Celjski GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA —». 12 Celje dne 25. marca 1950 Cena 2 din Poštnina plačana v gotovini Vsi na volišče! GLASUJMO ZA KANDIDATE OSVOBODILNE FRONTE! Naši narodi so enotni kakor en mož* svojo herojsko bitko za socializem bodo navkljub vsem težavam izvojevali V Celje, okrašeno z zastavami in ze- lenjem, so se v nedeljo v dopoldanskih urah zgrinjale množice delavcev in de- lovnih kmetov iz celjske okolice. Prišli so na zborovanje, ki ga je imel kandidat volivnega okraja Celje-mesto član Polit- biroja CKKPJ in minister za težko in- dustrijo FLRJ tov. Franc Leskošek. Na Glazijo so prihajale skupine za skupino. Med prvimi so prišli rudarji premogov- nika Laško, vrtnarji iz Medloga, kaj kmalu za njimi pa je prikorakal kilome- ter dolg sprevod kovinarjev iz Stor. Ko- vinarji so nosili grafikone, na katerih je bil prikazan dvig produkcije posa- meznih oddelkov železarne, število u- darnikov itd. V sprevodu so prišli tudi delavci iz tekstilne tovarne St. Pavel pri Preboldu, iz celjskih tovarn itd., poleg tega pa tudi ostalo prebivalstvo iz Celja in okolice. Okrog 10.30 se je prostor na Glaziji že napolnil. Zbranih je bilo okrog 18.000 ljudi. S ploskanjem, vzkliki Partiji in Titu so pozdravili kandidata Franca Le- skoška in druge goste, ki so prišli na tribuno. Sekretar MK Partije tov. Tr- pin je pozdravil tov. Franca Leskoška, organizacijskega sekretarja komiteja Partije ljubljanske oblasti tov. Vinka Sumrado, člana biroja oblastnega ko- miteja tov. Zlatnarja, zastopnika GO ZSS Cerneta, predstavnike JA, kandi- date in namestnike volilnih okrajev Ce- lje-mesto in Celje-akolica, delovne ko- lektive in delovne kmete. Po pozdravu je dal besedo kandidatu tovarišu Francu Leskošku. Njegov govor so poslušalci večkrat prekinjali s ploskanjem in vzkliki Titu in Partiji. Po govoru je tov. Franc Leskošek re- kel, naj mu zborovalci dovole, da preda prehodno zastavo zvezne vlade najbolj- šemu kolektivu črne metalurgije Jugo- slavije — kolektivu železarne Štore. Med drugim je rekel, da si je kolektiv železarne Store priboril zastavo že v tretje, to je v trajno last. Po predaji za- stave je izročil odlikovanje Red dela II. stopnje direktorju železarne Štore tov. Svetku. Tov. Svetek se je za odlikova- nje zahvalil in rekel, da je to odliko- vanje obenem tudi priznanje delovne- mu kolektivu, ki se bo še nadalje boril za izpolnitev petletnega plana. V imenu kolektiva železarne Štore se je za podelitev prehodne zastave za- hvalil mojster livarne tov. Spolenak, med drugim je prečitp.1 tekmovalne ob- veznosti kolektiva za letošnje leto. Ko- vinarji iz Štor obljubljajo, da bodo let- ni plan izpolnili s 103%, prav tako bo- do izpolnili tudi plan po vrednosti, ne- upravičene izostanke bodo zmanjšali na 0,5%, delovno disciplino bodo zboljšali za 2,3,% izpolnili bodo plan znižanja lastne cene in dvig strokovnega kadra. Hkrati pa so napovedali tudi tekmo- vanje obratom črne metalurgije v vsej državi, in to železarnam Jesenice, Gu- štanj, Zenica, Smederevo, Vareš, Sisak ter valjami Zemun. Ob zaključku svečanosti so zboroval- ci sprejeli pozdravne brzojavke tov. Titu, IO Ljudske fronte Jugoslavije in CO Zveze sindikatov Jugoslavije. V resoluciji CO ZSJ med drugimi sporočajo, da je delovni kolektiv pre- mogovnika Huda jama-Laško že izpol- nil četrtletni plan s 115%, tovarna Sad- nih sokov v Celju je četrtletni plan iz- polnila že 11. februarja, do 10. marca pa ga je presegla za 79,3%. GOVOR TOVARIŠA FRANCA LESKOŠKA Tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da vas naj topleje pozdravim in se vam zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi ga izkazali s tem, da ste me že drugič iz- brali za poslanskega kandidata v Ljud- sko skupščino. Zagotavljam vam, da bom v bodoče, kakor sem dosedaj, iz- vrševal vse naloge, ki se postavljajo pred nas. Nisem prišel med vas, da vam obljubljam, kaj vse bomo storili, kot je to bila praksa v stari Jugosla- viji, ko so kandidati prihajali pred vo- litvami na lov za glasove in obljubljali ceste, železnice itd. Ko so bile volitve pri kraju, pa cest in železnic ni bilo nikjer. Nam tega ni treba. Niti nam ni treba olepševati naših sedanjih uspe- hov, ker so sami po sebi dovolj pre- pričljivi. Govoril bom o naših uspehih, težavah in napakah. Tovariši in tovarišice! Volitve v ljud- ko skupsčino s0 na eni strani v času, o najbolj besni kominformska klevet- iška kampanja proti novi socialistični ugoslaviji in njenim narodom, v času, :o naši sosedje Madžari, Bolgari in Al- >anci vrše provokatorske akcije na na- ih mejah, ko se v teh deželah vršijo na aža in provokacijah montirani procesi »roti ljudem, ki se ne strinjajo s kom- nformsko politiko v svoii deželi, v ča- (u, ko so Sovjetska zveza in njeni sa- teliti izvršili nad nami popolno gospo- larsko blokado z željo, da nam napra- vijo veliko škodo pri izvrševanju pet- letnega plana in s tem povzročajo ve- like težave, ki bi jih sicer ne imeli. Mi- slili so si: »Ce ne damo tega. kar so Jugoslovani pri nas kupili in kar dru- god ne bodo mogla tako hitro dobiti, ne bodo mogli izvršiti svojega petletnega plana; jugoslovansko ljudstvo se bo premislilo in vdalo našim peklenskim načrtom.« Na drugi strani pa So volitve v času, ^,SnJe "fa^ava utrdila na zunaj ShS? ^f* držva ^va veliko za- upanje med demokratičnimi množicami v zunanjem svetu prav zaradi njenega nezlomljivega stališča v borbi za svojo ^mostojnost, za enakopravnost, zlasti dew,ahmi in velikin* narodi, za so- slaviit -e med narodi * ^ mir. Jugo- mokrat;^a V zunanJem svetu med de- informsv?™1 Jožicami in tudi v kom- vilo pri?M0l -Vah vsak dan šte- Pirajo odlST' ki ^udujejo_inj>od- ših narodov ne°™ahljivo borbo na- Naši Hpi rudnikih, na^i,! i"°lebtivi v tovarnah, ' na zeleznici, na morju in na rekah, v zadrugah na vasi in frontne organizacije izvršujejo herojske napore pri izpolnjevanju petletnega plana. Na- ša slavna Armija pod vodstvom svo- jega junaškega vrhovnega komandanta tovariša Tita vlaga ogromne napore v učenje in vežbanje, da bo sposobna braniti domovino v primeru sovražnega napada, ter poleg tega pomaga pri gradnji naše industrije, cest in železnic. Naše delovno ljudstvo veruje v zgra- ditev socializma in ga hoče zgraditi, zato zaupa svojemu državnemu in par- tijskemu vodstvu ter ga ne more oma- jati kominformska blokada in nobena druga lažniva kampanja. Na klevete jim odločno odgovarja s popolnim za- upanjem v vodstvo, s še večjo borbo in še večjimi napori za izvršitev petlet- nega plana. Naše volitve so v času, ko naše de- lovno ljudstvo trdo dela ob precej po- manjkljivi prehrani in ob pomanjkanju marsikaterih potrebščin, ki so potreb- ne za vsakodnevno preživljanje. Mi to vemo. Tovariši in tovarišice, lahko smo ponosni, da nas trenutne težave ne vr- žejo s tira, da se znamo odločno boriti proti vsem težavam in zaprekam, da bi si čimprej zgradili lepšo bodočnost. Za- to bodo 26. marca naši volivci oddali glasove za kandidate Ljudske fronte. Volili bodo najboljše svoje sinove, ki so bili na skupnih konferencah postav- ljeni kot kandidati, take, ki so se izka- zali v narodnoosvobodilni borbi, in naj- boljše delavce iz tovarn in rudnikov ter najboljše kmete iz obdelovalnih za- drug, ki so se izkazali v borbi za iz- polnitev petletnega plana in ki jim na- še ljudstvo zaupa. Tovariš Tito je na zborovanju v Užicah rekel: »Voliti mo- ramo močne ljudi, ki ne bodo izgubili živcev, ki se ne bodo umikali težavam, ljudi, ki so sposobni gledati s pogumom v oči vsem težavam, ki so sposobni, da jih obvladajo in da vodijo druge ljudi za seboj.« Naj svet vidi, zlasti pa naši sovraž- niki, ki nam mečejo vsak dan polena) pod noge, da so naši narodi enotni ka- kor en mož, da hočejo svojo herojsko bitko za socialiizem kljub vsem teža- vam do kraja izbojevati. Tovariši in tovarišice! Naši delovni ljudje zaznamujejo v borbi za izvedbo petletnega plana že v četrtem letu petletlke ogromne uspehe. Izvršili so že velike in .težke naloge. Naš petletni plan predvideva industrializacijo in e- Lektrifikacijo naše dežele. V tej smeri je bilo do sedaj že veliko ustvarjenega. Obnovili in povečali smo stare tovarne. zgradili velike nove tovarne, Zeleznik, Smederevo, Jastrebac, Prvomajska Je- -dinstvo, tovarna parnih kotlov, Lito- stroj, Pobjeda, tovarno papirja' Prije- dor, Poli vrnil v Splitu itd., ki že vse obratujejo. V gradnji so še velike tovarne, ki bodo stavljene v pogon še letos in do konca petletke. Gradimo velike žele- zarne, visoke peči in valjarne. Okoli njih rastejo nova industrijska mesta. Zgradili smo električne centrale, ki so že v pogonu, druge bodo stavljene v pogon še v tem letu in do konca pet- letke. Naša industrija gradi danes že zelo komplicirane stroje in instrumen- te, katerih v stari Jugoslaviji ni nikoli izdelovala. V našem planu je predvide- na izdelava takih novih strojev in na- prav, ki nam bodo omogočili zgraditev lahke in kemične industrije, ter razviti rudnike do visokih kapacitet, kakor so predvideni v petletnem planu. Otvarjamo nova naftna polja. Pro- dukcija premoga, nafte in železa se je rapidno povišala. V letu 1939. je bilo nakopano 6.069.000 ton premoga, v letu 1949. se je produkcija 4vignila na 12 milijonov 121.000 ton. Produkcija nafte je bila v 1945. letu 20.580 ton, v letu 1949. pa se je dvignila na 62.608 ton. Produkcija železa je bila v letu 1939' 667.000 ton in se je dvignila v letu 1949 na 835.000 ton. Zgradili smo na stotine kilometrov železnic in cest, katerih sta- ra Jugoslavija v svojih 22 letih ni mo- gla zgraditi niti desetino tega, kar je zgradila Titova Jugoslavija od osvobo- ditve do danes. Gradimo našo trgovsko mornarico, v vojni poškodovane ladje so vse poprav- ljene, gradimo nove trgovske ladje, o katerih ste lahko čitali in ki so jih že spustili v morje. Gradimo novo vojno industrijo za okrepitev naše obrambne sile. Tovariši in tovarišice! Za našo kapi- talno izgradnjo so bile v teku let inve- stirane ogromne vsote. Ce vzamemo in- vesticije v stari Jugoslaviji leta 1939., v katerem je bilo zgrajenih za 13 mili- jard, kot 100%, potem je bilo zgrajeno v letu 1946. za 17,2 milijarde, to je 132%, v letu 1947. za 26,2 milijarde, to je 200%, v letu 1948. za 38,8 milijarde, to je 260%, v letu 1949. za 40,5 milijarde, to je 311%, za leto 1950. predvideva plan 45,7 mi- lijarde ali 351%. To so številke, ki jasno govore o hitrem tempu naše industrializacije in elektrifikacije, o graditvi socializma ter dviganju življenjske ravni naših delov- nih ljudi. Mi vemo, da v kapitalni iz- gradnji nismo napravili dovolj za naše delovne ljudi, nismo z naraščajočo in- dustrializacijo in elektrifikacijo zgra- dili dovolj stanovanj, vajeniških do- mov, otroških zavetišč in dečjih jasli. Lahko bi napravili mnogo več, če bi naši direktorji, partijske in sindikalne organizacije naših podjetij vodili ostro borbo, da bi gradbena podjetja zgra- dila to, kar je bilo za družbeni stan- dard vsako leto planirano, in če bi ob velikem pomanjkanju gradbenih de- lavcev dovolj pomagali s prostovoljno delovno silo. Poudariti moram, da so bili večji uspehi tam. kjer so se direk- tor in organizacije skupno borili in nudili pomoč gradbenim podjetjem. Ta- kih primerov je bilo mnogo. Z razvijanjem industrije je rasla tudi naša proizvodnja. Če vzamemo le- to 1939. kot 100%, potem je v letu 1946. padla na 96,5%, in to zaradi tega, ker še ni bila izvršena obnova v vojni po- škodovanih podjetij. Zato pa se je v letu 1947. naglo dvignila na 167%, v letu 1948. na 257%, v letu 1949. pa na 304%. Če pogledamo, kako se je izpolnjeval plan proizvodnje, potem vidimo, da je bil v letu 1947. izpolnjen s 104,3%, v letu 1948. s 100,8%, v letu 1949. s 101%. Če bi nas vprašal kdo, ki ne pozna da- našnje Jugoslavije, kako je to mogoče, bi mu pač morali odgovoriti, da je da- nes v novi JugosUaviji vsaka tovarna, vsak rudnik in vsako delovišče bojna poljana, kjer naši delovni ljudje bi- jejo častno bitko za socializem. Kakor so nekdaj v osvobodilni borbi rasli he- roji, tako danes v borbi za socializem rastejo novi heroji — junaiki dela, na stotisoče udarnikov, novatorjev in raci- onalizatorjev, ki v težki borbi, večkrat s pomanjkljivo mehanizacijo, bijejo bit- ko z materijo in zmagujejo. Ustvarjajo nam kvalitetne izdelke, katerih nas ni treba biti sram pred inozemskimi in na katere smo lahko ponosni. Tovariš Kardelj je na zborovanju v Mariboru pravilno poudaril nagli tem- po naše industrializacije ter da smo dosegli že velike rezultate v borbi za odstranj en je naše podedovane zaosta- losti in za spremenitev Jugoslavije v napredno industrijsko deželo, ki bo la- hko potegnila tudi kmetijstvo iz nje- gove zaostalosti. Industrija in kmetij- stvo morata korakati vzporedno, ker se kmetijstvo ne more dvigniti brez razvite industrije v naši državi, indu- striji pa je potrebno kmetijstvo, po- trebna je hrana za delavce in potrebne so surovine za naše tovarne. Seveda nas čakajo tu še ogromne naloge, ki jih bodo morali naši strokovnjaki in delovni ljudje izpolniti. Jaz sem vam, tovariši in tovarišice, na kratko povedal naše uspehe, hočem pa vam povedati tudi naše težave in negativne pojave, M jih imamo, da bi jih spoznali in jih pomagali odpravljati. Poleg težav, ki nam jih je napravila kominformska blokada, ki smo jih v glavnem že premagali, imamo največje težave zaradi pomanjkanja delovne sile. V kapitalističnih deželah, pa tudi v nekaterih kominformskih deželah, vla- da brezposelnost. V naši družbeni ure- ditvi ne more biti brezposelnosti. Od kmetov ne moremo jemati več delovne sile, ker potem ne bodo polja obdelana. Poiskati moramo delovno silo, kjer jo je mogoče še dobiti — to so naše no- tranje rezerve. Kje so naše notranje rezerve? So še povsod v tovarnah, rud- nikih, gozdarstvu, pri gradnjih itd. Naša naloga je, da to rezervno delovno silo odkrijemo in jo zaposlimo na tistih mestih, kjer je primanjkuje. Z dolo- čanjem delovnih mest, postavitvijo pra- vilnih norm, z manjšimi mehanizacija- mi, ki jih lahko vsak obrat napravi sam, in z racionalizacijo tehnološkega procesa bomo lahko dobili precej de- lovne sile. Tu morajo naši inženirji in tehniki napraviti večji korak naprej in se ne smejo zadovoljiti z obstoječimi tehnološkimi procesi in z današnjim načinom dela. Tu jim morajo pomagati naše partijske in sindikalne organizacije. Posebno pa lahko pomagajo naši nova- torji in racionalizatorji, katerih pred- loge je treba bolj upoštevati, kakor pa doslej. Z večjo produktivnostjo dela bodo delavci sami kot taki pokazali, kje in pri katerem delu se lahko zmanjša šte- vilo delavcev. Nadalje je pri nas še vedno preveč izostankarjev, opravičenih in neopravi- čenih. Kaj to pomeni posebno v tovar- ni, ki ima vezan tehnološki proces! Ce eden adi dva manjkala, tudi ostali ne morejo delati. Moram omeniti, da bi tudi naši oblastveni organi,' ustanove in organizacije lahko mnogo pripomogle 7 manjšanju izostankov s tem, da ne bi v delovnem času klicali delavcev v svo- je urade. Ti izostankarji — opravičeni in neopravičeni — so napravili državi, to je naši skupnosti, veliko škodo s tem, da niso proizvajali, tako da nismo mogli dati dovolj industrijskih pred- metov na trg. Napravili so tudi težave svojim delovnim tovarišem, ki so mo- rali delati namesto njih. Imeli so tudi sami veliko škodo, ker so v letu 1949. izgubili nič manj kakor štiri milijarde dinarjev na zaslužku. Tretji negativni pojav je ta, ki se še ni v dovoljni meri ipopravil, da naši delovni ljudje ne štedijo s surovinami. Surovin za naše tovarne nimamo dovolj doma. Veliko jih moramo uvažati, za- nje moramo dati tudi težke devize, za devize pa moramo izvažati nam drago- cene surovine, kakor svinec, les, koruzo itd., samo blago, ki bi ga nujno potre- bovali doma za našo industrijo in pre- hrano. Vsak delavec v obratih, name- ščenec v pisarni se mora zavedati, da je vsako neštedlljivo ravnanje njemu v škodo. Z neštednjo surovin prav tako izgu- bimo letno milijarde, kakor .izostankar- ji, ki ne pridejo na delo. Za te devize, ki jih lahko prihranimo s pazljivim ravnanjem s surovinami, lahko kupimo še druge nam tako potrebne stvari. Naši ljudje se še niso naučili čuvati strojev. Stroji so dragocena stvar, po- sebno še novi komplicirani stroji, ki jih ne izdelujemo doma in jih kupuje- mo za drage devize. Imamo stroje, ki ki stanejo 2 do 5 miilijonov dinarjev, Stroji, ki morajo delati vsaj 10 do 15 let. Naši odgovorni ljudje nimajo pravega odnosa do stroja in dajo na tak stroj delati delavca, ki se ni učil te stroke, ali pa delavca, ki je pred kratkim prišel s polja. Tu je dvojna škoda. Prvič, tak delavec ne zna stro- ja dovolj izkoriščati ali pa ga pokvari. Res je to, da je prišlo s kmetov na sto- tisoče novih delavcev, ki takega stroja še niso videli, todi s hitrimi tečaji in z obvezovanjem delavcev, ki znajo delati na strojih, da vsak od njih po enega novinca nauči in mu pomaga, se da mnogo narediti, da se stroji bolj čuvajo kakor pa sedaj. Malomarne je pa treba poučiti. Če to ne pomaga, pa jih je treba premestiti na drugo delo. Te težave ali napake, ki sem jih na- štel, se ne dajo samo z dekretom od zgo- raj odpraviti. Tu morajo-pomagati tudi naši delovni kolektivi in delavski sveti pri vodstvu tovarn, ki so nadaljnja raz- širitev naše socialistične demokracije, s svojimi nasveti in kritiko. Delavski sveti morajo pomagati tudi pri odkri- vanju skrite notranje rezervne delovne sile v naši industriji, pri pravilni raz- poreditvi delovnih mest in pri postav- ljanju norm, posebno pa še — kar je zelo važno danes ob tolikem pomanjka- nju moške delovne sile — kje in na ka- terem delovnem mestu se lahko zaposli ženska delovna sila. Hotel bi poudariti potrebo budnosti, o kateri je tovariš Tito tako prepričljivo govoril v Splitu. Našo budnost moramo zaostriti, ne smemo pa je spremeniti v sumničenje. Tovariši in tovarišice! Govoril sem o težavah, s katerimi se kot minister in- dustrije vsak dan borim. Dovolite mi, da se dotaknem še nekaterih kmečkih vprašanj, ker so to tudi vprašanja va- šega okraja Naše kmetijstvo se ne raz- vija tako hitro, kakor se razvija indu- strija čeprav niso bili vloženi mnogo manjši napori za dvig kmetijstva, kakor za industrijo. Od stare Jugoslavije po- dedovana velika zaostalost kmetijstva ter konservativnosti našega kmeta so velika ovira za razvoj našega kmetij- stva. Rodovitna zemlja se ne da zgraditi kakor tovarna, temveč jo lahko prido- bimo samo z melioracijo, izsuševanjem močvirja in jezer ter z namakanjem. Delo v tej smeri je v novi Jugoslaviji že precej napredovalo. Na Lonjskem polju, Na Skadrskem jezeru in v Make- doniji se vrše ogromna dela. Nastali bo- do veliki kompleksi rodovitnih polj, kjer bomo sejali bombaž, riž in pšenico. Tudi v Sloveniji imamo razna melio- racijska dela. Slovensko kmetijstvo ima poseben karakter, ki se v mnogočem razlikuje od ostalih pokrajin Jugosla- vije. Imamo hribovite terene, na kate- rih dobro uspeva živinoreja, nižje doli- ne in ravnine, kjer dobro uspeva žito in industrijske rastline. V Sloveniji ka- kor tudi drugod, bi se lahko pridelalo mnogo več hrane pri bolj intenzivnem in racionalnem izkoriščanju zemlje, ka- kor pa se pridela danes. Razumljivo je, da pri današnjem po- ložaju ne moremo še dati našim zadru- gam in kmetom dovolj strojev in umet- nih gnojil, ker moramo še kupovati stroje za našo industrijo. Domača pro- izvodnja kmetijskih strojev še ne more zadovoljiti naših potreb, čeprav se je produkcija dvignila na štirikratno pred- vojno višino. Konec petletke pa bo na- ša industrija lahko dala našim zadru- gam večjo količino traktorjev in drugih strojev. V Sloveniji ni tako veliko po- manjkanje poljedelskih strojev in gno- jil kakor drugod in bi se tudi lahko z obstoječimi stroji in živinsko vprego ter s prosto kooperacijo dela nepri- merno dvignil efekt kmetijske proiz- vodnje. Iz naših vasi bo treba pregnati konservativnega duha in preiti z in- dividualnega gospodarstva na zadružno gospodarstvo. Naši sovražniki govore, da hočemo kmetom vzeti zemljo. Zemlja ni tovarna. Mi smo vzeli kapitalistom tovarne, ker so izkoriščali delavce in iz- važali profite v inozemstvo. Vedeli smo, komu moramo dati tovarne. Vzeli smo jih kapitalistom in dali delavcem, ki v njih delajo, tovarne so postale ljudska imovina. Zemlja sedaj ni več last fev- dalca, naših kmetov ne izkoriščajo več grofje advokati in razna druga gospo- da, katerim je bila zemlja ob osvobo- ditvi odvzeta in podeljena kmetom. Naj omenim besede tovariša Tita, ki je do- volj jasno povedal, da je zemlja kmeč- ka in ostane kmečka za večne čase, zemlja mora ostati samo tistemu, ki na njej dela. Mi hočemo naše vaško gospodarstvo dvigniti iz zaostalosti. To pa je mogoče samo na ta način, da preidemo iz in- dividualnega na zadružno gospodarstvo. Zato pa so nam potrebne zadruge. Ne silimo nikogar v zadrugo, hočemo samo dvigniti življenjski standard tudi za kmeta. Zadruga je nov način organizi- ranega življenja na vasi. Kmetje se bo- do sami prepričali, ko bodo videli, ozi- roma že sedaj uvidevajo, da zadružni kmet veliko bolje živi kakor pa indi- vidualni kmet in da zadruga vse laže izvršuje svoje dajatve državi, kakor pa posamezni kmet. Stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto III. — Štev. 12 Vsi na volitve za srečo in blaginjo naših narodov, za nadaljnji razvoj naše Laški sektor je pripravljen za volitve Razgibanost za volitve je izredno močna. Že nekaj časa se vršijo po kra- jevnih odborih masovni sestanki, po vaseh se zbirajo vaščani in obravnavajo vsa vprašanja, ki so važna za nas vse in za nijh posebej. V Sv. Jederti so že zadnjo in prejšnjo nedeljo popravljali dovozno cesto, ki je v zelo slabem stanju. Razumevajoč po- trebo odkupa, je večina kmetov v pred- volivnem času izpolnila obvezne oddaje. Tehnične priprave so izvršene, volivni odbori so se na sestankih do podrob- nosti spoznali z novim zakonom o volit- vah poslancev v Ljudsko skupščino. V krajevnem odboru Debro-Kuretno so se na masovnih sestankih pomenili o Osvo- bodilni fronti, o utrditvi iste in sprejetju še nekaterih posameznikov, ki do sedaj niso bili člani. Razen izjemnih prmerov, kakor je Oštir iz Debra in Drnovšek kot največji kmet v tem KLO, se je ravno v predvolivnem čašu odbor izredno izka- zal pri odkupih in dosegel sorazmerno veliko večje uspehe in pokazal večje r^umevanje, kakor n. pr. KLO Marija Gradec, ki je gospodarsko vsaj štirikrat močnejši od njega. Laško samo je za predvolivno tekmo- vanje sprejelo konkretne naloge, ki jih izvršuje in jih bo izvršilo tako, kakor 6i je zadalo. Pred kratkim organiziran izobraževalni tečaj je dobro obiskan, problem vodovoda bodo po obljubah re- šili še v teh dneh, ravno tako tudi vpra- šanje prenosa starih kopališčnih kabin, ki so bile do sedaj neuporabljive in tudi kvarile izgled laške okolice. Aktivisti v Laškem so in bodo še do volitev in dan samih volitev pomagali pri delu na terenu- OF in ostale organi- zacije v KLO Marija Gradec imajo pred volitvami še precejšnje naloge, da pred: vsem prikažejo nekaterim ljudem naše skupne potrebe, da jim bodo do po- drobnosti raztolmačile govor, ki ga je imel pred kratkim tov. Kardelj v Čr- nomlju in v katerem jasno nakazuje vsem kmetom naloge skupnosti. Prav posebno se bodo morale potruditi množične orga- nizacije, da bodo izboljšale dosedanji odnos kmetov do skupnosti v vaseh Lažiše, Dol in Sv. Peter. Zelo važno nalogo, ki jo bodo akti- visti v tem času pred volitvami še opra- vili na vsem laškem terenu je pregled posejanih površin, kot osnove za pridelke v letošnjem letu in s tem v zvezi vddaje, ki iz tega izhajajo. Nič manjša naloga, ki jo opravljajo krajevni odbori s pospe- šenim tempom, je čiščenje in škrop- ljenje sadnega drevja. Skratka reševanje gospodarskih nalog, ki so podlaga za pravilen razvoj našega kmetijstva je osnovna točka, na katero se je skoncen- triralo vse delo prebivalstva na laškem sektorju. Sedanja aktivizacija in interes ljudstva za naštete probleme, ki so jih nakazali naši državni voditelji po pred- volivnih zborovanjih so dokaz, da se naše podeželje spreminja v pravi smeri, da se vrši nujna preobrazba, ki je pod- laga za zboljšanje našega kmetijstva za večji pridelek za boljšo prehrano. Laško in okolica je pri vseh doseda- njih volitvah pokazalo, da lahko izvrši marsikaj, da stoji na čelu ostalih sek- torjev in da tudi pri teh volitvah ne bo pustilo iz rok prvega mesta, ki si ga je priborilo in katerega je sposobno tudi obdržati. Z izvrševanjem vseh sklepov, v tekmovalnem načrtu, z najlepšimi vo- lišči in s 100 odstotno udeležbo na vo- litvah, bodo na tem delu okraja Celje- okolica Laščani dokazali, da je izgrad- nja socializma za njih kot za nas vse glavni cilj in stvarna težnja. Velika predvolivna aktivnost članov Osvobodilne fronte mesta Cella V mesecu februarju so člani Osvobo- dilne fronte mesta Celja na masovnih sestankih sprejeli kandidatne liste za poslance v Ljudsko skupščino. Že prvi predvolivni sestanki so pokazali vi- soko zavest, saj lahko trdimo, da je sodelovalo pri sprejemanju kandidatov za poslance preko 80 odstotkov celotne- ga članstva OF. Vse masovne organiza- cije Osvobodilne fronte, posebno pa sin- dikati so z velikim delovnim elanom in z udeležbo na predvolivnih sestankih dokazali, da v celoti sprejemajo kandi- date Osvobodilne fronte. Široko tekmo- vanje, ki je zajelo vse prebivalstvo Ce- lja, že beleži do danes precejšnje uspehe. K temu tekmovanju so se pridružili tudi upokojenci, ki so na svojem predvoliv- nem zborovanju, kjer so bili skoraj vsi, sprejeli široke obveznosti, katere častno izpolnjujejo. To tekmovanje je sprožilo široko prosvetno delo in naša sindikal- no-umetniška društva pridno nastopajo po vaseh in na ta način združujejo me- sto z vasjo. Pripravljen je obširen pro- gram ki ga bodo izvajali na dan volitev preko centralnega ozvočenja. Terenski odbori OF že pristopajo k okrasitvi hiš in volišč, da bo 26. marec res velik praz- nik za člane Osvobodilne fronte. Samo v zadnjih desetih dneh so na masovnih predtvollivnih sestankih člani OF sprejeli v svoje vrste preko 200 no- vih članov. Najboljši teren pri sprejema- nju je Čret, ki je samo v zadnjih dnevih sprejel 61 novih članov tako, da zajema v fronto vse volivne upravičence. Nič slabši pri sprejemanju novih članov niso aktivi Zavodna, Jožefov hrib, Dobrava, Lokrovec, Tremarje in Dolgo polje. Tudi ostali aktivi so se obvezali, da bodo do volitev sprejeli v svoje vrst evse tiste, ki imajo pogoje za vstop v Fronto. Tako bodo Celjani dočakali volitve vsi, kot člani OF razen tistih, katere Fronta v svoje vrste ne sprejme. Poleg sprejemanja skrbi OF tudi za vi- soko politično zavest svojega članstva. V zvezi s tem je bilo v zadnjem času organiziranih na vsakem terenskem od- boru najmanj po 5 masovnih predvolivnih sestankov, na nekaterih terenih pa tudi več kot 10. Razen širokih, se Fronta po- služuje tudi ožjih, hišnih sestankov, tako da bo zajela v predvolivno aktivnost v celoti vse člane in, da bodo izven ak- tivnosti ostali le špekulanti, saboterji in reakcionarji. Vse to dokazuje, da bodo volitve na dan 26. marca uspešno izve- dene, da bodo na volitve prišli vsi de- lovni ljudje in volili listo Osvobodilne fronte ne pa črno listo, to ie listo re- akcionarjev, saboterjev in kominformskih klevetnikov. Poleg te široke politične razgibanosti se Fronta s svojimi organizacijami po- sebno pa s sindikati udeležuje prosto- voljnega dela. V prostovoljnem delu so se posebno izkazali člani sindikata, saj so vsi razen nekaterih, ki se še ne za- vedajo svoje dolžnosti, izvršili najmanj po 4, večji del delavstva pa po 8 in do 16 prostovoljnih ur v čast volitev. Za nji- mi ne zaostajajo terenski aktivi, ki orga- nizirajo prostovoljno delo na terenu, oredvsem Zg. Hudinja, Dolgo polje, So. Hudinja in ostali. Potrebno pa je, da terenski odboni obveznosti, katere so sprejeli na predvolivnih sestankih o pro- stovoljnem delu tudi vsi izvrše. Kljub nekaterim pomanjkljivostim, ki se še dogajajo dannes na terenu, smo si- gurni, da bodo člani OF te nepravilnosti sami odpravili in šli na volitve sto od- stotno tako kot so sklenili, w V Šoštanju je mladina imela okrajno konferenco V nedeljo 19. marca je bila v Šoštanju Okrajna mladinska konferenca, na katero so prišli delegati iz vseh krajev okraja. Na konferenci sta bila navzoča tudi sekretar Oblastnega komiteta LMS za ljubljansko oblast tov. Markič Stane in predstavnik uprave »Mladinske knijge« ter zastopniki množičnih organizacij in jugoslovanske armade. Tovariš Ravljen, sekretar Okrajnega komiteja LMS za okraj Šoštanj je v svo- jem govoru podčrtal, važnost volitev v Zvezno skupščino in Svet narodov. Dalje je v svojem govoru ožigosal Vso nesram- no politiko Informbiroja. Vsi navzoči de- legati so z burnim ploskanjem in vzkli- kanjem maršalu Titu in Centralnemu komiteiu Komunistične partije Jugoslavi- je odobravali politiko, ki jo vodi naša Partija in državno vodstvo do vodstva Sovjetske zveze in ostalih držav ljudske demokracije, kakor tudi do zapadnih im- perialističnih držav. Tovariš Ravljen je še nadalje govoril o delu mladine v okraiu, o njenih uspe- hih in tudi napakah. Pohvalil je kmečki aktiv Lokcvica in mu pozneje dal pre- hodno zastavico. V Lokovici so znali s pestrimi oblikami dela pritegniti vso mladino v organizacijo LMS. Pohvalil je tudi delavski aktiv Industrijskega ma- gazina Velenje, ki je pred volitvami skle- nil nakopati 90 ton premoga in ga do da- nes nakopal že 65 ton. Tudi ta aktiv je prejel prehodno zastavico. Lepe uspehe so dosegli tudi delavski aktivi v tovarni otroške knofekciie v Šoštanju, aktiv Gra- disa Velenje in LIP-a Nazarje, Slabo pa je delo mladinske organizacije v tovar- ni usnja v Šoštanju. Mladinske grupe si- cer obstojajo, vendar je njihovo delo mr- tvo in nimajo povezave s sindikalno po- družnico ter ostalimi množičnimi organi- zacijami. Na splošno so v okraju pre- malo skrbeli, da bi se mladina tudi te- lesno in duševno razvedrila. Premalo je še vključene mladine v SKUD-e in KUD saj jo je v celem okraju vključene le 320, kar je izključno premalo. V kmečki delovni zadrugi Radmirie j« 9 mladincev, vendar njihovega dela v mladinski organizaciji ni opaziti nikjer. Tudi aktiv mladine v Kokarjih ni nič po- krenil proti kmetu Ilovšeku, ki se je na sredi vasi izrazil, da raje z mlekom krmi svinje, kakor da bi ga dal tej go- lazni. Za golazen je on smatral otroke naših delavcev, ki dnevno največ podri- našajo k izgradnji socializma, V čast volitev tekmuje v delu med se- boj 45 mladinskih aktivov. Mladina rud- nika Velenje in LIP-a Nazarje se je v ce- loti udeležila prostovoljnega dela za vo- livni fond. Mladina Kmečke delovne za- druge Bočna ter državnega posestva Ravne se z vso skrbjo pripravljata na spomladansko setev. Mladina iz Škal in Velenja pa pomaga frontovcem pri po- pravljanju krajevne ceste. LokoViška mla- dina ima organizirane agitacijske grupe, ki so vse že na delu. Na predvečer vo- litev bodo po gričih in vrhovih zagoreli kresovi, ki jih mladinci in mladinke že pripravljajo. Mladina rudnika lignita Velenje je po- darila Okrajni konferenci maketo dvi- galnega stolpa, mladina iz Lokovice pa lepo oljnato sliko, delo mladinca Skorn- šek Mišota, ki je pravi umetnik. Na konferenci je govoril tudi predstav- nik Jugoslovanske armade podporočnik Jakše Gustl. Ob zaključku konference je spregovoril še sekretar Oblastnega ko- miteia LMS tovariš Markič. Pozval je mladino še na nadaljno požrtvovalno delo pri izpolnjevanju vseh nalog, ki nam jih zadaja izgradnja socializma in naša KP. Pred zaključkom konferpnne sn dele- gati sprejeli konkretne sklepe za na- daljne čim uspešnejše delo. Na konfe- renci so bili izvoljeni novi člani Okraj- nega plenuma LMS, ki bodo na svoji prvi seji izvolili iz svoje sredine biro. Iz- voljeni so bili tudi delegati za oblastno mladinsko konferenco, S konference sta bili poslani resoluciji Centralnemu komiteju KPS v Ljubljano in Centralnemu komiteju KPJ v Beograd. Nadaljevanje govora tovariša Franca Leskoška Kako rastejo zadruge, nam dokazuje- jo sledeče številke: leta 1945 je bilo v Jugoslaviji ustanovljenih 31 zadrug, v letu 1946 se je njihovo število zvišalo na 454, v letu 1947 je naraslo na 779, v letu 1948 na 1318, a leta 1949 se je šte- vilo zadrug dvignilo na 6626. Poglejmo, kakšno število zadrug odpade na Slo- venijo. V letu 1945 po ekspropriaciji zemlje veleposestnikov sta bili ustanov- ljeni dve zadrugi, v letu 1946 je njihovo število naraslo na 29, v letu 1947 na 68, v letu 1949 pa je naraslo na 340 zadrug, 1. marca letos pa je biLo v Sloveniji 366 zadrug. Stanje zadrug v ostalih repub- likah pa je naslednje: V Srbiji je 1857 zadrug na Hrvatsikem 1595, v Bosni in Hercegovini 1508, v Makedonija 833, Črna gora pa ima 473 zadrug, to je 107 zadrug več kakor Slovenija, ki je več kot za polovico večja od Črne gore. Hočem vam povedati še nekaj številk, kako se razvija naše kmetijstvo. V letu 1946 smo pridelali 191.159 vagonov pše- nice, v letu 1949 pa 269.800 vagonov, to je za 77.641 vagonov več. Koruze smo pridelali v 1946. letu 175.580 vagonov, v 1949. letu 499.200 vagonov ali 323.620 va- gonov več. Ječmena smo pridelali v letu 1946 33.780 vagonov, v 1949. letu 45.045 vagonov, kar je za 12.265 vagonov več. Riža smo pridelali v 1946. letu 17.520 vagonov, v 1949. letu pa 36.260 vagonov, to je za 18.740 vagonov več. Od tega se je v Sloveniji pridelalo koruze v 1946. lastveni ukrepi o obveznih dajatvah in odkupu kmetijskih pridelkov in lesa v skladu z našimi načeli, ter da mora vsak prispevati po svojih močeh za izvršitev petletnega plana. Sprememba socialne strukture v naši državi zahteva več hrane za mesta in naše industrijske centre. V primerjavi z letom 1939 se je število prebivalstva v mestih in industrijskih centrih znat- no povečalo. Od osvoboditve do danes je prišlo iz vasi v mesta oziroma tovar- ne in rudnike ter ostale stroke okoli 900.000 novih ljudi. To pomeni, da je manj ljudi na vasi, da se je pa s tem povečalo število delovnih ljudi, katerim mora država preskrbeti hrano. Da pa se poveča produkcija hrane, ki bo za- dostovala našim potrebam, pa se zahte- va intenzivno delo v kmetijstvu. Kmet ne more delati brez orodja brez obleke, brez čevljev in brez drugih industrij- skih potrebščin, ki mu jih ustvarja de- lavec, delavec pa ne more živeti brez hrane, ki mu jo kmet prideluje. Slabo izpolnjevanje naših odkupnih planov je nož v hrbet našemu delavcu v tovar- ni, v rudniku, na gradnji in na želez- nici, je ovira pri izvrševanju naših in- dustrijskih in gradbenih planov. Ne smemo nasedati kričanju o previsokih odkupnih planih špekulantskih elemen- tov v kmetijski proizvodnji. Uvesti mo- letu 4892 vagonov, v 1949. letu pa 6265 vagonov, t. j. za 1373 vagonov več. "Pše- nice se je pridelalo v 1946. letu 526« va- gonov. elta 1949 pa 6827 vagonov, t. j. za 1559 vagonov več. Kakor vidimo, zadružništvo v Slo- veniji ni v toliki meri naioredovalo. kakor v ostalih republikah. Te številke nam dokazujejo, da so kmetje v ostalih republikah prej prišli do spoznanja, da je zadružno gospodarstvo veliko bolj napredno in da prinaša večje koristi samemu kmetu, kakor pa individualno gospodarstvo. Tovariši tovarišice! Naš slovenski kmet je še zelo konservativen, drži se starih navad in pravi: »Kakor je delal moj oče, tako bom delal jaz in tako bo prav«. Mi pa nismo stvari na pravilnem koncu zagrabili in delamo grobe napake. Ne smemo kmeta siliti v zadruge, ne smemo pa dovoliti vaškim bogatašem, ostankom politične reakcije in reakcio- narni duhovščini ter kominformskim iz- rodkom, da bi vodili politiko na vasi, da begajo naše kmete z alarmantnimi vestmi, kakor poskušajo sedaj v voliv- ni kampanji, ko pravijo, da bodo volitve pod angleško ali rusko kontrolo ter da bo kmalu drugače. Pri nas je res vsako leto drugače. Pri nas je res vsako leto drugače in bo tudi naprej vsako leto drugače, to se pravi, boljše. Zato gra- dimo socializem, da bo boljše. Vsako leto raste naša industrija in kmetijska proizvodnja in to »drugače« delajo naši narodi sami in nikdo drugi. To »dru- gače« delajo naši junaki dela, udarniki, novatorji in raoionalizatorji v tovarnah, rudnikih in obdelovalnih zadrugah. Ne morejo pa spremeniti, »da bo drugače«, razni vaški bogataši, ostanki politične reakcije, reakcionarna duhovščina in kominformski izrodki. Našemu kmetu moramo pojasnjevati in pomagati, da bo postal razgledan člo- vek, da bo čutil široke probleme in in- terese naše gospodarske državne skup- osti. Premalo mu pojasnjujemo, da mo- ra tudi on prispevati določena breme- na, kakor jih delavec, da so razni ob- ramo točno evidenco kapacitet poljedel- ske proizvodnje in preprečiti špekulan- tom izmikanje pred obveznimi dajat- vami, s tem pa preprečiti preveliko o- bremenitev srednjega in malega kmeta. Odpraviti se morajo napake pri odku- pih, ki se še vedno dogajajo. Te na- pake prihajajo od tod, ker ljudski od- bori nimajo točne evidence o površini obdelovalne zemlje, ki jo večkrat kmetje tudi skrivajo, ker ne vodijo toč- ne evidence o izvrševanju setvenega plana, ker ni zadostne kontrole, kako setev uspeva in koliko je vsak kmet pri- delal. Te napake prihajajo tudi od tega, ker okrajni ljudski odbori večkrat šab- lonsko prenašajo razreze na krajevne ljudske odbore, ti jih pa zopet šablon- sko prenašajo na kmete, ki pa potem večkrat ne morejo izvršita svoje dolž- nosti, špekulant se pa pri tem izmakne svojih večjih obvez. Pravilno reševanje je mogoče samo na način, da se skupno rešuje setev, žetev in odkup. Kmet mo- ra vedeti, kakšen je njegov plan setve, potem si bo znal sam izračunati, ko- likšna bo žetev ob dobri ali slabi letini. Vedeti mora, koliko mora prodati dr- žavi in kaj mu ostane za lastno prehra- no ali za svobodni trg. Pri reševanju vseh teh problemov mo- rajo sodelovati Ljudska fronta in zbori volivcev. Ljudstvo samo mora biti kon- trolor ne le navzgor pri kontroli raz- rezov, temveč tudi navzdol pri kontroli o izvrševanju odkupa. Ljudstvo mora samo prisiliti k izpolnjevanju obvez- nosti špekulante, ljudstvo mora samo povedati, komu je bil odkup prenizko ali previsoko postavljen. Vsakdo pa se bo proti previsoko odmerjenemu odku- pu lahko pritožil, za kar ima pravico po uredbi. Sedaj se pripravlja nova uredba, ki jo bodo vsi kmetje z zado- voljstvom sprejeli in po kateri bo cela količina obveznega odkupa, ne samo ži- ta, ampak vsega, kar se obvezno odku- puje, pokrito z boni za industrijsko bla- go. Ves sistem bo tako organiziran, da bo kmet ob začetku leta vedel, koliko mora dati državi in si bo vso svojo proizvodnjo temu primerno plansko uredil in bo siguren, da bo lahko z viškom svobodno gospodaril. Tedaj bo lahko izpolnjevati svoje obveze. Izpol- niti pa se bodo morale tudi obveze iz anskega leta, ker se bodo sicer rčaunale k letošnjim obveznostim. ' Tovariši in tovarišice! Mi skupno gra- dimo to državo. Delavci in kmetje mo- rajo skupaj korakati. Danes delavci vla- gajo vse svoje sile in se do kraja žrtvujejo za zgraditev naše industrije. Potrebno je, da je tudd kmet toliko požrtvovalen in da se zaveda, da tega, kar daje državi ,ne daje v'žepe kapita- listov ali drugim izkoriščevalcem, tem- več da daje delavcu, ki napreza vse svoje sile v tovarni, da ustvari močno industrijo, ki bo baza za dviganje kme- tijstva. Zveza delavcev in kmetov je tista velika sila, ki bo — združena v Ljudski fronti pod vodstvom Komuni- stične partije — zgradila socializem. Še nekaj o p oli tičn o - pr osvetn em delu na vasi. Cital sem v Celjskem tedniku, da je v Sloveniji v Celju najbolje orga- nizirano prosvetno delo. Ko sem lansko leto imel konference po vašem okraju, sem videl, da kulturnih prireditev sicer res ne manjka, da se pa na politično prosvetnem področju premalo dela, kar se izraža na slabostih odborov Osvobo- dilne fronte in na krajevnih ljudskih odborih. V Osvobodilni fronti so orga- nizirani vsi naši delovni ljudje. OF ni samo velikanski delovni kolektiv, mar- več je tudi šola za vzgojo naših ljudi v socialističnem duhu. V tej šoli bi se mo- rali vzgajati sposobni in zavedni ljudje, ki bi prenašali svoje znanje tudi na one, ki so še izven Fronte in se ne udeležu- jejo političnega življenja v njej. V pro- vetno delo ne spada samo kulturna pri- reditev, najvažnejše na vasi je politična vzgoja. Tovariši in tovarišice! Govoril sem sa- mo o konkretnih stvareh, ker ste sedaj v volivni kampanji slišali in čitali mno- go govorov naših vodilnih tovarišev. Govoril sem vam o naših uspehih, kon- kretnih težavah in nalogah. Socializem graditi ni lahko. Treba je vložiti vse sile, zlomiti vse zapreke. Uspehi nas ne smejo uspavati, težav se ne smemo ustrašiti, napake pa moramo popravljati in naloge izvrševati. Tako nas uči naša Partija in tovariš Tito. V Belih vodah bodo zidali novo šolo Na zboru volivcev, ki je bil v Belih vodah preteklo nedeljo se je zbralo 170 volivcev. Po referatu, ki ga je podal to- variš Volk Miloš iz Šoštanja so se vsi zborovalci živahno razgovarjali o volit- vah in raznih gospodarskih nalogah. Go- vorili so o planu setve, o odkupih, vzre- ji živine, o kulturnoprosvetnem delu, o komuntlni dejavnosti itd. Sklenili so, da bodo ustanovili krajevno čevljarsko de- lavnico, apnenico in opekarno. Za novo šolo, ki se bo gradila v Belih vodah, bo dal zemljišče kmet Rezoničnik Miha. O- stali kmetje in posestniki pa bodo dali za novo šolo najmanj po tri drevesa, ki jih bodo sami posekali in pripravili. Vsak bo poleg tega opravil še po dve vožnji za prevoz lesa in ostalega gradbenega materijala. Volili bodo v Belih vodah vsi že v do- poldanskih urah in dali s tem priznanje svoji ljudski oblasti. Kmečka obdelovalna zadruga „Kaiuh" v Dobrni pred volitvami V kmečki obdelovalni zadrugi »Kajuh« v Dobrni so začeli s spomladanskimi deli. Ko so po Dobrni zarezali privatni kme- tje prve brazde, so traktoristi iz Celja pomladansko oranje na zadružnem po- sestvu že končali. Velika površina pre- oranih njiv bo v prvih pomladanskih dneh posejana in posajena. Zadružniki so se kar na žiroko lotili gradnje. V starem svinjaku, ki je mračen, nezračen in pre- tesen, se stiska sedaij 17 svinj in 21 mla- dičev. Zadružniki vedo, da v takih hle- vih hitro izbruhnejo bolezni, zato so ure- dili nov svinjak. Zadnje poslopje za vr- sto gospodarskih stavb je že razpadlo. Preuredili in prezidali so zgradbo. Nov svinjak bo imel 16 pregrad. Okna so v hlevu velika kot pri stanovanjskih hišah. Od vsake pregrade so speljali odvodne cevi v gnojno jamo, prizidali kuhinjo in drvarnico. V kratkem bodo svinje prese- lili v nov svinjak, Z delom so v času pred volitvami še posebno pohiteli. Od tega bodo imeli dve koristi. Dostojno bodo počastili volitve, sebe pa razbre- menili za delo na polju, ki se z dneva v dan vse bolj odpira. V Lesičnem se bodo polnostevilno udeležili v litsv Pred kratkim je obiskal Pilštanj pod- predsednik vlade Ljudske republike Slo- venije tovariš Sergej Krajgher. Pričakali so ga tudi pionirji, ga pozdravili s pe- tjem, deklamacijami, pionirka pa mu je izročila šopek. Tovariš minister je v svojem govoTU opisal današnji položaj, napore Ljudske oblasti za dvig življenjskih pogojev de- lovnega ljudstva in delo za uspešno iz- vedbo Petletnega plana. Z volivci je to- variško razpravljal o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na podeželje. O volitvah ni bilo dosti besed, ker so volivci izjavili, da ga dobro poznajo še iz Narodnoosvo- bodilne vojne, ko je bil na Kozjanskem sekretar takratnega celjskega okrožja. Da bi organiziral oborožen odpor, je bil tovariš Krajger tu že leta 1941, ko ije o- kupator pričel seliti naše ljudi. Z njimi je preživljal najtežje dni, pa so veseli, da mu lahko izkažejo svo avstrijski film BELI SEN KINO ŽALEC Od 29—30. marca ruski film ZA SREČO TISTIH, KI SO NA MORJU KINO »UDARNIK« VELENJE 25. in 26, marca angleški film KARNEVAL 29. in 30. marca ameriški film Mr, SMITH V SENATU Prvenstvo slovenske lige v nogometu Republiška liga KLADIV AR : NAFTA (Dolnja Lendava* 2 : 1 (2 : 0) Mladinska nogometna liga ODRED (Ljubljana : KLADIV AR 3 : 1 (2 j 0) Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Titov trg 1 — Tiskala Celjska tiskarna