Anton Umek Okiški. D. »Sestrice lepše pridejo %a nami, V gorkejih dnevih bolj prijeten glas, Če najdemo prijateljstva med vami, Če pride srečniši in lepši čas.« Da dneva belega se veselimo, ljubezen radostna je razlog, kaže Okiški v svojih pesmih; a dasi vsegdar ljubezen, bila je razlog mnogim vendar le žalostna, in v tej jc po Zg. Danici 1860 1. 7 šestošolec zapel sonet milemu »Součencu v spomin", pridnemu Fr. Kerču, umerlemu doma na Primskovem pri Kranju, kjer je bil z več drugi o pogrebu tudi sam pričujoC (Pesm. str. 140). — V 1. 11 je MDrobtinica za pobožne duše", v kteri se zveličani 0. Baltazar Alvarec in blažena Marija Diac pogovarjata o terpljenji, ki si ga človek ne nakoplje sam, in mu je i*avno zato močno zasluživno, ako ga prenaša z vdanostjo v voljo Božjo. — S to drobtinico je poslal Danici i pesem nSpomladno jutro" str. 94, v kteri ga opeva pomenljivo po začetku, krasu in sveršetku. — Kakor je zložil bil Okiški ranjkemu knezu A. A. Wolfu spomenico žalostno, tako je spletel knezu BJerneju Vidmarju" o slovesnem nastopu škofije Ijubljanske 1. 14 str. 114 radovanjko, češ, če zmaga bo naša, na veke velja. — V istem tečaju nahaja se 1. 25 še sprelepa pesem nHrepenenje" po sprelepi domovini nebeški (Pesm. str. 47 — 49). — Bilo je 1. 1848, da so dovolili slovenščini v srednje šole, v gimnazijo , in glasila se je, kolikor pomnim, tedaj tudi o sklepu, toda le v šoli slovesno; za ravnatelja Nečaska pa se je prikazala tudi javno, in v Glasniku 1. 1860 zv. VI str. 188 sebere: nKakor je v gimnazijskem letniku Ljubljanskem poleg nemškega sostavka tudi slovcnski, ki ga je spisal g.J. Marn, katehet nižje gimnazije, zdaj tudi za slovenski uk poterjen, pod naslovom: »Slovanskega cerkvenega jezika pravo ime, pervotna do- movina in razmera proti sedanjim slovanskim jezikom" —: tako se je tudi med latinskim in nemškim v sredi glasil lep slovenski govor, ki ga je spisal in imel verli učenec šestega razreda A. Umek, v kterem v lepi obliki in prijetni besedi mladenčem slovenščino priporoča. Vsem je bil nar bolj všeč in ne bi bil prostor v nobenem časniku zgubljen, ki bi mu ga bili dovolili; pisatelj kaže v njem, da ima res pevsko žilo in um." — Zakaj ni bil natisnjen takrat, ne vem; ponatisnjen pa je str. 26—28 v Vencu, ki so ga Nečasku 1. 1862 poklonili učenci gimnazijski. Mladeneč pride ob roki vodnikovi, tako poje v njem, iz tmine na jasne livade, ter vidi, kako po zgledu klasične umetnije vsak narod svojo zemljo obdeluje, da zdaj tudi domovina lastna ne praznuje, da jezik slovenski spoštuje se že v logu Modriškem; dosegel bode bratov častno mesto, če bode le nalogo spolnil zvesto. Celino kopati in orati jel je V. V o d n i k: Mladenči! zgled njegov nam iz spomina Ne sme; nam dan je um in pamet zdrava, S posnemanjem ga bomo spoštovali, > In druge vse, ki so za njim orali. Zatoraj bomo zvesti stari Slavi, In sveti cerkvi v kinč, in v prid državi. . Eadujte se, vesel je zdaj Slovenec, Da srečno je dosegel slave venec! Tako sklene slovesno, in »slava, slava" donela mu je po streliški dvorani med govorniki najralajšema, a — najboljšemu. Družba sv. Mohora v Celovcu se 1. 1860 povzdigne v bratovščino z mnogoterimi duhovnimi dobički, in poprosi lepo slovenske pisatelje, da bi marljivo za-njo pisali in jej vedno prav obilo v katoliškem duhu, po domače zloženih spisov pošiljali." Koj med pervimi se jej pridruži blagi Okiški in Koledarček za 1. 1861 ima že njegovo pesem: BNevesta slovo jemlje" —str. 29. 30 — od očeta, matere, bratov, sester, tovaršic, prijatlic, ter se zročuje ženinu. — Slovenske Večernice za poduk in kratek čas pa imajo tisto leto v I. zv. res kratkočasno in podučno »Poštena zdravica vsem Slovencem", ki se v Pesm. nahaja ponatisnjena str. 74—76. — V Večernicah zv. III je str. 43— 45: MFilotejaa, sirota, ktera po noči pride vsa žalostna k materi na mogilo, pa po njej potolažena odide verna domu. Rad je prebiral Danico in 1. 1861 popeva Umek v št. 3 v sonetu wZemeljsko veselje", ktero —- po besedi matere Makabejke za Antijoha — naglo zgine, a veselje unstran nikdar veČ ne mine. — Prekrasno odo Deržavinovo nBog" poslovenil je po Novicah 1. 1846 Koseski, po Glasniku 1. 1858 Levstik, in kakor mnogi drugi — zložil je po njej tudi Okiški v Dan. 1. 17 odo ,,Bog" v sedmerih kiticah, ktere vrednost in obliko naj vsaj nekoliko kaže tukaj perva in poslednja: Strune, zadonite veličastno, Tak, popoln, nad bitja vse mogočen »B o g« — besedo sveto — vpletam v vas;Si, si bil, in boš na vekomaj; Pojte, kaj mu je, kaj ni mu lastno, Umu tamnemu ne zmir odročen, Ponovite pesem mnozih glas! — Jasniši enkrat mu boš, ko zdaj. Če Neskončnega tud čem slaviti, Cilj in konec Ti si nam edini, Ki presega kinč vsih poezij, Si blagosti preobilne vir, Misel novih vendar ni dobiti, Si vidljiv v nebeški doraovini, Ker le vem, kar sam vsem govori. — Sreča naša, radost, sladki mir! Toraj ponavljam le don ljubeznjivi, »Sursum corda« tedaj zadonite Ki slavospevov obsega ga cvet, Strune, nazadnje mogočno naglas, Tebi, ki v luči si nedosegljivi, »SercanakviškoUinNjegaslavite, Čutim Te v sercu, Te priča mi svet. — Ki vas osrečil za večni bo čas. Krepka in v raznih spremembah, ktere se opevajo tako različno, jako tolažljiva je v Dan. 1. 18 — v Pesm. str. 43—46 — natisnjena MTolaža, ktero — kakor mornar v viharju po igli magnetni — človek v skušnjah, bojih le začasnih, najde v veri, češ: Ti si mornar, in igla čudna, — Ki kaže ti nebeško strau, Kjer se počije roka trudna, — Je vera, ž njo se stavi v bran. Da si ves v opravilih — poslal je 1.1861 tudi v Novice 1. 45 Slovenkam flSonet", v kterem poje, kdaj da bodo v istini mile in krasne, kteri glasi se takole: Sonet. 'Zmed Gracij treh je znana Evfrozina,Če z lic nedolžnih jasna radost sije, Kar sestri nje, je ona tud' počela:Iu v rahlih persih blago serce bije: V veseli družbi bila je vesela, Od te je više ni lepote ženske. V obnaši vedno sama le milina. Da ni nje stanovitnost brez spomina,Če stanovitno braniti jo veste, Podoba njena kostko je imela: Če ste Bogu in domu vedno zveste, Ker kakor se oberne kostka bela,NajlepšeboteGracije slovenske! Ostane ji enaka poveršnina. L. 48 nSonet" kaže, kako iz vira narašča bistra vodica, potok, reka dereča, zdaj mirna zdaj v stermi slap poskoči, potem v neskončno morje se izliva; tako počenja človek vedno z novimi vzori, da potihnejo mu v grobu. — Prof. Ivan Macun se po kratkem delovanji iz Ljubljane, kjer je na gimnaziji poleg slovenščine v posebnih urah učil tudi ilirščino, umakne zopet na gimnazijo v Zagreb, in gimnazijska mladež ljubljanska napravila mu je za slovo slovesno večernico s petjem in baklado, in peli so najprej v zboru BPesem k slovesu", ki jo je nalašč za to večernico napravil nadepolni pesnik A. Okiški, v muziko pa v primernem duhu žalostinke zložil g. Miroslav Vilhar. Pesem v ve6 ličnih natisih razdeljena ponatisnjena je v Novic. 1861 1. 52. — Jako priljubil se mu je Glasnik; marljivo je dopisaval vanj Okiškidijaksedmakalisedmošolec. V št. 2 zv. VII 1. 1861 poje ^Srečno novo leto", inkrilatec čestita Sloveniji, ktera že pozno praznovala bode zlati čas, naprej, da v ta namen: Imaš sinove bistre, te izbudi, Pokaži jim prihodnje slave kras; Kar je vihar do zdaj podiral jezen, Sozida gorka naj za dom ljubezenl Ljubezen, pravi, serca naj razgreva, za dom, cesarja, vero, za Boga tako boš srečna, da srečna boš slovanska zemlja vsal (Gl. v Pestn. str.5 69. 70.) Žalibože se ljubezen ta pogreša tolikrat! — Št. 9. je čitati »Zakleto mesto", narodna pripovest, čul na Dolenskem in zapisal A. Okiški. — Št. 13 sonet nVečer" v Pesm. str. 136; št. 19 nPrerojenje" v Pesm. str. 138, češ, da zore svit naznanja veselo petje, prihaja slave dan ti, rod slovanski! — Št. 21 priobčil je^Slovniške opombe", v kojih ob kratkem razlaguje nako, ko, če; s, z, iz; vsaj saj, sej; drugega, druzega, globokemu, globocemu" ter po reku: Moder jezikoslovec mora gledati, da ne zaostane, ne zaide in ne prehiti — pravi, dasiravno se nam je povedalo, kako je boljše, kaj je prav, vendar zmirom še radi verhovatimo! — Št. 23 ima v sebi sonet: Besnloa ln laž. Prikazni dve, in stariša je ena,Tako se laž, peklenska laž bojuje, Eedi v oserčji svojem časje celo.Ter raami svet, verige terde kuje, Pogosto lice bo ti prebledelo,Bi mislil kdo, da večno bo kraljica. Če gledaš, kak divja poznej rojena. Po njenem plesu zemlja je vkajena,Al': »Meč Gospodov, Gedeonov!« pravi Za njenim vriskom bode vse letelo;In zmagovito v bran se vedno stavi Premagano je perve skor kerdelo,Z nebeško slavo venčana resnical In ona sama tesno ograjena. — V št. 25. 26 pa se nahaja modroslovni spis: »Sedajnost, preteklost in prihodnjosf, kjer opisuje čas in večnost, potem sedajnost, preteklost in prihodnjost, kako so si glede človeške sreče ali nesreče, njegovega početja, stanja in gibanja v neverjetno ozki zvezi. Kakor korenina, deblo in veje na drevesu, tako so zraščene ena z drugo. Sad, ki se vživa sedaj, se je izcimil iz cvetja, ki ga je pognala in gojila preteklost; sedajnost pa cepi mladike, ki bojo obrodile cvetje in sadje v pribodnjosti. Tako se versti naprej in naprej, in to dokazuje pri nekterih posamesnih človekih, družinab in narodih, ter oziraje se na Slovane« da niso najmanjši in tudi ne najmlajši, da so v sredi med toliko nasprotniki — velike pomembe Avstriji in njim Avstrija, ako dala bode vsakemu, kar se mu spodobi, piše o Slovencih in mladeži slovenski, kar naj bi le-ta pač dobro pomnila, posebej tole: »Tudi Slovenci krepko napredujejo. Želeti je le, da bi marsiktere nesloge ne bilo. Sedajnost inia nekaj prav čverstih stebrov. Prihodnjost, pravijo, se opira na našo nadepolno mladež. — Pač res, med častito mlajšo duhovščino, pri iskrenih gospodičih viših šol, veje hvale vreden domoroden duh. Pri mladenčih, ki za temi korakajo, je tolika gorečnost in vnetost, da kadar vidiš, kako poskakujejo , kadar velja se za slovenščino poganjati, meniš: scrca jim morajo popokati. Tega se nekteri veselijo, drugi temu malo verjamejo; boje imajo prav, ker skušnja jih uči. Bog vari, da bi žalil iskrenih mladenčev; povsod se mora govoriti, pisati in sklepati exceptis excipiendis. Toliko pa je res, da ni vse prava iskrenost in gorečnost, kar se pri mladem svetu razodevlje. ,,Živio" in nslava" klicati ni težko, tudi ni težko nemškutarjem zabavljati, dasiravno je mnogokrat brez potrebe. Korenjaška možatost se še ne zmeni za marsikaj, kar je smešno, nedosledno, neumno in hudobno. S tiin pa nf rečeno, da Slovenec naj vse voljno terpi; še červiček se brani, pa bi se mi ne! nKdor se nebranisam, ni vreden, da ga branijo drugi". Teže je, slovenščine se dobro naučiti, pa tudi to ni težko, treba je le nekoliko terdne volje. Pa kdor hoče Slovenec biti, mora vsaj slovenski znati. Povejte mi, ljubeznjivi prijatelji! kakšna domorodnost je to, akobi vpili: Slovenci smo! poleg tega bi pa pisaje v slednji izreki po več kozlov nastavljali! Pred vsim se moramo tedaj slovenščine naučiti in po moči tudi sorodnih narečij. Naj teže, pa ravno tako potrebno pa je, da Slovenec ostane verni sin matere Slave. Pogosto se zgodi, da kdo ohriplje, celo odpade in se izneveri. Vzrokov tu ne bom ugibal, mnogo jih je bilo sem ter tje povedanih in zapisanih. Ako hoče slovenska mladež, da se sedanji možje smejo radostno na njo ozirati, si mora omisliti terdno značajnost* ker zdaj je čas zato. Ce bojo sedajni mladenči ravno tako vneti in goreči raožje, potem, o blagor tebi, draga Slovenija! Hočemo tedaj, da bo iz težavne in resne naše sedajnosti, ki ima nemilo in tamno preteklost v znožji, prirasla srečna in slavna prihodnjost, je treba, da posnemamo, iskrene domoljube. Treba je vednosti, treba čverste, prave možatosti. Serca se ne smejo domu izneveriti nikdar, ne iz tvarinskih dobičkarij, naj manj pa iz hudovoljnosti in sovraštva. Če bomo ravnali tako, nam bo solnce 6e dalje lepše sijalo. Bog daj srečo!"