• e • »"S
•.v.v.'
•vvvvv,
»■■■■■■m

m!*!
X,.v.v!y
ms
S::::::::*
'!wXvX
vXyXy »Iv!;/!;! Ivi
1**ei*siee*iiiei*i*
• • 1       . afg
•••••••••••••••••••••••••••••••••■«*.
........ « -
mm
Jieeeeeeeeeei
P*®:®
11:1
mmrnmmrnzmmmm
$*« mmmm
.•••••••••••••■•■■a
■x*x:x:x:::>x*:*x¥:
• ••••••••••••••••a.
pmsiiSP
v.vvv.vvvvvv. v.vvvv'
i;!v!vXv!v!v!v!vXv
AV.V.V/.V.V/.V.V.V
_■ • ••••••••••••••••■
a •••■•■••■•aaaaaa
&”XvXvX-X-X*X y.v.v.v.*.,.v.,.,.,.v,
Ca aaaaaaaaaaaaaaa M e ••••••••eeeeeei
mmtm
CB_e aaaaaaaaaaai ”^a aaaaaaaaaaaa I •••••• e a a e a a t
»-v.vvv.vvvvvv
■ • ••••eeeeeei Jiaaaeaeeaeea • ••••aaaaaa
.•.•.•.•••.•.•■•■v,
•vx*x*x*x*x*x*x*x*x*x*x*xv*x*xvx
^^^^^^^^^^^^*a*«*»*»#»#»************ ************
•	•*e*e*e*e*e*jS
g£P
X;Xw!yX;!
"VVVVV VVVVV
mmumrn

^■La.* .......................................
•_ .........................................i
a • • • a • • • •••••••••••••••••••••••••'••••••••••
^■L*.*.* ........••••••........•■••............i
' .........................................
C* •_• •••••••••••••••••••••••••••••••••,,,,,,,!
■L* ................•••••■••••••••••■•......i
■.■•_• •••■••■•••••••••..••••••■••••■•••••■■■
•	•	•	••••••••••••••••••••••••••••••••••ii,,,^
•	•	■•••■•■■•..............»fiat............. 1
•	•	••••••••••••••••••••■•••••■.•■••••■•••••f
,|#i* • • • • ••••••••••••••••••■•••••••••••••••• «j[
■X’X*.	.*x	!■;•
lil,
vvvvvvvvvvv ;!y!y!;!ylyXv
"•"•"•"•"•"•"•"•"•"•"e*«*•

mmmmm
■VaVy.y.y.y.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*.*X*X*X3ffl ■5X*X*X*X*I*••!••v.vvvv vvvvv v.v. vvvvvvvvvvvv v.v. vvWw
mmmmrnmmmmm
lili
mm
aaaaaaaaaaai • •
Xvvvvvvvvvvvv *.v.e. X*X*X*!V!*X*K*y*y	•"■*■*»*•"■
MOULlIUUML j-uuul ..
P!
»■e*
kmmmmmmm
WvXw>KWv::v:v:v/
EVVVVVVVVVVVVVV * .•.V.V.*.-.*. EVV.VVVVVVVVVV.V.V.V. V.VVVV V.V. C’.*.*.’-*.*.'V.VVV.V.V.V.V.VV.VVVV. V.
r* •■■••■■■■•••••••••■■•••.





vX;X;.;>
mm

Sli
toVčgv?::®
*|*|
,«r:
i.V.V.V.V
pip
>.*.*. v.v wv
A a ••• • • a a a aVVV e eV "■ • • • • • • ••••••••••!
»••••• ••••••aaaaaa
VXvXvXvXvXv**!
II
*••••••••...........................aaaaa
^•^•^•^•^•^•^•^•^•^e • • • • • • • • • • • • • • • • • • • • ■ • ■ • a • a
• •••••.......a a • • ••••••••••••••••• • a ■ a** a
... ..........- — -a • ••••••••••••eeeeeeaa SIJ a
JL ■ ••••••••••••••••• aaaaai
■ ■ a •••••••••••••••••eaeea
ju a.........
j£e •■•••••••••••••• • a a a a
*•*•*•*•*•*•*•* * * *•* * * *a*a*a* * 1
•	* • • ..... i • i ■ •%% a ai
•	•••••••••••••••e •"• a e J
La ................
ja ■ • • •••••••■•• • aaaaa a j
I fc. • ............
r^Ca.O« •. • • • • • • • •_• •_•_• • • ^
...........
•••••••••aaaa aj
e_a_e a e e e aa a e e e aj
yXeX*5
v.vvv.s %vXv?
v. v.v? v.v v.v C v.v.*? Cvvv.v j.v.vvj
■v.vvvv.
*V.V.,a'
“sv v.V 1
lil
v.vvvv v.vvvv
J.VVVVV
vvvvv? v.vvvv
COLORJEVE INFORMACIJE, posebna izdaja (25), leto III, marec 1974. Izdaja jih organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 650 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: dipl. prav. Mirko Korinšek (odgovorni urednik), Franci Rozman (glavni urednik), ing. arh. Janina Ferjančič, ing. Rihard Pevec, Anica Keber in Alojz Izlakar. Fotografije: Franci Rozman. Oprema: Pavle Učakar. Tisk: Partizanska knjiga.
★ ★ ★
Spoštovani bralci!
Pred vami je posebna izdaja našega glasila. Uredniški odbor je sklenil slediti razpravi na zboru delovnih ljudi ter pripravil pogovor z direktorjem kadrovsko-splošnega sektorja Mirkom Korinškom, dipl. prav. o vprašanjih za povečanje osebnih dohodkov, ki bodo verjetno zanimala slehernega bralca. Ker pa smo medtem praznovali 8. marec, Dan žena predstavljamo to praznovanje s slikobnim gradivom.
Uredništvo
NAŠ POGOVOR
Osebni dohodki so tema, o kateri se zadnje dni največ razpravlja ne samo v Color ju, ampak tudi drugod po Sloveniji. Zadnji zbori delovnih ljudi pa so predsedniku zbora ing. Pevec Rihardu in članu uredniškega odbora našega časopisa dali idejo, da se je o tem pogovoril z direktorjem splošnega kadrovskega oddelka tov. Korinšek Mirkom.
Pevec: Zadnji zbori delavcev v februarju tega leta so iz veneli med drugim tudi v želji po uravnilovki pri delitvi osebnih dohodkov. Uravnilovka pa predstavlja, kot je že večkrat dokazano, nazadovanje ali včasih celo zaviranje napredka. Kaj menite o uravnilovki vi?
Korinšek: Sem proti uravnilovki. Uravnilovka po eni strani povzroča določeno brezbrižnost do izvrševanja delovnih dolžnosti, s tem pa, jasno, zamira napredek. Ravno napredek pa je predpogoj za odpravo revščine in socialnih razlik. Uravnilovke pa ne želim samo jaz ampak se proti njej bori, čeprav podzavestno, vsak -od snažilke do generalnega direktorja. Zakaj? Ker je uravnilovka naperjena tako proti tistim, ki imajo nizke osebne dohodke, kot tudi proti tistim, ki imajo višje osebne dohodke. Poglejmo! Kadar se izravnavajo plače ne glede na delovni prispevek in na težo dela, potem se poveča pritisk na zasedbo delovnih mest, kjer se zahteva manjši delovni napor in kjer rezultati dela malo ali pa skoraj nič ne vplivajo na razvoj podjetja. Vsakdo, ki ni osebno ambiciozen, si namreč želi priti do zaslužka na lažji način, z manj truda in odgovornosti. To pa pomeni povečanje pritiska na ta enostavnejša dela. In če je to enostavnejše delo skoraj enako plačano kot zahtevno delo, potem je jasno, da je uravnilovka bumerang. Udari spet tistega, ki si je uravnilovko želel in glasoval zanjo. Kakor hitro se namreč poveča interes za taka delovna mesta, se tu
poveča skrb, da bi utegnil priti nekdo, ki bo tako mesto odvzel. Če je ponudba delovne sile večja od povpraševanja, se jasno zavzema vedno strožji kriterij pri ocenjevanju malih in tudi večjih napak, ki jih posameznik na takih delovnih mestih dela. Možnost, da tak delavec, ki se je boril za uravnilovko izgubi delo, je zato večja.
Pevec: Ste v vsakem primeru proti uravnilovki?
Korinšek: Pravzaprav moram reči: vedno. Vendar pa se sme po mojem skromnem mnenju uvajati uravnilovko v dveh primerih: Kadar zaradi zunanjih vzrokov življenjski standard nekaterih slojev delovnih ljudi pade pod mero, ki omogoča normalno in dostojno preživljanje. Menim, da je torej uravnilovka nujno zlo. Takrat namreč uravnilovka vsaj omogoči normalno življenje in odvrača ljudi od dejanj, ki so škodljiva in ki jih v obupu in brezizhodnem položaju delajo. Uravnilovka pa je v takem primeru lahko samo prehodnega značaja in ne sme trajati več kot eno ali dve leti. Družbo bi namreč stagnacija ustvarjalnega poleta napravila še revnejšo, kar bi v še večji meri povzročalo družbene konflikte. Posledice so torej več kot očitne. Uravnilovka pa je možna tudi v slučaju, kadar neka družba ustvarja tolikšen narodni dohodek na prebivalca, da vprašanje konkretne delitve plač ni več pomembno, ker ima vsak pač toliko, kolikor potrebuje. Vendar je ta druga varianta vsaj za našo generacijo popolna utopija.
Pevec: Kot nam je znano, ste na predlog generalnega direktorja že pripravili določeno korekturo osebnih dohodkov, predvsem v korist delavcem z najnižjimi zaslužki.	.x
Korinšek: Da, res je! Te popravke smo vnesli zavestno. Menimo, da posameznik s tarifnimi postavkami, ki so zelo nizke, ne more več živeti. Res je, da je povprečje najnižje naše samoupravne skupine za leto 1973, kot smo ugotovili ob zaključnem računu nekje okrog 1.920,00 din mesečno. Kadar koli pa govorimo o nekem povprečju, pa vemo, da je nekaj ljudi nad, nekaj pa pod povprečjem. In ravno ti ljudje so bili predmet razprav. Res je, nekdo ima lahko letno povprečje 1.600,00 din. To pa ne pomeni, da zasluži vsak mesec toliko. Kadar je malo delovnih ur in malo ali nič ekonomskega uspeha, mu ne ostane po plačilu vseh stroškov niti za normalno preživljanje. Zato si bo tak delavec v tem mesecu moral izposoditi denar od kolega. Naslednji mesec pa dobi več, mesec ima več ur, pa še ekonomski uspeh je izplačan. Tedaj pa se situacija skoraj ponovi. Ko vrne dolg iz prejšnjega meseca in opravi nekolikanj večji nakup, nujno potreben, na primer obleko ali čevlje, pa je spet na istem. Nekateri tudi trdijo, da imajo delavci sicer višje dohodke in da so sami krivi, če na tako plačo vračajo še obroke potrošniškega kredita. Čeprav mi bo morda kdo očital demagogijo, smatram, da to ni res. Na potrošniški kredit kupujemo vsi trajne dobrine, ki jih moramo imeti in le-te spadajo k osnovnemu standardu (stanovanjski kredit, kredit za nakup pohištva itd.).
Statistična povprečja so torej lahko primerna le za ugotavljanje splošnega stanja pojavov, ki jih te statistične informacije raziskujejo, nikakor pa ne morejo služiti za oceno dejanskih odnosov znotraj teh povprečij. Zato sem skupno z generalnim direktorjem ter predsedniki organov upravljanja mnenja, da je bilo potrebno pripraviti predlog za povišanje osnovnih osebnih dohodkov vseh zaposlenih. To povišanje pa po našem skupnem mnenju zaradi že prej povedanega me more biti v enakem procentu za vse delavce. Po ve-čih variantah smo se odločili predlagati delavskemu
svetu varianto, po kateri naj se najnižjim delovnim mestom poveča osnovni osebni dohodek za 22%, nato procent strmo pada in se za večino delavcev ustavi pri 16%, nato pa se pri strokovnem kadru zopet nekoliko zviša in pade nato pri direktorjih spet na 16%. Menim, da je sprejetje takega sistema ob razumeva-
nju in predvsem solidarnosti sprejemljiv za vse. S takim načinom bomo sicer zmanjšali razmerje med osebnimi dohodki skoraj za 1%, vendar pa bodo osebni dohodki, gledani v absolutnem znesku, zadovoljivi za vse delavce.
Pevec: Doslej je recimo vse v redu. Odkod pa naj dobimo vsoto, potrebno za izplačilo osebnih dohodkov, saj jo po izračunu rabimo več 15%?
hodkov. Eden od takih kriterijev je bila delitev dohodka na osebne dohodke in sklade določene s procentom. Za povečanje sklada za osebne dohodke je bilo potrebno soglasje cele vrste družbenih forumov. Približno po letu 1962 pa so družbeni instrumenti na področju delitve osebnih dohodkov prenehali veljati. Edina ome-
jitev za izplačevanje višjih osebnih dohodkov je bilo zakonsko določilo, da mora podjetje ohranjati družbeno vrednost, ki mu je dana v upravljanje. Posledica te sprostitve pa je bila več kot očitna. Osebni dohodki so se večali dosti hitreje kot narodni dohodek, posledice tega pojava pa so bile katastrofalne. Lahko bi se zgodilo, da bi "požrli same sebe", v kolikor družba temu družbeno nesprejemljivemu pojavu ne bi skušala napraviti konca.
Korinšek: To pa je poglavje in problem zase. Vsi vemo, da imamo le toliko, kolikor ustvarimo sami. Nihče nam ne podari ničesar. Potrebno bo bolj trdo delati, bolj skrbeti za racionalno porabo našega časa, potrebna bo večja solidarnost, predvsem pa boljša organiziranost in disciplina. Z drugimi besedami, to povečanje osebnih dohodkov si bomo morali zaslužiti. Vzemimo primer. Kadarkoli nekdo izostane z dela in mora nato nekdo drug opraviti del njegovega dela, zahteva zato novo odločbo za povečanje osebnega dohodka za 10%. Temu pravimo nadomeščanje. Torej, nimamo toliko občutka za izvrševanje delovnih dolžnosti, da bi prostovoljno opravili določeno fazo dela, ne da bi zato zahtevali dodatno plačilo. Začeti se moramo zavedati, da je naš dinar dejansko odvisen od našega skupnega dela in da našega dinarja NE BOMO MOGLI dobiti, če ne bomo složno in zavestno izvrševali naših skupnih nalog. Tu žal ne bo pomagal noben dema-goški nastop posameznikov in tudi ne prekinitev dela. Samo boljša organiziranost in večja disciplina sta porok za boljši jutrišnji dan.
Pevec: Kaj pa samoupravni sporazum in meje določene v njem?
Korinšek: Bistvo samoupravnih sporazumov nam je vsem jasno. Družbeni dogovor in samoupravni sporazumi imajo dvojni pomen. Brez dvoma je glavni namen družbenega dogovarjanja interes celotne družbe, da napravi red na področju delitve osebnih dohodkov. Kot je znano, so približno do leta 1960 veljali zelo strogo določeni kriteriji za izplačevanje osebnih do-
Konec temu delitvenemu kaosu so povzročili družbeni dogovor in samoupravni sporazumi. Ti so V letih 1971, 1972, 1973 uspeli do neke mere uravnovesiti razmerje med višino osebnih dohodkov in narodnim dohodkom. Samoupravni sporazumi pa so žal precej statični instrument. Niso se prilagajali nujnim korekturam osebnih dohodkov zaradi povečanja življenjskih stroškov. Padati so začeli realni osebni dohodki, zaradi njih pa tudi produktivnost. Vedeti namreč moramo, da sta produktivnost in višina osebnih dohodkov v vzročni zvezi. Čim višji so osebni dohodki, tem večja je tudi pripravljenost delavcev, da aktivno posežejo v delovni proces. Če k temu prištejemo še manjši ali celi neznatni osip ob zadovoljivih osebnih dohodkih, potem vemo, kje smo ta hip. V letu 1974 pa se kaže ravno zaradi neštetih vzrokov tendenca, da bi se pas, ki smo ga v preteklih letih močno zategovali, malo zrahljal. Prepričan sem, da zato samoupravni sporazum, v kolikor bomo dosegli vsaj rezultate, kot smo jih preteklo leto, ne bo predstavljal ovire za višje osebne dohodke. V mislih imam namreč priporočilo Republiškega izvršnega sveta, sindikalno listo, pa tudi izjavo direktorja centra za samoupravno sporazumevanje na področju delitve dohodka in osebnih dohodkov.
Vsi ti dokumenti potrjujejo domnevo o sprostitvi. Ostaja naša povečana odgovornost za izvrševanje nalog, ki smo si jih zadali ob sprejetju letošnjega gospodarskega načrta edini porok, da bomo lahko osebne dohodke, kot smo jih predvideli, tudi izplačali.
NAŠI SAMOUPRAVNI ORGANI	MALI LEKSIKON SAMOUPRAVLJANJA
IZVOLJENI V LETU 1974	_
DELAVSKI SVET:
Stane Vilar, predsednik
Jolanda Lešnik, namestnik predsednika
Bernarda Osovnikar
Zvone Zorc
Gabrijela Rozman
Dragutin Burlič, dipl. oec.
Marija Bergant Miroslav Božičevič Ivan Smolič Vera Gostič, dipl. ing.
Stane Krmelj
Viktor Šulc
Pavel Jerina
Štefan Križaj
Matevž Mihovec
Jože Rebolj
Štefan Zavašnik
Anton Kern
Marko Ažman
Izidor Traven
Ernest Trinkaus, dipl. ing.
ODBOR DELAVSKE KONTROLE PRI ZBORU DELOVNIH LJUDI:
Jurij Kuret, predsednik
Milena Hribernik, namestnik predsednika
Alfred Sorjan
Viktor Velkavrh
Barbara Eržen
Stane Šušteršič
Matjaž Hafner, dipl. ing.
ODBOR ZA MEDSEBOJNE ODNOSE IN DRUŽBENI STANDARD PRI ZBORU DELOVNIH LJUDI:
Nataša Barle, dipl. ing. , predsednik
Marjan Hribernik, namestnik predsednika
Mira Majetič
Ivanka Ko m at ar
Marija Burja
Andrej Bezjak
Marija Svoljšak
ZBOR DELOVNIH LJUDI:
Rihard Pevec, v ar n. ing, predsednik Roman Resman, namestnik predsednika Saša Istenič, namestnik predsednika
POSLOVNI ODBOR:
Janez Svoljšak, predsednik
Andrej Golubovič, namestnik predsednika
Darinka Ribič
Stane Sedlak
Ivica Žagar
Mario Koprol, dipl. ing.
Franc Petek, dipl. ing.
Angela Valenčak Branko Tomše
CENA
Kategorija blagovnega gospodarstva in važen instrument ekonomske politike. Cene vplivajo na proizvodnjo, na vsklajevanje blagovnih in kupnih fondov, na obseg in strukturo potrošnje, na izvajanje politike akumulacije in na sploh na funkcioniranje gospodarstva. V obdobju administrativnega vodenja gospodarstva so cene v glavnem določali državni organi, danes pa se praviloma prosto oblikujejo na tržišču - na podlagi delovanja objektivnih ekonomskih zakonov, s tem, da država določa višino nekaterih elementov v strukturi cene (družbene obveze) in predpisuje cene najvažnejšim prehrambenim proizvodom (moka, kruh, sladkor, sol). Prav tako predpisuje ukrepe za kontrolo cen, da bi se obdržala stabilnost na tržišču.
ČISTI DOHODEK
Vsota, ki ostane, ko se od skupnega dohodka odbijejo stroški poslovanja (materialni stroški, amortizacija, obresti na poslovni sklad itd. ) in vse obveznosti do družbene skupnosti, torej vsi prispevki, direktni in indirektni davki in takse. Z drugimi besedami, čisti dohodek je vsota, ki ostane, ko se od dohodka odbije prispevek družbene skupnosti. Razlika med dobičkom in čistim dohodkom je v tem, da je dobiček del dohodka, ki ostane, ko se ločijo osebni dohodki, čisti dohodek pa je del dohodka, ki ostane, ko se odbije prispevek družbeni skupnosti.
DAVEK NA DOHODEK
Odmerja se na skupne dohodke davčnega obveznika, pri čemer se smatra za dohodek vsako plačilo iz posameznega vira dohodka, a za vir dohodka vsak samostojen poklic, vsaka vrsta osebnega dela, zemlja ali poslopja ter vsaka druga imovina in imovinsko pravo.
V SFRJ se plača davek na dohodek na dohodke iz gospodarske dejavnosti, samostojnih poklicev, imovine in imovinskega prava. Davek na dohodek ima tri oblike: A) davek na dohodek iz kmetijstva; B) davek na dohodek od poslopij (hišnina); C) davek na dohodek od samostojnih poklicev in imovine.
Davek na dohodek iz kmetijstva plača lastnik ali posestnik zemljišča. Davčni obveznik je glavar skupnega gospodinjstva.
Davek na dohodek od poslopij (hišnina) se plača na vse dohodke od poslopij in delov poslopij v civilnem lastništvu.
Davek na dohodek od samostojnih poklicev in imovine se plača na dohodke od gospodarske dejavnosti, samostojnih poklicev, imovine in imovinskega prava, davčno
osnovo pa tvori skupek vseh takih dohodkov na področju SFRJ. Za dohodke od gospodarske dejavnosti in-1 samostojnih poklicev se štejejo: a) obrtna in podobna dejavnost, b) samostojne profesionalne dejavnosti (advokati, zdravniki, inženirji itd.), c) vsaka druga dejavnost, ki se opravlja za zaslužek, brez ozira na to ali se opravlja trajno ali začasno.
DEC ENTRALIZACIJ A
Prenos oblasti, poslov, določenih pravic, z višjih na nižje organe, s centralnih na nižje organe. Lahko je zelo različna, odvisno od tega, koliko poslov in kakšni se prenesejo s centralnih na nižje organe. Decentralizacije najširšega obsega so se začele v naši državi v letu 1950, po uvedbi delavskega in družbenega samoupravljanja.
DEFICIT
Izraz, ki pove, da je neko delo zaključeno s finančnim uspehom. V poslovanju gospodarskih organizacij je sinonim za deficit izguba. V budžetu državnih organov se višek izdatkov nad dohodki imenuje deficit budžeta. Nasprotno od deficita je suficit.
DELAVSKI SVET
Najvišji organ upravljanja v gospodarskem podjetju, preko katerega delovni kolektiv, kot nosilec vseh pravic in dolžnosti, ustvarja svojo pravico upravljanja. Delavski svet ima, v skladu s svojim položajem in vlogo, določene pravice in dolžnosti, vendar tudi odgovornost, da bo s podjetjem upravljal v interesu tega podjetja in delovnega kolektiva ter v interesu celotne skupnosti. Mesto in vloga delavskega sveta v sistemu samoupravljanja sta bila prvič urejena z Zakonom o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj preko delovnih kolektivov - 1950.
Po ustavi je to sedaj edini organ, ki ga mora imeti vsaka delovna organizacija. Vsi ostali samoupravni organi se določijo s statutom same delovne organizacije. Ustava daje delovni organizaciji in organizacijam združenega dela v njenem okviru široke možnosti, da same formirajo vse druge organe samoupravljanja, da jim določijo pristojnost, sestavo, trajanje mandata, pogoje volitev, način odpoklica itd.
DELITEV DELA
Kvalitativno različna koristna dela, katerih rezultati so tudi različni proizvodi za zasebno ali proizvodno potrošnjo (v blagovnem gospodarstvu je to blago ali določene usluge) in na katere so vezani posamezni proizvajalci.
Družbena delitev dela v blagovnem gospodarstvu se ustvarja preko tržišča s kupovanjem in prodajo izdelkov raznih panog proizvodnje. Tehnična delitev dela je delitev dela v delavnici ali tovarni, njeno bistvo je v tem, da delavec vrši samo določeno ali določene operacije; rezultat posameznega delavca ni finalni izdelek in ne prehaja od enega delavca z drugo menjavo, ampak skupno delo vseh delavcev daje finalni izdelek, t.j. blago.
Mednarodna delitev dela je razdelitev dela med posameznimi narodnimi gospodarstvi, tako da posamezne
države proizvajajo določeno vrsto blaga za svetovno tržišče. Mednarodna delitev dela se o s lan j a na dve podlagi: naravno in družbeno-ekonomsko.
LETOVANJE NA MORJU
Kot vsako leto, smo tudi letos razpisali letovanje na morju. V roku, ki je bil določen za zbiranje prijav, pa se je prijavilo doslej rekordno število delavcev, ki želijo letos letovati. Prispelo je 130 prijav, in da bi bila situacija še bolj kritična, so v glavnem vsi prijavljene! izrazili željo za letovanje v Pelegrinu v mesecih juliju (največ od 20.-31.7.) in avgustu.
Vseh teh 130 prijavljencev pa ima po dosedanjih merilih in dogovorih "pravico" do letovanja v naših počitniških domovih. Že površen pogled ali skromen poskus vpisa posameznih interesentov v okenca razpredelnice, iz katere je razvidno kdaj in kam je nekdo razporejen, pa pokaže, da je glede na veliko število prijav ta pravica ostala le še na papirju.
Poskušali smo celo vrsto variant in konec koncev skušali narediti razpored le za 7 dni, torej od sobote do sobote. Žal tudi ta poizkus ni uspel, ker je ostalo nevpisanih še vedno skoraj 30.
Vsem nam je takoj postalo jasno, da je treba pričeti nujno ukrepati. Dejstvo je namreč, da z nižanjem življenjskega standarda in s pritokom nove delovne sile naše kapacitete počitniških objektov ne morejo in ne smejo ostati iste. Kakor hitro namreč pada življenjski standard, je edina možnost delovnih ljudi, da preživijo letni oddih na morju v tem, da gredo na letovanje v domove lastnega kolektiva. Ta varianta je namreč daleč najcenejša.
Kadar pa je naval prevelik, pa žal ne morejo vsi na letovanje in to po najosnovnejšem fizikalnem zakonu, ki pravi: Kjer je eno telo, ne more biti hkrati tudi drugo.
S predsednikom odbora za medsebojna razmerja in generalnim direktorjem smo nato začeli razmišljati, kako bi nastali problem rešili.
Najlaže je problem rešiti, če se dogovorimo, da bo vsakdo lahko letoval le vsako tretje ali četrto leto. Druga možnost, da se omeji letovanje je v tem, da se močno povišajo cene, ki jih mora koristnik počitniške hiše plačati za bivanje v počitniški hiši.
Obstojajo pa tudi druge variante:
1.	Nakup novih počitniških domov
2.	Nakup počitniških avtomobilskih prikolic, ki jih izdeluje IM V
3.	Najetje privatnih sob, ki jih nudijo turistična društva
4.	Aranžma z delovnimi organizacijami, ki imajo glede na interes njihovih delavcev prosta mesta.
Pa si oglejmo možnosti po naštetih variantah. Znano je, da danes novih počitniških domov glede na zelo visoke cene zanje in glede na relativno sušo v našem skladu skupne porabe ni mogoče računati. Cene počitniških hiš se sedaj gibljejo od 450.000,00 din navzgor. Zelo so vprašljive tudi lokacije teh hiš. Kot je znano, imamo dom tudi v Crikvenici. To je lep moderen dom v prijetnem letoviškem kraju. Vendar za letovanje v
tem domu ni posebnega interesa. Ljudje si želimo na letovanju čim več sproščenosti, predvsem pa poceni letovanje. In Crikvenica je, to vemo vsi, dražja od Pelegrina.
Druga varianta je nakup avtomobilskih prikolic, ki bi jih lahko v začetku sezone postavili na primerna mesta v avtokampih Istre in Dalmacije. Dobra stran te variante je v tem, da je nabavna cena teh objektov nizka, da jih po želji lahko poljubno prestavljaš, slaba pa zato, ker te prikolice niso trajne in ker je njihova življenjska doba kratka. Do avtokampov ponavadi tudi ni ugodnih avtobusnih zvez in morejo v glavnem letovati v teh hišicah le delavci, ki imajo lastne avtomobile.
Tretja omenjena možnost je še najlaže izvedljiva, saj turistična društva vsako leto nudijo kopico privatnih sob ob celi obali. Slaba stran te variante je v tem, da so te sobe dražje od naših dosedanjih cenikov, predvsem pa je redkokdaj tudi dana možnost kuhanja. Kdor gre v take sobe, mora računati na to, da se bo hranil v gostišču ali bližnjem hotelu. Kakor hitro bi se odločili za to varianto, bi vzporedno morali zvišati cene v naših domovih, da bi delavci, ki bi že itak slabše stanovali in letovali v turističnih sobah, plačevali enako, kot tisti, ki bi letovali v naših domovih.
Četrta varianta pa je tudi zelo dvomljiva. Kakor hitro iz znanih vzrokov raste interes za ceneno letovanje v našem kolektivu, je verjetno isto v drugih.
Problemov je toliko, da se niti generalni direktor niti kdo drug ne more odločiti. Zato smo objavili anketo, v kateri smo v kratkem opisali probleme, obenem pa vsem delavcem postavili nekaj vprašanj. Od izida te ankete bo torej odvisno, kako bomo letovali. Odločiti pa se bomo morali za tisto varianto, za katero se bo odločila večina delavcev, seveda, če to le ne bo zvezano z nemogočimi stroški.
Vsi od prvega do zadnjega se zavedamo, da bo letovanje doseglo svoj namen, če bo trajalo vsaj 10 dni, če bo ceneno in če bomo razporejeni tja, kamor želimo. Vse te tri zahteve pa bomo težko dosegli ob tolikšnem navalu.
K. M.
NA POMOČ
V nedeljo, 10. marca 1974, so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani industrijskega gasilskega društva. Zelo dobro obiskan zbor je otvoril predsednik društva Jože Gortner, dipl. ing. , pozdravil vse m*vzol6 ter po izvolitvi delovnega predsedstva prebral poročilo o delu v preteklem obdobju, sledilo pa je še poročilo poveljnika in blagajnika.
Ob devetih članih poklicne enote, ki stalno vzdržujejo dežurstvo v tovarni, so po obratih organizirani delavci v prostovoljno gasilsko društvo. Poklicni gasilci so imeli pet vaj, kjer so se praktično učili uporabljati gasilsko orodje, avtomobil za suho gašenje, se seznanjali s protipožarno preventivo, vzdrževanju naprav
ipd. Prostovoljni gasilci so se udeležili petih vaj, čeprav je bilo sklicanih osem, in še na teh so morali zaradi premajhne udeležbe članov sodelovati tudi poklicni gasilci. Vaje so bile izvedene po programu, zadnja je bila v okviru tedna požarne varnosti v obratu Preska za vse zaposlene delavce ter učence osnovne šole Preska. Na tej vaji je bilo prikazano gašenje lahko vnetljivih tekočin z ročnimi in prevoznimi gasilnimi aparati ter lahko in težko peno. Vaja je kljub slabemu vremenu zelo lepo uspela. Tekmovalna desetina je imela kar deset vaj, njihov trud pa je bil poplačan z lepo uvrstitvijo na tekmovanju proizvajalcev barv in lakov v Krapinskih Toplicah.
V	letu 1973. so se operativci odzvali šestim klicem-siren v sami tovarni, občanom Medvod pa so priskočili na pomoč v petih primerih. Bilo je tudi 27 lažnih alarmov, prevsem v tovarni, ko je šlo za prevelike koncentracije plinov, vstope viličarjev v obrate ter tehnične okvare. Žal so za nekatere lažne alarme poskrbeli tudi delavci, ki se premalo zavedajo posledic in odgovornosti do svojega dela. Od šestih začetnih požarov velja omeniti dva v obratu Rakovnik in enega v obratu Preska. Vsi trije so bili precej kritični. Poudariti moramo, da je bilo posredovanje zelo hitro, za kar gre zahvala delavcem na delovnih mestih in poklicnim ter prostovoljnim gasilcem. Prav ti začetni požari so pokazali nujnost poznavanja protipožarne zaščite na vsakem delovnem mestu ter uporabo ročnih in prevoznih gasilnih aparatov. Prav preventivnemu operativnemu izobraževanju bo treba predvsem pri no-vozaposlenih delavcih posvetiti večjo pozornost.
Sledila je obširna razprava, v kateri je najprej Stane Vilar predlagal, naj se razmisli o predlogu o uvedbi
1 % dodatka na osebne dohodke tistih članov, ki bi se udeleževali vaj ali tečaja kar bi bila majhna Stimulacija za gasilsko delo. Pred leti se je to zelo obneslo. Podčrtal je tudi problem ogroženosti posameznih obratov. Objekta sinteze in mešalnice sta zaradi velike požarne nevarnosti ločena, vendar so zdaj vmes naloženi sodi, ki učinkujejo kot vžigalna vrvica ter bi jih bilo potrebno preseliti na ustreznejše mesto.
Predstavnik PGD Preska je omenil boljše sodelovanje med obema društvoma, predstavnik občinske gasilske zveze Ljubljana-Šiška pa je poudaril življenjski pomen dobre organiziranosti gasilcev v tovarni lahkovnetlji-vih snovi. Predstavnik sektorskega društva Medvode se je zahvalil za pomoč ter obenem želel, da se vseh vaj, ki bodo na medvoškem področju letos, kar naj-številneje udeležujejo.' Občni zbor so pozdravili še predstavniki PGD Zg. in Sp. Pirnič, Smlednika, Celuloze, Donita, Slovenijalesa ter predstavnik podjetja "Varnost".
V	nadaljevanju je predstavnik obč. gasilske zveze predlagal, naj bi naša desetina sodelovala na republiškem tekmovanju v Velenju kot predstavnica naše občine. Načeto je bilo vprašanje slabih vodnih razmer na medvoškem področju ter poudarjena zahteva po graditvi velikih vodnih bazenov. Postavljeno je bilo vprašanje vključitve strokovnega kadra med članstvo, ki je v zadnjem času zadovoljivo. Zaželena bi bila udeležba na veliki razstavi gasilnih sredstev v avstrijskem mestu Ridd, kjer bi se članstvo lahko pobliže seznanilo z novimi dosežki na področju gasilske tehnike.
Po poročilu nadzornega odbora, katerega je podal Andrej Jenko in razrešnice staremu odboru, so sledile volitve v novi odbor, ki bo deloval v sestavi:
Jože Gortner, dipl. ing. , predsednik Avgust Sešek, poveljnik Vera Mesesnel, blagajnik
R
J cuiku fnbušon Stane Vilar Rihard Pevec, ing.
Franc Petek, dipl. ing.
Franc Rozman Anton Mihovec Pavel Jerina Ivan Kušar Jože Gostič
Nadzorni odbor pa bo deloval v sestavi:
Ivan Hafner, dipl. ing., predsednik Andrej Jenko Karel Črnko
Ob koncu občnega zbora so bili sprejeti naslednji sklepi, oz. priporočila:
1.	V letu 1974 bo eno najpomembnejših meril za delo IGD tesnejše sodelovanje z ostalimi gasilskimi društvi ha področju Medvod.
2.	Upravni odbor naj izdela natančnejši predlog, kako naj izgleda stimulacija 1% od OD za gasilce.
3.	Upravni odbor naj pregleda predlog občinske gasilske zveze ter poskuša urediti sodelovanje naše gasilske desetine na tekmovanju v Velenju ter obvezno udeležbo na tekmovanju proizvajalcev barv ' in lakov Jugoslavije.
4.	IGD naj se udeleži vseh sektorskih vaj izven tega okvira.
5.	Upravni odbor naj posveti veliko pozornost izobraževanju gasilcev, po možnosti organizira sektorski tečaj za gasilske podčastnike.
6.	Vzpostaviti in vzdrževati je treba strokovne in prijateljske vezi tudi z društvi izven našega področja.
7.	Še vnaprej je potrebno seznanjanje mladine z gasilsko dejavnostjo, saj je mladina osnovni Vir naših bodočih gasilcev.
8.	V sami tovarni v gasilske vrste vključiti itilade, predvsem mlajši strokovni kader.
9.	Upravni odbor naj na prvi seji naredi seznam delavcev, ki so v preteklem letu imeli največ zaslug, da so bili začetni požari pravočasno zatrti ter pripravi vodstvu podjetja predlog za nagrade.
10.	IGD Color s tega zbora in ob podpori vseh ostalih društev apelira na Skupščino občine Ljubljana-- Šiška ter podjetji Vodovod Kranj in Elektro Kranj ter zahteva, da se končno uredijo vodne in elektro razmere, ki so skrajno kritične ter da se vlagajo načete investicije v predvidene vodne bazene.
11.	Upravni odbor naj pripravi predlog in se dogovori z vodstvom podjetja o obisku velike mednarodne razstave gasilskih sredstev v avstrijskem mestu Ridd.
ZADETKI V POLNO
V	soboto, 23. februarja 1974 so se na občnem ^boru zbrali člani naše strelske družine. Po otvoritvi in nagovoru predsednika strelske družine Ivana Smoliča ter izvolitvi delovnega predsedstva zbora je sledilo poročilo upravnega odbora. Predvsem je poudarjena aktivnost sicer maloštevilnega članstva, saj so se udeleževali raznih tekmovanj: ob Dnevu mladosti, Dnevu vstaje v občinskem merilu ter za Dan republike v republiškem merilu kar s tremi ekipami. Uspeh na teh tekmovanjih je bil zadovoljiv. Nastopili so tudi na tekmovanju najboljših strelcev proizvajalcev barv in lakov v Krapinskih Toplicah, ter zasedli drugo mesto. Žal je strelišče v okviru tovarne in je članstvo omejeno le na zaposlene. Pozivi ostalim medvoškim delovnim .organizacijam za ustanovitev strelskih sekcij so ostali brez odgovora. To je čudno, saj imajo v vseh podjetjih organizirane odbore za narodno obrambo in civilno zaščito, v okviru katerih bi lahko organizirali strelsko sekcijo. Toda, izgleda, da jim ni za krepitev obrambne sposobnosti svojih delavcev.
V	zelo živahni razpravi je bila poudarjena zahteva po čimprejšnji ustanovitvi nove strelske družine "Barle Ambrož", ki je pred časom že obstojala, vanjo pa bi bile vključene strelske sekcije vseh medvoških podjetij, vključno z osnovno šolo Franc Bukovec iz Preske. Prva naloga bodoče strelske družine bi bila graditev strelišča v Goričanah, ki bi imelo velik pomen za razvoj in krepitev obrambne moči prebivalstva Medvod in okolice in bi sčasoma postalo strelski center naše občine.
Predsednik športnega društva Color, Stane Vilar, je predlagal, da strelska družina pripravi ob 1. maju strelsko tekmovanje pionirjev in mladincev na osnovni šoli v Preski. Za najboljše strelce naj se pripravijo lepe nagrade, ki bodo stimulativno vplivale na mlade ljudi, da bi v čim večjem številu stopili v strelske vrste. Predlog je bil soglasno sprejet, obenem pa je bil formiran iniciativni odbor za pr učite v možnosti ustanovitve nove strelske družine "Barle Ambrož" ter izgradnje novega strelišča.
Ob koncu so člani izvolili upravni odbor, ki bo delo-
val v	naslednji sestavi:
1.	Ivan Smolič
2.	J anez Šetina
3.	Marjan Hribernik
4.	Momir Savovič
5.	Franc Krelj
6.	Stane Krelj
7.	Andrej Bohinc
ter	nadzorni odbor:
1.	Janez Svoljšak
2.	Miro Zidar
3.	Jože Gostič
RAČUNAMO NA VAŠO POMOČ
Spoštovani športniki, člani športnega društva.
Zima se je poslovila in pred nami je pomlad - poletje, s tem pa bodo prišli v ospredje tudi poletni športi. V novi organizacijski obliki se je naš rekreativni šport zelo ppvečal tako po delovanju kot tudi po številčni udeležbi. Glede na vse to so se, razumljivo, povečali tudi finančni stroški. V naših programih smo planirali tudi izdatke, kateri pa so prešli v dokaj velike številke. Tako nam je pri pregledu izdelanega plana bilo takoj razumljivo, da bo glede na probleme in težave skoraj nemogoče dobiti finančna sredstva v celoti. To je bilo jasno, zato smo se odločili za delno zmanjšanje proračuna, ki smo ga sprejeli s popolnim razumevanjem.
Vendar pa se kljub temu še nismo popolnoma vdali in vrgli puške v koruzo. Zakaj ne bi poskusili poiskati kakšen vir dohodka tudi sami, saj se pred nami odpira več možnosti. Eno od akcij za pridobitev finančnih sredstev smo že speljali in tudi uspešno teče, to je upravljanje planinskega počitniškega doma na Voglu. Planinska smučarska sekcija bo s tem načinom pridobila vsa manjkajoča sredstva.
Porodila se nam je tudi misel oziroma ideja, da bi lahko pridobili lepo vsoto denarja z zbiranjem odpadnega papirja. Vsak dan nam poštar prinese kup časopisov, mnogo pa jih kupimo še sami. Vsem nam je jasno, da je časopis zanimiv le par dni, dnevniki pa celo samo en dan, nato pa jih zavržemo. Premnogo-krat se jezimo, kam s časopisom, prostora v naših stanovanjih je itak premalo. Tudi stare dobre lončene peči, ki so to navlako doma sproti požirale, izginjajo. Glede na to nam star časopis povzroča samo napoto in mnogokrat tudi jezo.
Vseh teh problemov pa vas lahko zelo hitro in preprosto rešimo: časopise, revije in ostali papir pripeljite k nam v tovarno. Če nimate možnosti prevoza, nam sporočite, zato bomo poskrbeli mi.
Tudi v tovarni se dnevno nabira kup časopisov in ostalega papirja od razno raznih obvestil itd. Zbirajmo ga na enem mestu, nato ga bomo prodali, denar pa uporabili za športno dejavnost in s tem zamašili nastalo vrzel v odobritvi finančnih sredstev in naš plan dela bomo lahko izeeljali v neokrnjeni obliki.
Drage športnice, športniki oziroma ljubitelji rekreacije, vključite se tudi v to akcijo, pokažimo, da je v nas še veliko samoiniciatice, da nismo tisti, ki bi samo čakali z iztegnjeno roko, ampak da želimo prispevati tudi svoj delež k pridobitvi finančnih sredsteV.
Vabimo pa tudi ostale, ki niso direktno vključeni v naše društvo, da se priključijo naši akciji in nam skušajo pomagati po svojih močeh.
Ko bomo še iz vaših ust slišali mnenje o napovedani akciji, bomo točneje določili mesto in način zbiranja.
I. L.
STRELSKA DRUŽINA”COLOR”
Pok, pok, pok .... odmeva zadnje čase v jedilnici nove tovarne in ni ga med nami, ki bi ne uganil, kdo povzroča ta hrup v prostoru, ki sicer služi čisto drugemu namenu.
Naša strelska družina je zopet v polnem poletu in hvalevredno je dejstvo, da je na vsakem tekmovanju, ki je organizirano v okviru lige tekmovanja, vedno več privržencev tega športa. Doslej smo se udeležili štirih kol tekmovanj, preostalih treh pa se bomo tudi v najkrajšem času.
Iz kola v kolo se rezultati izboljšujejo in posamezni strelci že dosegajo zavidljive rezultate, ki pa se bodo ob rednem treniranju in finančni pomoči SO prav gotovo še izboljšali. Tako bo skrb za izbiro peterice najboljših strelcev, ki bodo zastopali našo organizacijo na letošnjem majskem srečanju barvarjev Jugoslavije v Beogradu, čisto odveč.
Naj večji problem za uspešno treniranje je trenutno v tem, da mnogi strelci delajo v več izmenah, pa jim je na ta način onemogočeno, oziroma otežkočeno redno prihajanje na treninge.
Nič manjša težava pa je tudi v slabih in iztrošenih puškah, ki imajo komaj toliko moči, da potisnejo me-tek iz cevi. Zato nemalokrat lete pripombe strelcem na račun slabših zadetkov, kot npr: "Ali si sinoči zopet opravljal zakonske formalnosti? " ipd. Čim nam bo uspelo odpraviti vse take in podobne težave, se bomo po aktivnosti lahko enačili z ostalimi sekcijami, ki so že tradicionalno zastopane v Colorjevem športnem društvu.
Da pa naša strelska družina ne ostaja aktivna samo v okviru tovarne, naj povem, da smo se na zadnjem občnem zboru dogovorili o razširitvi strelske dejavnosti na celotnem področju KS Medvod. V ta namen naj bi oživili nekdanjo strelsko družino Barle Ambrož, kjer bi bile zastopane strelske sekcije vseh medvo-ških podjetij, ter osnovne šole Preska.
Uresničenje predloga o izgraditvi novega strelišča v Rakovniku in razširjena strelska dejavnost, bi bili velikega obrambnega pomena, ne samo Medvod, temveč cele občine Ljubljana-Šiška; zato smo prepričani, da bodo ostale delovne organizacije omenjena predloga z razumevanjem sprejele.
Iz priloženega diagrama je razvidno, da je bila psihična kondicija omenjenih strelcev najbolj izražena 12.3. ob 22. uri : 24 minut.
Marjan HRIBERNIK
***■
t)IC.Ci.AJf rtr/* Tit* S.TISICI* CX> 'COIOI*
_____ *>VAt JAUOl
_______ Kt.is.7A« h ALJAM
& IA-C ILčth L/6E TttLhOtfAUjA £6 COLO*.*
2*o»
f*
i*
A
l*
/*>
**o
to
lo
A>
no*
f	tt	m	n
/TA	}■».	hm	A A.
OBČNI ZBOR KEGLJAŠKE SEKCIJE
Dne 9. 3. 1974 je tudi kegljaška sekcija pregledala rezultate svojega dela za obdobje preteklega leta.
Občni zbor je bil v sejni sobi stare tovarne. Zaradi upravičenih vzrokov se je zbora udeležilo manjše število kegljačev kot pa je to običajno. Bilo pa je zelo razveseljivo, da se je zbora udeležil tudi tov. generalni direktor Miloš Gabrijel in pa predsednik Športnega društva Color tov. Stane Vilar.
Za delovno predsedstvo oziroma vodenje zbora so bili predlagani in izvoljeni tov. Alojz Izlakar, Franci Krelj in Marjanca Štajer. Dnevni red pa je obsegal poleg izvolitev organov še poročila predsednika sekcije, blagajnika in kapetana tekmovalne ekipe. Poročilo predsednika sekcije tov. Andreja Bezjaka je obsegalo delo enega leta. Poudaril je, da se članstvo sicer ni bistveno povečalo, vsekakor pa se je dvignila kvalitetna raven tekmovalcev, kar dokazujejo doseženi rezultati. Tekmovali smo v dveh tekmovalnih ligah in si-
cer: 6x100 lučajev in v borbeni igri. Posamezniki pa so nastopili tudi v kvalifikacijah za republiško prvenstvo. Vsekakor je potrebno omeniti oziroma poudariti udeležbo naših kegljačev in kegljačic na športnih igrah barvarjev Jugoslavije, kjer nam je za las usšlo ekipno prvo mesto.
Nato je sledilo poročilo blagajnika:
Dohodki od 21.6.1973 do 9.3.1974:
prenos iz lanskega leta ................... 282,40	din
članarina za leto 1974 .................... 605,00	din
denar od iger na pikniku......... 514, 50	din
vpis kegljačev v Škofji Loki...... 160,00	din
vpis kegljačev v Kranju........... 180,00	din
sindikalni denar za izvedbo piknika.	.	2.000,00	din
povračilo stroškov občnega zbora	■.	■___167, 50	din
3.909,40 din
Izdatki od 21. 6. 1973 do 8.3.1974:
gostinske usluge........................ 1.475,20	din
žetoni v Škofji Loki...................... 370,00	din
nagrade za prvenstvo Colorja.......... 424, 65 din
najetje kegljišča na	Kodeljevem.......	240,00	din
najetje kegljišča v Kranju................ 480,00	din
2. 989, 85	din
Saldo v blagajni ..................... 919, 55	din
V razpravi so se prisotni dotaknili nekaterih problemov, ki so bili že omenjeni v poročilih, posebej pa smo razpravljali o ženski ekipi in sprejeli sklep, da novi odbor kegljaške sekcije izkoristi vse dane možnosti za poživitev delovanja ženske ekipe. Govorili smo tudi o izgradnji novega kegljišča oziroma štirih dodatnih stez. Zaradi pomanjkanja denarja bo KK "HIDRO" vložil prošnjo za posojilo pri naši delovni organizaciji, katero bi se nato obračunavalo pri uporabi stez. Zbor je nato sklenil, da sekcija plača uporabo stez za letošnje leto vnaprej in s tem doda svoj delež k hitrejši izgradnji. S to akcijo naj bi skušali tudi na druge sekcije in klube.
Nove štiri steze naj bi bile predvidoma zgrajene ob zadostnih finančnih sredstev 29. novembra 1974.
Nato je bila podana razrešnica staremu odboru, zbor pa je soglasno potrdil predlog, da se staremu odboru podaljša mandat še za eno leto.
I. L.
NEKAJ O VOLKSVVAGNU
-	Ti, ali veš, zakaj ima VW na vsaki strani poličko pod vrati?
-	Ne, ne vem!
-	Zato, da lahko nanje poločimo rože za lepši videz.
-	Zakaj ima pa dve izpušni cevi?
-	Tudi ne vem!
-	To sta ročaja samokolnice, ki so jo prvotno hoteli napraviti, a se jim je pri konstruiranju nekaj zataknilo, pa so rekli: "To pa naj bo Volkswagen! "
* * *
Poznam človeka, ki je trdil, da vsako znamko avtomobila spozna po glasu. Nekoč so ga hoteli preizkusiti, zato so mu zavezali oči in ga postavili ob cesto. Na veliko presenečenje prisotnih, je resnično vse uganil.
Da bi ga prelisičili, pa so napravili poseben preizkus. Psu so na rep privezali 7 ročk (603) in ga spodili po cesti mimo omenjenega strokovnjaka, ter ga vprašali po znamki avtomobila. Kot iz topa j3 ustrelil: "Pa saj to je Volkswagen!"
(Vsaka podobnost z EVINIM VW je zgolj slučajna).
OB 8. MARCU-DNEVU ŽENA
Kot že vrsto let doslej, je sindikalna organizacija pripravila ob Dnevu žena - 8. marcu za vse zaposlene žene tudi letos lepo proslavo:
-iutMiNv- «r <*<£***.
Ker se osebno zanimam za stare avtomobile, sem se zadnjič pogovarjal z lastnikoma dveh Volkswagnov, ki imata tudi že precejšnjo zgodovinsko vrednost. Ob aktualni problematiki pomanjkanja nafte, je beseda nanesla seveda na potrošnjo goriva. Po njunih izjavah, sem dobil občutek, da IGORJEV in EVIN hrošč trošita iz leta v leto manj, kar je ravno v nasprotnem sorazmerju s porastom cen. Enemu "pokuri" 7, drugemu pa 8 litrov. Presenečen ob tako majhni potrošnji, sem ju pozabil vprašati, če je to računano na 50, ali 40 km. Najbolj verjetno pa je, da IGORJEV "hrošč' potroši samo 7 litrov medtem ko je parkiran, EVIN pa 8 litrov takrat, ko ga "šlepajo".
Lazar
oJtkrt- ! . uuaIAc.
0\
U IME SVIH VOJNIKA I STAREŠINA KASARNE »BORIS KIDRIČ«
UPUČUJEM ZENSKIM ČLANOVIMA VAŠEG PREDUZEČA NAJISKRENIJE ČESTITKE I TOPLE ZELJE
Član izvršnega odbora sindikalne organizacije Vojko Dubokovič je čestital ženam in jih obdaril z nageljni
O pomenu ženskega praznika je spregovoril podpredsednik IO OSO Alojz Izlakar . . .
Na tovarniškem dvorišču je zaigrala Godba na pihala Medvode, ki je ustvarila pravo praznično vzdušje
S prisrčno recitacijo je nastopila Pia Lešnik . . .
D
V kulturnem programu so sodelovali pevci osnovne šole Preska pod vodstvom Janeza Tometa . . .
O