Strart 114_________ANGELČEK Leto 26 { Iv. Langerholz :§ Sveti Alojzij. j 4. K svetemu Alojziju v šolo. 1 |ji||§iiiako, prijatelj! Sedaj, ko sva svetcga Alojzija K||||P]|§ malo bolj spoznala, bova pa za nekaj časa |INjSfwl ostala pri njem in hodila k njemu v šolo. Učila se bova pri njem živeti za nebesa. To je gotovo najpotrebnejša šola. Kar se boš v tej šoli naučil, otrok moj, to si moraš ohraniti za vse življenje. Po-tem boš srečen. Kako prijetne so počitnice po desetih mesecih w šolskega leta! Kako vesel je šele čas počitnic za ti-I stega, ki je prinesel domov lepo izpričevalo in bo šel ¦ prihodnje leto v višji razred! m- Šola svetega Alojzija pa na zemlji nima počit- E nic. Zato te pa čaka po smrti večni počitek in večno B vcseljc pri Bogu. In to samo je že vredno, da pridno ¦ obiskuješ šolo, ki jo bova sedajle začela. ^^K a) Ponižnost in krotkost. | f Začniva prvo uro s ponižnostjo in krotkostjo. I Zakaj? Kakor je napuh korenina vseh pregreh, tako i je ponižnost korenina vseh drugih čednosti; tudi svoji I sestri krotkosti daje ona moč in življenje. j I- Kaj pa je ponižnost? 1 I Kar v katekizem poglejva: Ponižnost je tista K čednost, s katero vse dobro pripisujemo Bogu, pri- R znavamo pa svojo lastno slabost in grešuost in se | zato radi ponižujemo. Pa še to poglejva, ker imava I; katekizem pri roki, kaj je krotkost. Krotkost je tista I čednost, s katero premagujemo vse žclje po mašče- K. vanju in krotimo vsako krivično jezo in nevoijo. I Sedaj pa poslušaj! 1 Sveti Alojzij, angelski mladenič, je lmel samega 1 sebe za največjega grešnika. Alojzij je želel biti po- I nižen. In kje je iskaJ ponižnosti? Takole je rekel ¦ samemusebi: »In če si tudi ti prevzeten, prisili sa- Leto 26___________ANGELČEK Stran 115 mega sebe z največjo ponižnostjo, ki si jc zmožen, da prosiš Boga, prvi izvor te čednosti, za ponižnost. In to stori na priprošnjo in po zasluženju globoke ponižnosti Jezusa Kristusa, ki je bil Bog in je vzel nasc podobo hlapca.« Kako ponižno se je vedel grofovski sin Alojzij do svojih služabnikov! Nikdar jim ni ukazoval, vedno jih je le prosil: »Če vam ni pretežavno, bi želel, da mi storite ...« Tako in podobno je govoril. Celo nje-govemu vzgojitelju se je zdelo to preveč. Alojzij je pa rekel; »Lahko bi pač ukazoval, pa si večkrat mislim, kako ni nič razločka med truplom knezovira in strežnikovim. In mislite li, da bi mi bolje postregli, ko bi ukazoval?« Ko je poznejc vstopil z očetovim dovoljenjem v samostan, mu ni bilo všeč, če so mu omenjali, da je iraenitnega stanu. »Samo ubog rcdovnik sem,« je od-govarjal, »in nič drugega,« Povsod, kjer je le mo.>Jel, se je poniževal. Stregel je bolnikom, revežem dclil jedila, pometal je sobe in hodnike — angelski rala-denič in knežji sin Alojzijl Alojzij je premišljeval tudi svoje slabosti. Zdelo sc mu je, da je preveč osoren s svojimi služabniki. Na zunaj tega ni pokazal, a v srcu mu je vstajala jeza. Tudi ta notranji, pred svetom skriti greh je to-Iiko časa premagoval, da ga je z božjo pomočjo pre-magal. Mislil je: Kako grd je človck, kadar je jezen; kako ostudne so njegpvc besede! Eden služabnikov svetega Alojziia jc tble po-vedal: »Večkrat sva se skregala z Alojzijevim vzgo-jitcljcm. Pa je stopil Alojzij iz sobe, prijel mc za roko, peljal me v sobo in me pokaral. Bil je res vzvišen v svoji ponižnosti, ljubezniv v krotkosti; ni-kogar ni zaničeval razcn sebe, vse je častil, sam pa se je bal časti.« Sedaj pa roko na srce, ti otrok, ki vedno go-voriš le o sebi, ki le sebe povzdiguješ in druge za-ničuješ! Kak si, ko se ti pooblači jasno obiičje in obliva potok solza tvoje lice, kcr se ti ne zgodi vse po volji! In ti, ki cepetaš z nogami, ki svojemu bliž- Stran 116_________ANGELČEK___________Leto 26 njemu ne daš prijazne besede! Ti, ki kuješ mašče-vanje in ki kakorkoli kažeš svoj napuh in svojo jezo: vsi vi pridite in poglejte, česa vas uči svcti Alojzij! Naš sklep bodi: Na delo in v boj za ponižnost in krotkost! (Nadaljevanje.)