KMETIJSKI DONOSI V LETU 1957
NAJVEČJI PRIDELEK PO VOJNI
Pozitivne težnje v gibanju kmetijske proizvodnje so prišle posebno do izraza v lanskem Jetu. Po konenili podatkih za zgodnje iri predhodnih podatkih za pazne posevke, ki so na razpolago Zveznemu za-vodu za statistiko, sino lani ostv&rili po vojni največjo kmetijsko proazvodnjo. Dosežeai proizvodni rezultati so znatno Tišji kakor desetletno povprečje.
Na take pridelke v kmetijstvu so vse-kakor vplivale tudi ugodne vremenske razmere. Jeseni leta 1956 vremenske raz-mere res niso bile najboljše: skoraj po Tsej državi je bilo čutiti pomanjkanje padavin in se je zato tudi jesenska setev precej zakasniia. Pozimi je bilo vreme ugodnejše za vzdrževanje in razvoj ozi-min. Pomladi in poleti lanskega leta je vrerne kljub določenim kolebanjem, če vzameino v celoti. omogofilo pravočasno opravljanje kmetijskih del in normalen razvoj za dozorevanje kultur. V celoti so bile vrcmenske razmere v minulem go-spodarskem letu u^otlne za razvoj kmetij-ske proizvodnje in so prispevale k reali-začiji nadpovprečnih pridelkov.
Glede ua sedanjo stopnjo tehnične ©premljenosti v našem kmeHjstvu imajo naravni pogoji v rastlinski proizvodnji še vedno pomembno vlogo. Tehnična osnova kmetijstva pa se je prav v minulem letu v primerjavi s predlanskim znatno okre-pila in očitno je. da jo moramo pri oce-njevanju proi-zvodnih rezultatov upošie-vati kot enega izmed pomembnih čini-teljev.
Ceprav je težaTno dolučiti, kje so meje ugodnega vpliva naravnih pogojev, kje pa rezultatov storjenih ukrepov in io-vesticij. ko je že govora o rezultatih v kmetijski proizyodnji. ki smo jili d-osegli lani, je nujno upošievati tudi to. da so bile lani posejane najveeje površine in da so bili realizirani največji donosi. S tem v zvezi jc treba upošfevati tudi dej-stvo, da so se lani znatno poveča.la sred-stva za proizvodnjo. Po ocenah je bilo število traktorjev, uporabljenih za obdo-lavo zemljišča. lani več kakor dvakrat večje kot lefa 1955 iako. da je prišlo tudi d-o znatno vetje uporabp drugih knietij-skih strojer in orodja. Hkrati se jo dva-krat povpčala tudi potrošnja umftnih gnojiil: l<»ta 1955 smo jih porabili 427.500 ton (nismo pnlroši.li vseh koiiein, ki so bile na razpolasro^. lani pa smo porabili pribliy.no 92<) tisoč ton umetnih gnojil s pripombo. da vsemu povprašcvanju ni bilo ustroženo. Do ustreznih gibanj je prišlo tudi pri ui>orabi sredstev za var-st"vo ras.tl«n in potrošnji kakovostnih vrst semen.
Večje površine
Na skupuo kmetijsko proizvodnjo je vplivalo tndi dejstvo, da smo lani pose-jali po vojni . največje površine. To je mogoče videti tudi iz primerjave skupno požetili površin v lanskem letu s pov-prečjem v dobi od leta 1947 do 1956 (za jesenske posevke v la-nskem letu smo vzeli površine po predliodnik podatkih Zveznega zavoda za statistikoj.
(t tisoč hektarih)
Povprečje
1947—19%     1957
pšentca                      1810          1968.5
ječmen                        330            +11,9
oves                             343            401.3
koruza                       2>80          2582.9
sladkorna pesa          82             825
riž                                    3,9             6
tobak                           56              56,1
krornpir                      25?            284.8
Povečanje skupnili povrSin smo zazna-niovali bolj ali niaaj na vseh področjih proizvHHLnjt: (splošno dru/.benem, zadruž-nem in zasebuem), kar je vsekakor po-sledka tako storjenih ukrepov kakor davčne politike. Posebno poniemb.no je povfčanje posejanih površin v zadružnein sektorju, k čomer so v znatni nieri pri-spevale tudi kooperacije. ki prav tako poinenijo pomeml)en ukrep v prizadeva-nju  za povečanje proizvodnje.
FSBNlCk                     KUKuRUZ
Skupni donosi pšenice in koruze (v tisof vagonih)
Največje skupne povojne dooose smo ustvarili lani bolj ali manj pri vseli krae-tijskih kulturah. Skupni pridelck pšeuice je ii. pr. ziuišal I. 1948 258,2 tisoč vagonov, 1. 1955—245 tisoč, lani 5(0.2 tisoč vagonov, l.anski skupni priclelek pšenice je višji tud« o<l na.jvišjega predvojncga pridelka — leta 1938 je znašal pridelek 306 iasoč vajronov.
Skupen pridelek rži je bil po vojni veoji otl lanskega le v letu 1953. ko smo pridelali blizu 31 tisoč vagonov (lani je znašal pridelek približno 28 tisoč vago-nov). tedaj pa so bile površine, zasejane z r/jo za približno 40 tisoč ha večje. Pov-prečni skupni pridelek ječmena je zna-šal v razdobju <>d leta 1947 do 1956 pri-bližno 556 vagoiior. povpreije od 1. 1947 do 1956 pa 357 tisoč vagonov.
Podobna povečanja skupnega pridelka smo dosegli tudi pri drugih posevkih: la-ni smo na primer pridelali 48.5 tisoč va-gonov ovsa. ]xivprečje od 1. 1947 do 1956 pa znaša 28.5 tisoč vagonov: po predhod-nih podatkih smo pridelali v letu 1957 ko-nop]je (vlakno) 31^2 tisoč vagonov, pov-prečje od 194" do predlanskim pa zna.ša 26 tisoč vajronov: pridelek sladkorne pese je znašal lani 201.8 tisoč vagonov. pov-prečje <xl leta 1947 do leta 1956 pa znaša 124 tisoč  Vagoiiov  itd.
Lahko omenimo tudi to, da smo ]ani kljub razlikam, ki so med posaineznLmi prklelovalninii rajoni. dosegli največjiipo-vojni pridelek skoraj prl vseh posevkih v vseh ljudskih republikah.
Povpreeni donosi
O tem. da imajo v rezultatih, ki smo jih lani dosefrli v kmeiijstvu, pomembno vlogo agrotchnični ukre-pi in investicaje, najočitneje govore realizirani povprečni donosi, kjer smo prav tako dosegli naj-večje količine po vojni.
Povprečni donos pšenice na hektar je znašal na primer leta 1938 14,2 stota in ga vse do letošnjega leta nismo dosegli. Leta 1949 smo namreč na euem hektaru povprečno pridelali 14.1 stota. 1953 — 13,3, 195'j — 12.8, lani pa 15.8 stota. Povprečni pridelek koruze je znašal leta 1V58 17,5 stota na ha, 1948 iu 1951 — 17,1, 1953 — 15,9, lani pa po oceni 21,5 stota. Ali če vzaniemo sladkorno peso: povprečni predvojni pridelek na hektar je znašal 176 stotov, 1955 — 198, lani pa smo po predhodnih podatkih pridelnli celo 244,6 stota itd.
V korist trditve, da so doscženi donosi rezultat predvsem premišljenih investicij in uporabe agrotolinike lahko navedemo tndi lo, da smo pridelali mnogo večje do-nose na kmriij^kih jH^cstvihMn v za^^ii-g«ih, kjer je bila tudi uporaba mohaniza-cijo, urnetnili gnojil in sodo))nili načinov dclovne organizacije veoja kakor v za-t sebnem  sektorju.
Tudi za to bomo navedli nekaj <5tevilč-nih obrazložitev. Povprečni pridelek pše-nice na hfktar je znašal ua kmotijskili posestvih 24 stotov (na Hrvatskem relo 31,7 stota). v zndružnem ^ektorju 22.1, v zasebnem pa 15J2 stota. Zasebni pridelo-valci so v povprečju pršdelali 10.9 stotov rži. v splošnn driižbenpin in zadružnem sekiorjn sr> l)ili do<w?žoni donosi 15.4 stota (zadružniki v Vojvodini so realizirali v povpročju 19.1 stota). Na kmetijskih po-sestvili so na enem he.ktaru pridelali pov-prečno 23.5 stota ječmena. v zadružnem 24.9. medtem ko sa zasebniki pridelali dvakrat manj —  1G.6 stota itd.
Vsi ti podatki ocifno kažejo. ria so lani v kmetijski proizvodnji doseženi donosi rezultat razen u?odnih naravnih pojojev tudi premišljenili investicij in skrbne urK>r;ibe mphaiiizac«ie ter dru^ih aaroteh-nionih ukrepov kakor tndi uvedbe so-dobne organizacije (kooperarije. tekmo-vanja za visoke pridelke in drugol.
B. Š.