Letnik 2.
Maribor, petek 11. aprila 1919.
Stev. 82.
Neodvisen političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4 50 mesečno, četrtletno K 13'50, polletno K 27’—, celoletno K 54'— Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 4'—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik po 5. uri popoldne z datumom drugega dne.
Posamezna številka stane 20 vin.
Uredništvo in uprava:
Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice)
Telefon št. 242.
Ne imejmo obzirov.
Dobrih štirideset let se je Nemčija pripravljala na vojno, Vse njeno delo, kulturno in gospodarsko, je prevevala lp ena sama ideja, zagospodovati celemu svetu. Iz Berolina so šle niti po celem svetu. Kamorkoli smo pogledali, povsod smo videli nemške politične agente, ki so z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi širili misel syetoynega nemškega gospodstvn. Z nemškimi markami so kupovali duše. In tako so po vseh državah razpletli agitacijo, obenem pa tudi dobro zamišljeno špionažo.
Česar pa niso mogli izvršiti z agitacijo, s podkupovanjem, to so poskušali z gospodarskim delom. Velika industrijska Nemčija je preplavila s svojimi izdelki cel svet. Nemška trgovina se je polagoma polaščala svetovnega trga.
Navzlic temu premišljenenfu zistematične-tnu delu se je Nemčija uračunala. Njena kalkulacija je bila dobra, le pri' Seštevanju se je zmotila. Na eni strani štiri-države, na drugi strani pa ostali svet. Toda kdor pozna značaj nemškega' naroda, ve, da je Nemčija navzlic temu slabemu še vedno računala na zmago. Domišljavost in bahavost označujeti nemški narod. To vidimo zdaj, ko leži nemški narod premagan in s oro uničen na tleh, ko steguje sestradane roke, da mu dobri, toda zaničevani sosed vrže par drobtin. Nemci se še danes ne
V demokratični državi.
(Konec?)
A naselbine so se večale, nastale so dežele, nastale so države.
Moč in oblast izvoljenega glavarja je rastla in se osamosvajala.
Ondi, kjer je hila popustljivost prebivalcev prevelika, si je prisvojil vladar vso moč in oblast ter jo izvajal po svoji volii
°Z\nf-žel|e in z^,e^ «%!h poda-nikov. Vladal je svojevolno, despotično
V drugih deželah in državah je zopet vladal glavar svoje ljudstvo s svojimi prija-telji-ministri, s katerimi je izdajal postave in naredbe, ne da bi se oziral pri tem na voljo svojega ljudstva.
Ondi, pa, kjer podaniki niso pustilj vladarju povsem proste roke, jih je vladal z ljudskimi zastopniki, kateri so mu razodevali želje in zahteve njegovih podložnikov.
■Jaz in moj rod smo vkušali vse tri načine vladanja., — Bili smo popustljivi in trpeli smo čez mero! — Vladar s svojimi ministri nas je mučil in stiskal, da je bila groza! Godrnjali smp in se potom svojih zastopnikov pritoževali, a dosegli nismo ničesar! Palica je sledila biču in to se je vrstilo dan za dnem na naših hrbtih. — Že smo se udajali brezčutnosti, tedaj pa se zruši
zavedajo, da so premagani in da kot taki ne smejo drugega, nego prositi milosti in pravičnosti. Že danes, ko mirovna konferenca še ni odločila o njihovi ugodi ter jim narekovala zasluženo kazen, groze, da bodo že pokazali, ko se zopet okrepe po .dobljenih batinah.
In čeprav se jim v naši državi godi precej drugače nego se godi njihovim bratcem v Nemčiji in Nemški Avstriji, vendar jim ne dopušča žilica, da bi ne ruvali proti državi. Na eni strani se vežejo z Italijani in Mažari proti nam, na' drugi strani pa skušajo dobiti naše slovensko ljudstvo na svojo stran ter je navdušiti za Nemško Avstrijo.
Ker so že tako intimni prijatelji Italijanov, tedaj bi bilo zelo priporočljivo, da se tem našim Nemcem da okusiti način, kako postopajo Italijani z našimi slovenskimi brati v ozemlju, ki je po pravu še vedno naše. Menimo, da bi potem delali popolnoma drugačne obraze.
Naši merodajni krogi, predvsem vlada, so pa vedno še preobzirni, pretolerantni. Toda pomisliti je treba samo eno. Kaj bi bilo, če bi Nemci zmagali Menda bi nam Slovencem ne rezali debelih kosov belega kruha.
Vendar se je pa konečno vlada vendarle odločila h koraku, ki je bil že zdavnaj potreben. Ukazala je namreč, da se izženejo vsi odpuščeni uradniki in uslužbenci. S tem bo vlada koristila na dve strani. Ti odpuščeni uslužbenci so bili najnevarnejši elementi. Večinoma jih je bivša avstrijska vlada poslala med nas Slovence, da širijo germanizacijo.
vladarjeva hiša in podsuje njega in njegove ministre.
Moj rod izrabi priliko in se osamosvoji.
In zdaj prijatelj ?! — Ko bi Ti videl življenje!
Vstali so preroki, ki so kadili pokojnemu vladarju — vstali so voditelji in ljudski zastopniki, ki so se klanjali, zatajevali in prodajali svoj rod vladarjevemu tronul — Vsi so vstali irl hoteli postati vladarji!
Ljudstvo je želelo svobode in bratstva — in ti so mu jo obljubljali! Želelo je enakost in pravico — ti so mu jo obljubljali. — Toda Pe 1 — Le njih jezik, njih vladoželjnost mu je obljubljala, a njih srce ni vedelo o teh obljubah!
Čutilo je zbegano ljudstvo njih prevaro, rado bi jih zavrglo, toda moralo se iim ie vdati! —	1
Dobro jih je poznalo nesrečno ljudstvo, sai mu niso obljubljali prvič! Poznalo jih je, a vedelo je pa tudi, da bo obstojala njih vlada le malo, malo časa!
Ljudstvo bo govorilo, ljudstvo se jih bo iznebilo! — Nhj vživajo ta kratek čas veselje, naj se dičijo z vladohlepnostjo. Njih ure so štete! Doba njih vladanja bo kratka! Ljudstvo bo odločalo samo, ljudstvo se bo vladalo
Bili so politični agentje vsenemške misli. In ker zdaj ne morejo širiti germanizma, rujejo v svoji ‘onemogli jezi proti obstoju naše mlade države. Vendar pa ni na svetu vlade, ki bi gojila gada na svojih prsih.
Bojimo se pa, da naša vlada ne bo dovolj energično izvedla ta svoj ukrep. Mi, ki stojimo na obmejni straži, vemo, kaj pomenijo ti zaupniki Nemške Avstrije za našo mlado državo. In časi so zelo resni. Delovati moramo hitro. Bati se ne smemo še tako hudih operacij. Vsaka minuta more biti odločilna za našo usodo. In vsaka zamujena minuta more imeti za nas velikanske posledice. Vsled tega upamo, da bo vlada ta svoj ukrep glede izgona odpuščenih nemških uslužbencev izvedla hitro in energično že z ozirom na nevarnost, ki obstoji na naših mejah.
S hitro rešitvijo tega vprašanja bo pa vlada namah rešila tudi drugo vprašanje, namreč stanovanjsko vprašanje. Stotine in stotine naših ljudij je brez stanovanja. Nemški agentje in ogleduhi se pa šopirijo *po velikih stanovanjih in delajo naklepe proti nam.
Torej — hitro in energično na delo!
Prava sodba o ruskem boljševizmu.
Pariški »Matin« je prinesel nedavno izjavi Borisa Savinkovn, ki je bil minister v vlad Kerenjskega; pod carizmom je bil svoj čas ob sojen na smrt kot revolucijonar. V času, ki
samol
Prišli so od blizu in daleč. Vzdignili so se stari in mladi grešniki ter prevzeli oblast, brez rjudske volje, brez volje tlačenih podanikov!
»Vlada bodi demokratična! Mi smo demokrati z dušo in telesom! Niti prahu starega hlapčevstva ne sme ostati več pri nas!« — Tako so govorili, a mislili so drugače.
Jaz sem sin te demokratične države, te države svobode in bratstva. — Iščem v njej demokratizem, iščem ljudsko voljo, iščem svobodo in bratstvo, iščem resnico in pravico, a ne najdem — nič!
Novosti uvajajo novi, sveži ljudje, a srečavam samo stare voditelje, stare grešnike!
Visok, bliščeč klobuk, globoko izresjan telovnik, vijugasto zavit frak — z eno besedo vse, kar jih je dičilo v globoki ponižnosti in klanjanju v dobi, ko so še zažigali kadilo pokojnemu vladarju — tiranu, vse to jih spremlja tudi danes v demokratični državi, V državi enakosti in bratstva. — Niso se utegnili preobleči, niso pa tudi utegnili zavreči starih navad, starega sistema!
Njih vlada je stara! Njih zapovedi in naredbe so stare! Protekcija in zapostavljanje cvete dalje — kratko rečeno: Vse je ostalo in se pomnožilo, le pokojnega tirana ni več I iNič spremembe! Nič novosti!
raste v Evropi boljševiška nevarnost, bo zanimivo čuti glas ruskega protiboljševika:
Ne zahtevanfo oborožene intervencije antante v Rusiji. Ne zahtevamo niti od enega francoskega, angleškega ali amerikanskega vojaka, da se bije za našo svobodo. Želimo samo ma-terijalno in moralno pomoč antante, da odvrnemo pomoč Nemcev boljševiški diktaturi. To je vse. Boljševiki imajo danes vojsko 600 tisoč mož. Njihove čete so srednje vrednosti, a dobro opremljene. Poveljniki so dobri So generali Goutor, stari zapovednik jugozapadne fronte, in Klembovski; šef Kornilovega štaba. Imajo dobro artilerijo (50 tisoč ljudi, večinoma Kitajcev, Litvincev in Nemcev). V nasprotnem taboru je 300 tisoč mož. Vojaško boljše izvežbane ko boljševiške, so slabše, ker nimajo materijala in Orožja. Za sedaj je glavni problem, kako povečati moč teh čet. Če bi govoril samo kot Rus in mislil samo na ruske interese, bi se ne bal, ker pride dan, ko se bo ta vojska svobode Okrepila in bo premagala boljševiški teror.
Opozarjam Vas samo, da je pred letom dni Štela ta vojska komaj 4000 junakov pod poveljstvom Kornilova. Tekom leta se je ta vojska skoro postoterila. Ta proces bo napredoval in Rusija se bo bodisi s privoljenjem socijalistov tujih držav bodisi brez tega osvobodila od notranjih sovražnikov. Toda je druga nevarnost, ki preti nam in drugim krajem. Če nas antanta zapusti, bo imela druga država svojo politiko v Rusiji, — Nemčija. Pride dan, ko se bo Rusija po dolgi in žalostni revoluciji prebudila ter bo »na eden ali drug način našla zaveznico v Nemčiji. In končno, če bodo zavezniki še dalje gonili svojo politiko odlajšanja, bodo vzeli Nemčiji pač Togo in Kamerun, prepustili pa ji bodo veliko Rusijo. Da preprečim to nevarnost, evo me na Francoskem. Ne zahtevam, da nam pomagate proti boljševikom, ker ti bodo zginili prej ali slej, ampak da ne pademo v krilo Nemčiji, kar se morda zgodi, če nam ne pomagate v našem preporpdu. Moj poziv oziroma moj opomin Vam bodo ponovili vsi narodi, za koje bi germanizacija,-Rusije značila izgubo. To so Čehoslovaki, Jugpslovani in Poljaki. Ne sre se za-intervencijo v Rusiji, ampak gre se za podpiranje samoodločbe narodov po Wilsonovih načelih: Ne morem odkriti celega našega načrta, ki je že v vseh podrobnostih gotov. TreTS. je le, da nas antanta podpre s svojo poitiko, s svojimi topovi in prehrano, ker bo sicer Nemčija slavila veliko zmago na vzhodu. Igra se velika partija med ideali antante in germanstvom. Na
eni strani . svoboda malih narrdov in Rusije in ustvarjenje federativne ruske republike, na drugi strani triumf aneksije, kolonizacije naše domovine, morda največja reakcija in vzpostavitev carizma.
Ljudstvo nima besede. Pokorščina in dolžnosti so njegov delež!
■Gorje pa godrnjaču in nezadovoljnežu! Gorje demokratu! Obsodba pade nanj — izdajalec svojega rodu je, izdajalec svobfcde in bratstva!
»Končaj! Nehaj, dobrotni rešitelj! Dovolj sem čul o zaželjeni deželi, v katero sem namenjen. — Težko je bilo moje trplenje in življenje v robstvu, težka je bila rešitev, a še težja prestana pot!
Ne vrnem se nazaj v robstvo, ne želim si več okovov, bojim se gozda in njegovega strašnega brezpotja!
Dalje grem! Hočem v deželo svobode in bratstva!
Verujem Ti, da je v njej še staro, žalostno življenje, verujem Ti tudi, da vladajo v njej še prijatelji pokojnega vladarja, a tega se ne bojim, ker sem prepričan in vem, da to ne bo dolgo. — Ljudstvo je zrelo, ljudstvo je željno svobode in bratstva! Gorje mu, kdor bi kljuboval njegovi želji!
»Prijatelj! Idi in prepričal se boš — doleti Te obsodba!« — reče prijazni tujec in me vdari po rami — tedaj pa odprem oči in vidim, da ležim v svoji postelji in da so bile to le — sanje.
Zginil je čudni rešitelj, pred menoj pa je stala moja mati in i;ekla: »Ali boš tudi zdaj ;v-demokratični državi vedno prepozno hodil v službo?«
»Ah, mati! Saj zdaj smo vsi enaki! Ako smejo višji gospodje pozno prihajati v službo, smem tudi ja2 malo dalje sanjati o svobodi
jn bratstvu!«
 Političen pregled. H
Boji na Koroškem. Ljubljanski dopisni urad poroča dne 9. aprila iz uradnega vira: Koroško, dne 8. aprila ob 11,30 dopoldne in ob 6. popoldne so Nemci streljali s strojnicami in topovi v smeri proti Lubniku; dne 9. t. m, ob 1.10 zjutraj p i na našo stražo pri Hrenovkah, kamor so vrgli tudi tri ročne granate
„Messaggero“ o Trumbidevem ekspo-zeju. Reka, 9. aprila. »Messaggero« javlja iz Pariza o sestanku med Trumbičem ter Wil-sonom, Clemenceau-jem in Lloyd George-om. Trumbičev ekspoze je trajal od 4. do 6. ure popoldne. Trumbič je navajal najprvo zgodovinske razloge za pripadnost Reke Jugoslaviji in nato gospodarske. Dejal je, da je Reka edini izhod Jugoslavije na morje, da bi Split šele po 15—20 letih mogel nadomestiti Reko. Po ekspozeju se ni vršila razprava. Le Wil-son je vprašal Trumbiča- za pojasnila glede neke točke v Dalmaciji in Avstriji. Moglo bi se reči, da se Wilson, LIoyd George in Clemenceau niso hoteli spustiti s Trumbičem v razpravo, vendar je treba povedati, da zastopajo mnenje, naj se zasliši tudi nasprotna stran. Kakor se ne more govoriti o kakem uspehu Jugoslovanov, tako je treba tudi povedati, da je tudi za Italijo še čisto negotovo, čigava bo Reka.
Italijani odpeljali škofa Mahniča v Italijo. LDU Bakar, 9. aprila. Krškega škofa dr. Mahniča so odvedle italijanske oblasti v Italijo. K. odgonu se poročajo nastopne podrobnosti: Dne 4. t. m. ob šestih zjutraj je prišel k škofu italijanski častnik z bizojavko admirala Cagnija, ki je dovoljevala škofu, da se sme po svoji želji preseliti v Senj. Častnik je nato spremil škofa na italijansko torpedovko, ki naj bi ga prepeljala v Senj. Na škofovo izrecno zahtevo so mu dovolili spremstvo dveh duhovnikov. Ko je priplula torpedovka na odprto morje, je stopil pred škofa poveljnik ladje in mu izjavil, da je isti trenutek prejel brezžično brzojavko iz Reke, da škofa ne sme prepeljati v Senj, temveč da ga mora odvesti, v Ancono. Vsi protesti škofovega spremstva so. bili zaman Torpedovka je odplula v Ancono, kjer so škofa izkrcali, njegova spremljevalca pa prisi ili, da sta se vrnila. O nadaljnji usodi škofa dr Mahniča se ne ve ničesar.
Nemčija bo morala plačati takoj 20— 25 miljard. Ostanek v letnih obrokih. LDU Pariz, 9. aprila. (Brezžično.) »Petit Pa-risien« poroča: Finančni strokovnjaki, ki imajo nalogo, predložiti komisiji za odškodnino podatke, ki naj služijo kot podlaga za preračunanje vojne odškodnine, še niso dokončali svojih študij Vendar je svet četvorice nadaljeval razpravo o obnovi. V glavnem je bil sprejet načrt, ki vsebuje predvsem odškodnino' za škodo, katero bo morala plačati Nemčija. Treba bo določiti posamezne vrste izgub, ki pridejo v poštev pri odškodnini, kakor tudi vse izdatke, katere bodo morali nositi naši sovražniki. Najbrže bodo zahtevali od Nemčije takojšnje predplačilo v znesku 20 do "25 milijard, in sicer v obliki denarja, surovin ali dela. To Vsoto si bodo razdelili zavezniki med seboj po gotovem ključu. Ostanek bo plačevala berlinska vlada v letnih obrokih.
Nasprotje med Ameriko in Evropo. LDU Berlin, 8. aprila. (DKU) „Berliner Tageblatt" poroča iz Haaga: Poročila o položaju si še vedno nasprotujejo. Anglija in Francija so se naenkrat spojili in trdita, da je amerikanski odpor edina, a skoraj že premagana ovira, da se ne morejo že pred Veliko nočjo naznaniti svetu mirovne zahteve. Nasprotno se iz Wtlsonove okolice vedno trdi, da so evropejske velesile .krive, da ni prišlo do končnega dogovora in da je Wilson odločen se informirati o tem, ali bo njegov mir resnično .sprejet, ali pa, da se bo Amen a umaknila in prepustila Evropo s tem, kar bi nato sledilo kougresu,
Dnevne novice.
n
k. J____
Zborovanje pristašev JDS v Mariboru
se vrši v petek, 11. aprila 1919 ob ya8 zvečer v čitalniških prostorih Narodnega doma. Poroča prof. Voglar o politični situaciji v Beogradu. Izrecno opozarjamo, da je važno, da se udeležijo zborovanja tudi ženske, ki so ali hočejo postati pristašinje Jugoslovanske demokratske stranke. Potrebno je zlasti, da pridejo vsi ti^ti člani JDS, ki so v političnem ali v gospodarskem oziru s tem ali drugim nezadovoljni, in da javijo našemu poslancu svoje pritožbe in želje ter predloge za re-muduro.	^	'
Naše narodno ženstvo opozarjamo na Predavanje »Jugoslovanska žena — svobodna državljanka«, ki se vrši v soboto zvečer ob 8. uri v mali dvorani »Narodnega doma«. Predaval bo naš urednik.
Javen shod JDS v Ptuju se vrši v nedeljo 13. t. in. ob 3. uri popoldne v veljki dvorani Narodnega doma. Poročal bo član narodnega predstavništva, g. prof Voglar, ki se pripelje iz Belgrada Razpravljal bo zlasti o agrarni reformi, o valutnem prašanju in o splošnem političnem položaju. Po shodu bo občni zbor krajevne organizacije v Ptuju. Shod bodi manifestacija za našo severno mejo. Zato vabimo k obilni udeležbi.
Važno posvetovanje. Sporazumno z deželno vlado za Slovenijo, oddelek za industrijo, trgovino in obrt priredi deželna Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug s sedežem v Laškem trgu, v nedeljo, dne 13. aprila 1919, ob 9. uri dopoldan v dvorani Mestnega magistrata v Ljubljani važno skupno posvetovanje zadružnih načelnikov ali njih zastopnikov vseh v Sloveniji obstoječih obrtnih zadrug z sledečim dnevnih redom:	1. Organizacija obrtnih
zadrug. 2. Vprašanje, zadružnega inštruktorja.
3. Ustanovitev mojstrskih bolniških blagajn in podpornih skladov za ostarelost in onemoglost.
4. Slučajnosti. Načelstva vseh obrtnih zadrug se prosi, da se omenjenega nujnega in važnega posvetovanja • zanesljivo po svojih odposlancih udeleže. Vse tpčke dnevnega reda so tako važne in nujne, da se jih iie da nič več odlašati in potrebno je, da so vse zadtuge na Siov.enskem ozemlju po svojih odposlancih zastopane, da se pouče o sedanjih razmeiah in o spremembi, katere se namerava in mora tudi izvršiti. Obrtno zadružništvo je pri nam na tako slabih nogah, da je skrajni časi da se izvrši potrebna preosnova v vodstvu samem, kakor tudi v splošnem delovanju. zadrug. Treba je začeti s skupnim in smotrenim delom, ki naj služi v korist zadružnim članom in v procvit obrtnim zadiugam. Toraj na skupno in vstrajno delo se poživlja vse obrtne zadruge.
•Iz vseučiliške komisje se poroča:	Ko
je došla vest o sklepu ministrskega sveta, da se dovoli ustanotftev vseučilišča v Ljubljani za Mošnjo jesen, se je vseučiliška komisija pri deželni vladi v svrho hitrejšega izdolanja vseh podrobnih načrtov razdelila v pet odsekov (za vsako fakulteto: teološko, juridično, filozofsko, medicinsko in tehniško posebni odsek). Tudi se je pri društvu slov, inženerjev sestavila subkomisija za pridobitev začasuih vseučiliških prostorov. Vsi ti odseki so predložili svoja poročila vseučiliški komisiji, ki jih, je v svoji XII. seji dne 29 m. m. po temeljitem obravnavanju odobrila. Poročilo vsake fakultete sestoji iz temeljnega osnutka študija rfa fakulteti, iz učnega reda, seznama vseh nujno potrebnih stolic in institutov ter iz imenika uč nih moči, ki bi prišle prej ali slej vpoštev. Vsebuje obenem predloge za takojšn e imenovanje 2 do 3 vseuč. profesorjev za vsako fakulteto, ki naj bi, čim so imeno ani, prevzeli nadaljno prganizacijo in izvedbo. Nastanitvena subkomisija je izdelala načrt, ki kaže, koliko in kakšnih prostorov bi bilo potrebno za, začasno nastanitev fakultet, in kje bi se prikladni dobili. Vsakemu faku tetnemu načrtu je pri d e ja n tudi po možnost proračun potrebščin za I to 1919, zlasti pa za najbližjo prihodnost. S tem je vseučiliška komisija izgotovila nasvete, ki merijo -na otvoritev tehnične fakultete že v nekaj, tednih, ostalih fakultet pa v le*
tošnji jeseni. Celotni izdelek je predložen na-učni upravi in od njenih nadaljnih ukrepov je uresničba načrtov zavisna.
Nemški terorizem. V Celovcu je zahteval nemški poslanec Keuschnigg, naj se prepode Slovenci iz »Nar doma« ter prepove Izdajanje slovenskega lista »Mira«. To je utemeljeval s tem, da uraduje v »Narodnem domu« komisar za slovenski del Koroške, dr Ivan Hoč var, da so tam tajni sestanki in da je tam središče špi--onaže. Vse to so seveda pretveze.. Če bi hoteli v Mariboru napravili klin s klinom, tedaj hi morali zapreti polovico gostiln, v katerih se pa faktično shajajo nemški hujskači
Grozovitosti iz Prekmurja. Iz Prekmurja došle vesti poročajo, da Mažari na nečuten način preganjajo, slovensko prebivalstvo, posebno duhovni!,'e. Ropajo vse-v mek, kradejo živino, pohištvo, hrano in plenijo. Kdor se jim zoperstavi, ga pobijejo. Tako'so pobili že več slovenskih deklet, ki niso hotele ugodili njihovi pohotnosti. Ka lan v Beltincih c. Lejkp se je z največjo težavo rešil v Ljutomer. Prekmurskega škofa so ubili, semenišče razpustili, bogoslovce pa pregnali. Vse moči so se polastili Židje, bolj-ševiki in komunisti. Položaj v Prekmurju je nevzdržljiv, pomoč nujno potrebna. Ljudje so obupani.
Italijani plenijo ententne vlake. Prinašamo poročilo, ki ga je priobčil današnji „Siover»ec“ : Maribor, 9 aprila. Na kolodvoru v Teznu so včeraj italijanski vojaki, ki spremljajo ententne vlake, oplenili več vagonov živil, namenjemh za Nemško’Avstrijo in Ceho-slovaško. Policija je bila o tem" obveščena, vendar so med tem italijanski vojaki z vednostjo italijanskih oficirjev prodali iti zamenjali velike množine kave, masti, riža, moke itd. Policija je občinstvo, ki je trumoma kupovalo, na cestah prijela in popisala, koliko blaga so Italijani ukradli iz ententnih vlakov. Čela zadeva ima še drugo ozadje. Italijani so namreč poročali v Trst in Reko, da, naj posije enlenta, oziroma italijansko okupacijsko poveljstvo bataljon Italijanov v Maribor, da tako preprečijo ropanje ententnih vlakov po slovenskem prebivalstvu Naša policija je to italijansko nakano preprečila in sedaj ima celo.zadevo v preiskavi posebna ententna komisija, v kateri so francoski, angleški in 'amerikauski častniki. Mi smo hoteli o tem včeraj več poročati. Dobili pa smo strikten ukaz, ki je došel iz Ljubljane, da ne smemo o tem pisati. Ne vemo, kaj naj pomenja to protežiranje enega lista. Upamo, da živimo v svobodni državi in da imamo tudi mi pravico, vršiti svojo časniško dolžnost.
Večina v našem narodnem predstavništvu. Predvčerajšnjim se je vršilo v Bepgradu posvetovanje srbske napredne stranke, katerega se je udeležil tudi minister Pavel Marinkovič. Razpravljali so o' združitvi vseh demokratičnih poslancev v demokratskem k ubu, v katerem bi bile naslednje stranke: Jugoslovanska demokratska stranka, napredna stranka, samoetalci in najbrži> tudi disidenti radikalne stranke.
Živila za Jugoslavijo iz Amerike. Beo-gradska »Pravda« poroča iz zanesljivega vira, da pridejo v kratkem iz Amerike za Jugoslavijo velike zaloge živil. Naša vladaje kupila v Ameriki za. 15 do 20 milijonov dinarjev živil
T vV“dSk0 psovanje na Koroškem.
z Vehkrjvca poročajo: Pri ljudskem glasovanju, ki se je vršilo v- delu Koroške, ki je zased«n od jugoslovanskih čet, je bilo oddanih 33.957 slovenskih irr 631 nemških glasov.
Drava, avtomobilna drUžba v Ptuju. Dne 4. t, m. se je vršil v Ptuju sestanek interesentov za ustanovitev avtomobilne družbe, ki naj izvede avtomobilni promet na progah Celje— Maribor—Ptuj—Sv Lenart—Radgona—Ljutomer —Ormož—Rog.-Slatma. Sestanka so se udeležili kot zastopniki oblasti: komisar mesta Ptuja
dr. Jurtela, okr. glavar dr. Pirkmaier in komisar okr. zastopa Mitja Brenčič/Sestavil se je pod predsedstvom dr. Iv. Fermevca v Ptuju pripravljalni v odbor Miha Brenčič, Ivan Vošnjak, di. Bela Siuhec in dr. Milan Gorišek, ki naj stopi v zvezo z vlado in dožene, koliko je vlada na navedenih progah interesirana, ter se ž njo sklene način skupne izvedbe vseh ali poedinih prog. Odbor vabi interesente, naj stopijo v njegov krog, da se kolikor mogoče pospeši izvedba načrtov in pridejo v poštev tudi interesi posameznih krajev.
Simfonični koncert virtuoza na gosli Zlatka Balokoviča s sodelovanjem vojaške godbe ža Sp. Štajer pod vodstvom kapelnika Herzoga se je izvršil včeraj nad vse sijajno. Strokovnjaško poročilo priobčimo.
Vojaška godba za Sp. Štajer priredi, kakor poroča »Slov. Narod", 11. t. m. koncert v dvorani hrvaškega konzervatorija v Zagrebu.
Draginjske doklade državnim uslužbencem. Naredba o draginjskih dokladah državnim uradnikom je izjšla, dne 6. aprila v »Službenih noviuah.kraljevine SHS.«
Konec svobodne trgovine. Iz Beograda poročajo, da namerava minister za prehrano odpraviti svobodno trgovino in zopet uvesti -vezano trgovino, ker se je pokazdlo, daje svoboda trgovine velika ovira za prehrano 'ljudstva.
Mariborski „SokoI“ naznanja, da je dobil na razpolago telovadnico dekliške meščanske šole v Reiserjevi ulici za telovadbo dekliškega in deškega naraščaja. Vpisovanje se bo vršijo v soboto, 12. t. m., ob 3. uri popoldan v imenovani telovadnici; dekleta in dečki se naj oglasijo po mogočnosti v spremstvu svojih starišev. Mesečni prispevek znaša 1 K. Telovadilo se bo ob sredah in sobotah popoldan in sicer deklice od 3. do 4. ure, dečki od 4. do 5. ure. Početek telovadbe se bo naznanil pri vpisovanju. Naknadni oglasi se sprejemajo vsako telovadno uro.
Zveza Jugoslovanskih železničarjev, podružnica Maribor je imela dne 9. t m. ob 7. uri zvečer v Narodnem domu javen shod z izvanredno udeležbo. Dvorana je bila nabito polna. Udeležniki so z velikim zanimanjem sledili stvarnim izvajanjem govornikov. V imenu centralnega vodstva Zveze je govoril odposlanec uv podpredsedniK Zveze tov. Škorja-nec, prožni mojster juž. žel. Tvarina je bila: Stivka ki so jo'propagirala soc. dem. org. železničarjev in mezdne zahteve ZJŽ. Koncem krasno uspelega zborovanja je biia enoglasno sprejeta siedeča i ez< lucija Slov. železničarji zbrani na javnem shodu ZJŽ v Mariboru dne 9. aprila 1919 se jvdnogl sno pridužujejo, re-zoluciji, ki se je sklenila na javnem shodu ZJŽ, katere jlani čutijo, da tvorijo tudi en bistven del današnje Jugoslavije, in da se upošteva zasluge slovi železničarjev, ki so v najkritičnejših časih varovali interese države.
Dostavljanje pošte,ob nedeljah. Od 13. t.#m. naprej pismonoši v Mariboru ne bodo več dostavljali pisemskih pošiljatev ob nedeljah. Stranke, ki pričakujejo nujne pošiljatve in jih hočejo sprejeti, naj pridejo same na, glavno pošto ali pa naj pošljejo po nje. Vročevale se bodo vprašajočim strankam došle pošiljatve pri okencu oddelka za pismonoše ter dajale pojasnila. _
Poziv slovenskim visokošolcem. Pu-zivljajo se tem potom vsi slovenski visokošolci iz Maribora in okolice, brez ozira na to študirajo Ji v Zagrebu ali ne, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki ga sklicuje veselični in propagandni odsek Stanovske zveze slovenskih akademikov v Zagrebu, podružnica Maribor, v nedeljo 13..t. m. ob %8 uri zvečer v restavraciji Narodnega doma. Gre za velevažno akcijb v
najbližjem času. Pridite polnoštevilno |   Za
SZSA : Stanko Moškon, pravnik. ,
Odhodnica. Kakor smo ze poročali, je priredil »Klub Cechu v Mariboru« dne 8. t m.
v hotelu »Union« odhodnico svojemu zaslužne* mu članu, g. inž. Viktorju Brabencu, načelniku tukajšnje sekcije za vzdrževanje železniške proge, ki odhaja na Slovaško, v Nove Zamky pri Po-žunu. Obisk in razpoloženje na tej prireditvi sta pokazala, kako priljubljen in ugleden je bil o4-hajajoči v tukajšnji češki koloniji, saj je bil med ustanovitelji in pozneje ves čas duša »Češkemu klubu«, v katerem je pa vedno gojil tudi misel neskaljene češko-slovenske vzajemnosti in to se je ob mnogih prilikah prav lepo pokazalo v našem Narodnem domu. Kot dober brat Slo* ' van je pa tudi ob vsaki priliki,, ne samo v službi, ampak morda še več izven službe, s podrobnim dqlom, deloval za nage slovenske interese v Mariboru in okolici, kakor 'bi to 16pšČ ne mogel storiti niti naroden .Slovenec. PrCVfcč bi ■ bilo, na tem mestu našteti ,vse, kar . je storit koristnega za nas in kar je mnogokrat ostalo neopaženo v širši naši javnosti. Skratka, bil je yzor Čeha, pa tudi iskren Slovan. Z našimi Čehi vred obžalujemo zato tudi mariborski Slovenci, da nas sedaj zapitš&t. Želimo mu iskreno vso srečo v njegovi domovini.
Pri pretepu mu je izmaknil uro.
9. aprila ponoči okoli desetih sta se na Franc Jožefovi cesti sporekla Rudolf Planinc, nadomestni strojevodja južne železnice, in pa;Ignacij Schiirer. Pri tem je Planinc izmaknil Schiirerju srebrno žepno uro. Ko jo je Schiirer nazaj zahteval, je prišlo do pretepa.
Dva kon|a ima državna policija pod svojim varstvom. Sumijo, da sta bila ukradena. Prizadete stranke naj se javijo na policijskem uradu.
Tatvine. Lastnik tvrdke Martinz v Gosposki ulici, Aleksander Paternoli, je ovadil svojega hlapca Martina Pečnika in Slugo Antona Valha, da kradeta v njegovi trgovini razno blago ter ga prodajata raznim strankam po gostilnicah, in'drugod. Pri Valhti' je izvršila policija hišno preiskavo ter našla p ecej blaga v vrednosti 500 kron. Valh je priznal, da je blago ukradel. Pečnik _ je_ pa izginil. Kdor bi kaj vedel o tern, naj javi dr* žavni policiji v Mariboru.
Da se bdpothore pomanjkanju mleka, ki vlada ta čas v Mariboru, danes n. pr., je popolnoma nemogoče, preskrbeti otroke in bolnike z mlekom, ki jim je potrebno, je mestni magistrat primoran, opomniti znova na svojč-časno naredbo, s katero se prepoveduje izdajati mleko v kakoršnisibodi obliki ali vporabljanje mleka za pripravljanje pijač in jedil v kavarnah in gostilnicah in katera do sedaj še ni preklicana.
O tem se je obvestila zadruga gostilničarjev v svrho obvestitve članov in državni 'policiji se je dal nalog, da nadzoruje izpolnjevanje te prepovedi in prestopke najstrožje kaznuje.
b.
Zadnje vesti.
Polom
v Italiji. — Kralj hpie po« begniti.
LDU. Bero lin, 10. aprila. Listi javljajo iz Lu9ana: Rad* večnih nemirov se je glasom italijanskih poročil že vse ukrenilo,, da sprayijo italijansko kraljevo rodbino na varno, kadar izbruhne revolucija. V ta nahven je že nekaj časa v luki Civita Vecchia pripravljena italijanska bojna ladija, na kaferi naj kralj Emanuel s svojci pobegne.
V soboto večer ob 8. uri se vrši v „Narodnem domu" javno predavanje
»Jugoslovanska žena — svobodna državljanka'*.
m m i m■ večer
HnaMBRVZ
v hotelu »UNION”!
Sl:
i;,-
51]
Ženitbena ponudba.
Želim se vslect pomanjkanja poznanstva seznaniti z mladim inteligentnim gospodom v svrho poz-nejSe ženitne. Reflektant trgovec (Hrvat) ima pred-gftst.. Sem zelo izobražena in upam v kratkem podedovati večje premoženje. Le resne ponudbe s sliko se pošljejo na upravništvo pod »Čakam Te«.
vsem preganjancem v avstrijski dobi.
Deželna vlada rabi natančne podatke o obsegu političnega preganjanja v avstrijski dobi. Pod izrazom politično preganjanje je razumeti vsako zatiranje, ki ga je prejšnja državna oblast po svojih organih izvajala proti sedanjemu državljana kraljestva Srbov, Hrvatov in $lovericev vsled njegovega državno po-loe: Uličnega mišlenja in delovanja!
Vsi politični preganjanci, ki stanujejo sedaj v Mariboru se vsled tega poživljajo, da sporoče do 17. t. m. mestnemu magistratu:
a) ime in predirne
b) starost
c) poklic
d) pristojnost v občino
e) sedanje bivališče (ulica in hiš. št.)
f) stan (samski ali poročen, koliko otrok)
g) radi česa preganjan v
ji) interniran (oziroma konfiniran)
lije in koliko časa
g) v zaporu kje in koliko časa
j) opazka (glede značajnosti in na-todrie zavednosti).
Pfi, tem se pripominja, da ta zadeva ni v nikaki zvezi s prejšnjo akcijo za odškodovanja , političnih preganjancev potom naše delegacije v Parizu, temveč je to zbiranje Statističnega ijiate-rjjšla, Hi se bo ob danih prilikah uradno uporabljal. I
ty[j||ir, me g.
Vladni komisar:
Dr. Pfeifer, 1. r.
Eksportnci trgovina
Franjo Vidovič
Maribor
Cvetlična ulica št. 15
Preskrbuje prodajo in nakup vseh v trgovino spadajočih stvari.
:xxxxxxxxxxxxxxxx]
Slovenci! Slovenke! c0-
uorite povsod samo slovenski!
J. Božič
Maribor, Tegetthoffova cesta 34
Modni ateiije za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in točno iz vrše. Vojaške uniforme se Izgotovijo v najkrajšem času.
Mirna begunska družina
išče v slovenskem delu Štajerske zračno, meblirano stanovanje, obstoječe iz kuhinje in 1 sobe in sicer za 15. april. Ponudbe na upravništvo lista pod /.Stanovanje 15^
:c
e
Zaloga vsakovrstnih oblek za moške in dečke, kakor tudi vojaške Čepice ter epolete.
se prodaja v Mariboru v sledečih trgovinah in tobakarnah:
Weixl Vilko, Glavni trg Glavna trafika, Glavni trg Weixl Ivanka, Gosposka ulica Mahalka J.,	„	1
Czadnik L., Stolna ulica Specijalna trafika, Grajska ulica Handl Karolina, Tegetthoffova cesta Pristernik /Mar., „	„
Schifko Terezija Schifko Marija, Melje Pichler Ana, „
Jurko Marija, Koroška cesta Lackner J., Vitrinjska ulica Kos A., Marijna ulica (pri sodniji) Scheidbach H., Magdalenski trg Neratli F., (Dagdalena, Franc ]ož. ul. Kresnik Ana, „	„	„	„
Meier J., Pobrežje, Frau-Staud. cesta Jarc Jožefa, Glavni kolodvor
—
Leber F., Koroški kolodvor
Čevlji po K 21-50 do K 40-50
z usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je še kaj zaloge^ v
skladišču tovarne	e-e
jP	Eter	jf£	Ožina & Ko., Ljubljana in sicer:
otroški,	št. 25	do	28 po K 21’50, bs dekliški, št. 29	do	35	po	K 2T—,
ženski,	„ 36	„	42 „	K 36’—, as moški, „ 40	„	46	„	K 40'50.
Prekupci dobe popust.
Priporoča se osebni nakup.
tpm:xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:cc::[:c(
Maribor, Tegetthoffova cesta 21
se najboljše priporoča vsem cenjenim gospodom.
     „     , ■ —
Karbidov e svetilka
-'V£t •	j'"*-!#	'*?./ t	V	i
. stoječe in viseče, ter gorelci v veliki izbiri. — Karbid v vsaki množini se prodaja po nizkih cenah.
Za preprodajalce izdaten popust. Zahtevajte cenik!
t. TH. Meyer
Maribor ob Or., Zg. Gosposka ulica St. 39.
Ob sobotah zaprto.
►«
□
i
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3,
je imela koncem leta 1918 vlog........................K	80,000.000
in rezervnega zaklada..................................  2,500.00p
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike.
Hranilnica je pupilarno varna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
ms
časopisov
ffMflri*
1
K 4
se sprejmejo w upravniitvu borskega delavca*'.
V podpiranje trgovce« in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
i:?r-!ry!rxxxxxxxxxxxxxxx.[x:[x:Lr: r
Iffojm Tislfoynazadruga.	Odgovorni	urednik:	Fr.	Voglar.	Tiskarna:	Karl	Rabitsch	v	Maribora