Kako ta blazna kletev up skeli... Za nje je živel,zdaj za nje tipi... Mej Bog, pozabi! v muHh vsa ječi.., Z odprtih ran ne - neha kri curljati... V zaton teme bleste maliki zlati, dokler ne trešči v prah jih božja Mati. X okler ne trešči v prah jih božja Mati, malikov zla, ha ljudstvo reši smrti, so nuč in greh in hrami duš podrti, s peklom.se rod otrok človeških brati. ha drugem križu ropar mre bradati, Ko roga se tovariš žrtvi strti, edin jc brani, prosi raj odprti, kak® ne neha težka vest kričati I Marija zre v krvava bleda lica. Za tujca prosi žalostna Devica, za dete izgubljeno - večno sprave. "Še danes.c." dahne Sin in sre v daljavo. Slovesa krik... Tak krona se kraljica, edina, ki je strla kači glavo. XI. dina, ki je strla kači glavo, stoji pod križem strta, zapuščena, odkar dejal je Sin v slovo:”Glej Žena Že angel smrti spušča se v nižavo. It o 0 Zašle srce v trpljenja je" puščavo, kje