Posamezna številka I Din. mesečno, ie se sprejema list v uuravi,naročnina 4 Din, na dom in f>o pošti dostavljen ist 5 Din - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din. četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru vohedeejski SLOVENEC Uredništvo. Kopl-turjeva ul. št.h/lll Telefon St 2050 in 2'Mb — Rokopisi se ne vručujo Uprava; Kopitar-jcvu ulica štev. 6 Poštni ček. račun Ljubljana 15.179 Telefon Stev. 2549 Zmagonosno zadržanje katoličanov v Nemčiji Poslanica sv. očeta o Nemčiji? Pogajanja med vlado in katoliškimi škofi so sedaj popolnoma zaspala Berlin, 23. dec. b. Odkar se je iz Rima vrnil berlinski škof dr. Barres, so vsa pogajanja med nemško vlado in med katoliškimi škofi zaspala. Do posaarskega plebiscita (13. januarja 1935) o kakšnih pogajanjih sploh ni mogoče več govoriti. Nemški škofje so se v poletju pogajali z nemško vlado in jim je Vatikan pustil popolnoma svobodne roke. 29. junija, torej en dan pred znanim po-koljem vodij narodnega socializma, je bil dejansko tudi podpisan neki sporazum, ki ga pa nemška vlada ni ratificirala, a ga tudi sv. stolica ni mogla odobriti. Stvar je torej padla popolnoma v vodo. Dr. Barres pa je sedaj šel v Vatikan, da dobi točna navodila za nova pogajanja, če bi se 7 )-pet začela. Toda katoliška cerkev ima čas in tako more na nemške dogodke gledati s hladno nepri-stranostjo. Zadnje čase namreč opažamo, da je največja skrb, ki tare nemške katoličane, ker vidijo, 4a narodni socializem prodira med mladino kot neke vrste svetovni nazor, ki je izrecno proti-krščanski, saj se je nemško prosvetno ministrstvo spozabilo tako daleč, da je v brk protestom katoličanov Rosenhcrgovo knjigo »Mit 20 stoletja« obvezno vpeljalo v vse nemške šole. Kaj torej spri- čo tega pomagajo kakšne laži-svoboščine, ki hi jih Nemčija morda ponudila katoliškim mladinskim društvom. Potrebno je mnogo več! Potrebnu so čisto druga jamstva. V Berlinu pričakujejo, dn ho sv. oče izdal za božič posebno poslanico, ki se ho v prvi vrsti pečala z duhovnimi gibanji i tretjem hitlerjevskem cesarstvu. „Mir bojevnikov" Pariz, 23. decembra, b. Kakor poroča »Matin«, je poslal predsednik poljskih bivših bojevnikov Go-reeki, ki je osebni prijatelj maršala Pilsudskega, odprto pismo francoskim bivšim bojevnikom. V letn pismu poziva Ciorecki francoske bivše bojevnike, naj se skušajo sporazumeti s poljskimi bivšimi bojevniki, da se tako odstranijo vsi nesporazumi, ki so nastali med Poljsko in hrancijo. Potreben nam je »mir bojevnikov«. V razgovoru z dopisnikom »Malina« je Go-reeki izjavil, da ostane poljska republika še naprej zvesta Franciji, ker smatra to prijateljstvo in zavezništvo kot emelj svoje politike. Seveda pa hoče Poljska biti le zaveznica Francije, nikakor pa njen Irabanf. Od Locaron dalje prevladuje v Varšavi vlis, da smatra Pariz, da je poljsko francoska zveza obvezna z aPoljsko, fakultativna pa za I rancijo. Pakt štirih zapadnih velesil je zelo omajal fran-cosko poljsko prijateljstvo, kakor sta tudi poljsko-ruski nenapadalnj pakt in jx>lisko nemški sporazum zrahljala še preostale simpatije med obema državama. Zaradi tega jx>lagajo poljski bivši bojevniki ta dejstva svojim francoskim prijateljem na srci' in so prepričani, da se bodo lahko sporazumeli v vseh vprašanjih. Pariz, 22. decembra, b Zasebna |>ogajanja vo diteljev bivših francoskih bojevnikov Pichota in in Kandouxa v Berlinu so povzročila zelo ostre proteste v francoskem tisku. »Ere Nouvelle« piše: >Od kdaj pa imajo v Franciji zasebniki pravico, da nadomeščajo zunanjega ministra in da vrSijo njegove naloge.« Isti list priporoča bivšim francoskim bojevnikom, naj prečitajo decembersko Številko lista »Der Frontkampler« bodo videli, da se prav nič ne razlikuje od Hitlerjeve knjige »Mein Kampf«. »Echo de Pariš« prav tako ostro napada bivše francoske bojevnike, ker se vmešavajo v zadeve, ki spadajo v delokrog vlade. Angleški lisi oravi: „Jevtičeva vlada je velik napredek v primeru z Uzunovtčevimi vladami London, 23. dec. AA. Vsi današnji britanski listi z velikimi simpatijami spremljajo razvoj jugoslovanskega političnega položaja in posvečajo veliko pozornost sestavi nove jugoslovanske vlade. Listi soglasno poudarjajo neutajljlvo državniško stremljenje Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla, da postavi drž. upravo na širše nacionalne temelje, omenjajo pa tudi visoko zaupanje za izvedbo te naloge mandatarju, zlasti po njegovih uspehih v Ženevi, ki so potrdili mednarodni pomen Jugoslavije in modro in odločno stališče n.ienega takratnega zunanjega ministra g. Jevtiča, »Times« imenuje pomen te vladne izpre-membe epohalen in izreka priznanje zaslugam g. Jevtiča, zlasti ženevskim uspehom, za katere je žel od prešnje vlade žalitve namesto zahvale. List poudarja, da je minister general Živkovič močna osebnost v kabinetu, in navaja njegovo zvestobo dinastiji in priljubljenost v vseh krajih države. Nato govori o intimnem sodelovanju med ministrom dr. Kojičem in novim predsednikom g. .Tev-tičem ter o osebnih in strokovnih vrlinah finančnega ministra Stojadinoviča in ministra Popoviča. »Manchester Guardian« takisto hvali g. Jevtiča in poudarja, da je doživel popoln nspeh. Njegova vlada, pravi list, pomeni velik napredek nasproti prejšnjim Uzunoviče-vim vladam. Več listov omenja vstop Hrvatov, Slovencev in muslimanov v vlado in vidi v tem dokaz nacionalne sloge in poroštvo za uspeh. Posebno poudarjajo listi vstop dveh mladih zastopnikov jugoslovanskega zadružnega gibanja v vlado. Vse to bo pripomoglo po sodbi listov h konsolidaciji in okrepitvi Jugoslavije kot mednarodnega činitelja in k ureditvi ugleda g. Jevtiča za razprave o zuna-nje-političnih vprašanjih, posebno v odnošajih s Francijo in Italijo. Politično zatišje Belgrad, 23. dec. m. Zaradi katoliških praznikov je nastopilo politično zatišje. Ministri katoliške vere so že po večini odpotovali na svoje domove. Trgovinski minister dr. Vrbanič je odpotoval v Zagreb, minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Marušič v Ljubljano, dr. Au-er, minister za fizično vzgojo nnroda, v Sisek, gradbeni minister dr. Kožulj jia v Zagreb, kjer bo pregledal nasip na Savi in gradnjo novega železniškega mostu. Lavalove čestitke Pariz, 23. dec. m. Francoski zunanji minister Laval je poslal iskrene čestitke jugoslovanskemu ministrskemu predsedniku Ho-goljubu Jevtiču. V svoji brzojavki pravi g. Laval, du je vesel, da bo lahko še naprej sodeloval z Jevtičem v delu za mednarodno zbliževanje. Zeli mu obilo uspehov v njegovem novem i>oložaju. ... do imenovanja novega bana Ljubljana, 23. doc. AA. Danes oh 12 je izročil minister zji soc. politiko in narodno ".drav.jo gosp. dr. Marušič Drago posle bana dravske banovine pomočniku bana gosp. dr. Pirkmajerju Otmarju, ki bo vršil do imenovanja bana dravske banovine uradne jiosle kot namestnik bana. na Vsem naročnikom, bravcem in inserentom blagoslovljene praznike. Uredništvo in uprava Naročite ,Ponedeljskega Slovenca4 Današnja številka »1'oncdeljskega Slovenci« je poslana vsem naročnikom »Slovencu«. Naj vporahijo to priliko, da se prepričajo o vrednosti tega lista, ki s svojo pestro vsebino najbolj stvarno obvešča javnost o nedeljskih dogodkih, kakor ludi o življenju onstran meje. Opozarjamo posebej na športno stran, ki jo urejujejo priznani strokovnjaki v športu. Cene so tako skromne, da se lahko vsak nanj naroči: ua dom dostavljen stane letno 5(1 Din, polletno 25 Diu, trimesečno 13 Din, mesečno 5 Din, posamezne številke v javni razprodaji pa 1 Din. Naročniki »Slovenca« naj torej ne pozabijo naročiti se na »Ponedeljskega Slovenca« posebno še radi tega, ker redni »Slovenec« dogovorni) s »Ponedeljskim Slovencem« nedeljskih dogodkov ne ponavlja. 10 let od Parmove smrti Italija Madjarski: i pametna Madjari: »Nskoč v starih časih je prav lušlno blo.« Božičevanje pariških brezposelnih 1'ariz, 23. dec. AA. V listu »Information« je izšel Članek o razmerju med Italijo in Madjarsko. Pisec zaključuje svoja izvajanja z besedami: Da želi predsednik italijanske vlade najprvo govoriti s šefom madjarske vlade, preden sprejme francoskega zunanjega ministra, ima svojo tehtno stran. Mussolini ee dobro zaveda, kakšni so pogoji francosko-italijanskega sporazuma. Ti pogoji niso naperjeni proti Avstriji, s strani Madjarske pa zahtevajo neke žrtve. Italijanska vlada mora v tem zmislu svetovati Madjarski. Nalogo, ki si jo je Italija začrtala v podunavski kotlini, kjer izvaja svoj sistem že vse loto 1931, je preveč težka, da bi jo mogla sama rešili. Potrebna je pomoč Francije. Ta pomoč pa je zopet odvisna od pomirljivega zadržanja Italije in njene madjarske prijateljice nasproti Mali zvezi. Kdor želi sadov, mora priznati tudi sredstvo. Rim, 23. dec. b. Italijanski državni podtajnik v trgovinskem ministrstvu Asiluini, ki je bil te d-ni v Budimpešti, je uspešno končal svoja pogajanja z Madjarsko. Asquini je našel pri pogajanjih pravo rešitev, ki temelji na načelu znanih rimskih protokolov. V Budimpešti je imel po končanih pogajanjih predavanje v italijansko-madjarskme klubu, pri kateri priliki je med drugim tudi izjavil, dn se je prepričal, da je po [»odpisu rimskih protokolov italijansko-avstrijsko-madjaraka prijateljska zveza neomahljiva, ker v vseh treh državah obstoja dobra volja za medsebojno sodelovanje. Avstriia za božič t Dne 25 .decembra t. 1. poteče deset let, odkar za vedno zatisnil oči slovenski skladatelj Viktor a r m a. Umrl jc v Mariboru kot častni ka|ielnik Narodnega gledališča, pogreb v Mariboru in Ljubljani, kjer počiva Parma na pokopališču pri Sv. Križu, je bil nadvse veličasten. — Parma sc je rodil 20. februarja 1858 v Trstu. Svojo mladost jc preživel v Benetkah, Trstu, Zadru, Novem mestu in Tridcntu. Z glasbo se je začel baviti že zgodaj. Po maturi, ki jo je napravil v Tridentu, je študiral na Dunaju pravo in obenem posečal predavanja iz glasbene teorije ua konservatoriju pri slavnem Brucknerju. Služboval je v politični službi v Trstu, Ljubljani, Kočevju, Kranju, Krškem, Postojni, Logatcu, Kamniku, in kot okrajni glavar v Črnomlju, in nazadnje v Litiji. V začetku svetovne vojne jc imel neprilike zaradi svojega slovanoljubnega mišljenja; bil je suspendiran in leta 1015 upokojen. Preselil se je na Dunaj in po prevratu (1910) v Maribor. Na mariborskem odru so ii|irizorili do njegove smrli leta 1024 sedem njegovih glasbenih odrskih del, ki so doživela 00 predstav. Njegov »Urli, grof celjski« (18 pravici kol prva slovenska opera. Toda svoj sloves ima Parma vendarle kol skladatelj vcsclejše, lahke glasbe, kot komponist številnih operet, med kale rimi so dosegle mnoge ludi izven niejA naše dotno vine odlične uspehe, tako zlasti »Caričine Ama-zonke«. 4.490 spuščenih iz U/ollersdorfa V taborišču ostane samo še 740 socialistov in hitlerjevcev Paniki brezposelni so si iz velikih kamnov, ki leže ob Seini, zgradili primitivne votline, v katerih stanujejo in v katerih bodo obhajali žalostne božične praznike Gradec, 23. dcc. b. Tukajšnji »Grnzer Tng-blatt« objavlja uradno |H>ročilo o obširnih |M>mi-lostitvah, ki jih je z.a božične praznike izvedla avstrijsku vlada v velikem kazenskem taborišču z.a politične nez.anesljivcc v Wollersdorfu. V začetku meseca septembra je živelo v taborišču vsegn skupaj šc 5230 političnih kaznjen- Bitka sredi Pariza Pariz, 23. dec. c. Nocojšnjo noč je prišlo na Mont Martru do pravega pokolja med Korzičani. Na trgu Pigalle in v okolici je bilo vso noč več spopadov. Najrazburljivejši napad je bil izvršen na veliko kavarno na trgu, in sicer je nek mlad Korzičan oddal 5 strelov v polno kavarno. Ubil je pri tem nekega Korzičana, njegovega 51etnegn sinčka pa smrtno ranil. Težko ranjen je bil tudi še neki drugi gost. Takoj nato se je razvila po vseh koncih Mont Martra silna gonja zn atentatorjem. Se le dolgo po atentatu so ga odkrili v neki kavarni. Medtem ka se je nn drugem koncu Mont Martra odigrala nova drama korziške vendete. Skupina Korzieanov ,ie našla ntentatorjevega brata in ga ustrelila. rev, ki so bili polovljeni po februarskem socialističnem in julijskem hitlerjevskem u|>orii. Socialističnih somišljenikov jc bilo v taborišču 2572, listali |wi so bili rjavi puntnrji. Avstrijska vlada je od imenovanega števila socialistov iu komunistov izpustila domala vse, razen 164, ki so še nadalje pridržnni v taborišču rudi prestopkov v tnliorišču samem. Med temi je komunistov snmo še 90. Po julijskem nnrodnosnrialistieiiem puntu je avstrijska vlada dala zapreti v tnlio-rišče kar 5609 hitlerjevcev, a jih je čez par tednov izpustila nn svobodo, tako dn jili je ostalo šc 265N v taborišču, ki |>n so bili, izvzeniši H43, izpuščeni tudi že v začetku septembra. Sednj ol: praznikih bodo izpuščeni šc ostali razen 70 hitlerjevcev, ki so sc v taborišču pregrešili proti zakonom. Poleg imenovanih socialistov, komunistov in hitlerjevcev sc je nnhnjalo še IHIS drugih kazn jencev iz. drugih slrunk, ki |in bodo po veliki večini tudi izpuščeni. Ostnlo jih ho samo še 506, tako dn ho število ljudi, ki bodo morali praznovati božične praznike v taborišču, z.nnšn-lo še 740. Avstrijska vlada jc izjavila, da bodo tudi ti kmalu puščeni nn svobodo, ker je v državi nnsto|iil po|wdon mir, ki dovoljuje te ukrepe. Belgrad, 23. dcc. tn. Danes dopoldne jc tu na-letaval prvi sneg. Stran 2. »Ponorleljskl Slovenec«, 24. decembra 1934 S le v. n2. Spomenica industrijcev Božičnica revnih Ljubljana, 23. decembra. Velika dvorana hotela »'Union, je imela danes redke goste. Like. ki prihajajo tja kvečjemu vsako leto enkrat in takrat tudi « hvaležnim srcem odhajajo: revno mladino i/, ljubljanskih obrobnih okrajev, pa tudi i/ sredine mesta, ker se v središču mestu rev ščina pruvt ako skriva, kot je očitna na robu mesta. Z veliko težavo je mestni socialni urad priredil to božičnico, saj je primanjkovalo sredstev, nabiralna akcija pred tedni .ie uspela le napol, mnogi premožni se nn prošnje za i m) moe revnim otrokom niso odzvali, todu dobra volja, ki so jo tokrat izkazali pri reditelji božičnice, je zmagala. Zasluga gre za to požrtvovalnemu osebju mestnega soe. urada, od najvišjega do najnižjega. Božičnica, ki je bila dane« ob 3 popoldne v Unionski dvorani, se je spremenila v velik praznik revnih družin. Dvorana je bila polna. Na sedežih so sodeli. ki so pričakovali daril, ob straneh matere, v ozadju drugo občinstvo, ua galeriji pa zopet matere Ln soe. čuteče občinstvo. Brezplačno je sodeloval orkester radijsko postaje, ki je za uvod v božičnico zaigral nekaj koračnic. Nato je nagovoril zbrano mladino mestni župan dr. Puo, ki je predvsem opozoril mladino na tragično smrt kralja Aleksandra in se spominjal njegovih zaslug za domovino, nato pa zbrano mladino nagovoril s primernimi besedamI, da so božični prazniki čas, ko je treba pozabiti vse tegobe in preživeti vsaj tc dni v neskaljeni radosti. G. župan je mladini v svojeni govoru podal vcč dohrih nasvetov, kako naj živi in se obnaša tako da bo staršem v zadovoljstvo in spločmosti v korist. ■ m m ba ■ ■ mm m za idočo sezono v H I I1KI 1 K P ra/.nih barvali in W mm obhknh ter raitic iportne in zimske čepice za gospode in dečke nudi v veliki izberi MIRKO BOGATAJ trgovina klobukov LJUBLJANA. STARI TRG 14 t!ene zmerne Sprejemajo se popravilu Novi grobovi 1* V Ljubljani je v soboto zvečer mirno c Gospodu zaspala gdč. Frančiška Ileršič, šolska ravnateljica v pokoju. Pogreb bo dn nes. v ponedeljek ob 4 popoldne iz hiše ža los ti Levstikova ulica 19 na pokopališče k Sv. Križu. — V Baragovi ulici 12 je v soboto umrla ga. Frančiška Marinšek roj. Brajdih. soprogu, zvaničnika banske uprave. Pokopali .io bodo danes, v ponedeljek ob 2 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim nase globoko sožalje! Osebne vest) — Profesorski izpit ir, umetnostne skupine jc napravila z odličnim uspehom v vseh predmetih uršulinka M. Pija Garantini. — Iskreno čestitamo! - Sedemdesetletnico svojega rojstva ho obhajala dne 27. decembra ga. Ivana Tanear, restavraterka na Jesenicah. Prav iskreno čestitamo z željo, da bi Bog ohranil blago gospo še mnogo let v zdravju in zadovoljnoeti. Požar na Barju Ljubljana, 23. dec. V noči na nedeljo jo okoli tri četrt na 1 izbruhnil požar v dvojnem kozolcu posestnika Ivana Bulca na Jurč.kovi poti štev. 73 na Barju. Posestnik Jelnein /. Dolenjske ceste je požar takoj opazil in telefoniral po poklicne gasilce, ki so prihiteli pod vodstvom pod-poveljnika g. Ogrina z motorno hrizgalno na pomoč. Leseni kozolec, poln poljskega orodja in sena, slame ter drv, je gorel izredno nnglo, tako (la .ie bil plamen viden dnleč naokrog. Gasilci niso mogli več rešiti kozolca, pač pa so zavarovali bližnja poslopja pred nevarnostjo ognja. V kozolcu je zgorel tudi en voz. Tik za ljubljanskimi poklicnimi ga.silcl so prihiteli z hrizgalno na pomoč tudi barjanski gasilci pod vodstvom c. Vrbinca. Okoli pol 3 je bil požar zadušen. Posestnik Bule ima okoli 25.000 Din škode. Zavarovan pa je lc zu dobro jiolovico te vsote. Požar je bil najbrž«; podtaknjen od koga, ki se je hotel nad Bulccni maščevati._ Jav«a sodna dražba se vrši dnevno od 9. do 12. in od pol 15. do 18. v trgovini »Jugošporl«, preje A. Rasberger, Miklošičeva cesta 34. Gramofoni, prošče, radio aparati, zvočniki, radio potrebščine, veliki gramofoni za kavarne, koncertne dvorane itd. 0 Krščanska šola za stolno župnijo ima dmc 36. decembra ob 19.30 družinski sestanek. • Zlate nedelja. Z včerajšnjo nedeljo, ko so bile jhi večini trgovine odprte ves dan, skoraj vse pa. dopoldne, morejo biti trgovci kar zadovoljni. Seveda, pri nekaterih panogah je kupčija kar odpovedala. Le malo izbrancev je bilo, ki so obiskali tik pred svetim večerom, ko je treba dajati darila, trgovine z lnksnsom. Dobro pa so bile obiskane trgovine s pripravljenim blagom, kakor z. oblačili. obutvijo, z. jestvinami in pa zlasti /, igračkami. Manjše kupčije so bile v knjigarnah, čeprav so za božične praznike knji garuarji opremili svoje izložbe pretežno z otroškimi knjigami. Dobro obiskane so bile tudi slaščičarne. Ponekod je bila. celo boljša kupčija kakor lani. Torej tudi zlata nedelja kaži>. da se za malenkost spreminja na bolj še. Seveda nko ni temu vzrok to. da je letošnja zadnja nedelja komaj en dan pred svetim večerom, ko je treba pokloniti darila, pn čeprav človek v zadnjem trenotku zbere sredstva za te. •) Skupina Bojevnikov Ljubljana —Sv. Peter je priredila dne 22. t. m. ob 7 zvečer božičnico vojnim sirotam in invalidom. Božienica se je vršila v prostorih g. Leopolda Zupančiča in je bilo obdarovan iii 20 revnih družin. Predsednik se jc v svojem govoru spomnil v vojni padlih vojakov. dalje tragične smrti Nj. Vel. kralja in končno poudaril namen skupine Bojevnikov, katere glavni cilj je, lajšati bodo in gospodarsko stisko. Nato se je izvršila obdaritev. Vsi olularo; vaui so z Hvaležnostjo »prejeli darove,, ki naj omogočijo najbednejšim v.sai majhno pomoč v božičnih praznikih. ljubljanskih otrok Po županovem nagovoru je radijski orkester zaigral božično glasbo, nato pn je neka deklica recitirala pesmico, v kateri se je v imenu obdarovane mladine zahvalila dobrini srcem in mestni občini za obdaritev. Radijski orkester je igral nato daljšo božično skladbo, nakar je sledilo obdarovanje otrok. Sledil je ljubek božični prizor, ki so gn igrali otroci sami. Nastopil je Jeznšček, vaški otroci iri velika skupina angelčkov. Otroci so v tej spretno rezi ran i igrici peli in igrnli, da so malim gledalcem silile solze iz oči. Igrico je pripravila gdč. Vencajzova. Obdarovatiih je bilo okrog 500 otrok. Mestni socialni urad je imel prejšnje dni dosti dela, ko jo izpraševal otroke, česa si kdo želi. ali suknjo, ali oblačila, nli obutve, nli perila, ter je vsakemu otroku po možnosti ustregel. Vsak otrok pa je dobil tudi škarni oelj s slaščicami. Z radostnimi očmi in /. dobro voljo so obdarovani otroci odhajuli ler kazali svojim staršem dobljena darila. S to prireditvijo se je mestna občina na lep način oddolžila revnim otrokom za božične praznike. Božični turnir na igrišču SK Slovana. SK Slavija izvede 25. in '20. I. tn. na igrišču SK Slovanu za Kolinsko tovarno nogometni turnir, katerega se bodo udeležili poleg SK Slavije še SK Slovan, SK Ilirija in SK Mladika. Pričetek tekem bo oba dni ob 13.15 in 14.-30; prvi dan igrata kot prva Slovan in Ilirija, nato Slavija in Mladika, drugi dan najprej premaganca prvega dneva, nato zmagovalca. Vsaka tekma ho trajala dvakrat 35 minut, v primeru neodločnega izida lx> odločil žreb. 0 Srajce: belo, modre in športne, krti vate, naramnico in žepne robce Ima najceneje tvrdkn .Miloš Karnienik, Stari trg: S. 0 Za praznike nudimo pravkar došlo sjiec.iju-litelno belo vino — Rizling. — Sotelšek, Gradišče 10. 0 Sajlepše itn rilo za Božič in Novo leto je itmelnišku slika naših priznanih umetnikov. Oglejte si veliko razstavo nn Mestnem lrgu 25. nasproti magistrata, A. Kos. 0 Kličite teieion 34-21 za nujna elektro-popravila, podjetje Havliček Fran, Sv. Petra c, 5. Jubilejna razstava kanarčkov Ljubljana. 23. deeembrn. Pod poetičnim gcskmn: »Ptički pojo kot du je v maju«, jc bila danes odprta v poslopju mostnega liccju razstava kanarčkov pevcev. Ta razstavil, ki jo je priredilo •Društvo za varstvo ptic«, zasluži pozornost ljubiteljev narave, |>o-sebno pu ptic pevk. Ob tO dojx>ldne je bila otvoritev, pri kateri je zadržanega jjrcdsedniika zastopal tajnik Kelncrie ter naglasil. da jc to deseto razstava kanarčkov v Ljubljani in torej jubilejna. Nato je omenjal tragično .smrt i>okoj-nega kralju Aleksandru, li kateri izraža tudi to društvo svoje globoko sožal je. Pozdravil je pokroviteljico Olgo dr. Pucovo in zastopnika banske uprave inž. TVenka. Nato je |x>krOv itcljiei razstave izročil zmagovalec ined lastniki razstavljenih kanarčkov, g. Oliver Michl, kot darilo prvovrstnega kanarčku « kletko, /brani gostje delje-ne naslednje ungrade: v mladostni skupini kanarčkov: od 560 dosegljivih točk je dobil prvo nagrudo Oliver Michl s 300 točkami (veliko zlato kolajno ljubljanskega in zagrebškega kluba r. diplomo in prehodno darilo, t. j. srebrn lo-vorjev venec). Drugo dnrilo Frane Omnhnn z 291 točkami (velika zlata kolajna). Tretje darilo (mula zlata kolajna) Golob Frane z 291 točkami. Četrto darilo Bmriimjr Konig iz Zagreba z 291 točkami (velika srebrna kolajna) in peto darilo Jože Bitemc 7, 2S5 točkami (mala srebrna kolajna). V skupini starejših kanarčkov pn so dobili darila naslednji rejei: l'rvro darilo Miha Dobrave, Celje, s 555 točkami (veliko zlata kolajno); drugo darilo Al. Francki, Ljubljana, s 550 točkami (mala zlata kolajna): tretje darilo Oliver Michl s 500 točkami (velika srebrna kolajna) in četrto darilo Josip Opeka z 282 točkami (mala srebrna). Odlikovanih je bilo šc več drugih skupin kanarčkov z diplomami in častnimi priznanji. Razstava, ki obsega nad 200 razstavljenih kanarčkov, nudi prav prisrčen vtis in jo priporočamo našim čita tel jem I Rudolfova mati so umrli šniihel pri Pliberku, 22. decembra. Žalostno so peli v četrtek šmihelski zvonovi in oznanjali tužno vest: umrli so Kudollovn mati. Po vsej Podjuni so poznali to dobrosrčno in ugledno gospo na Bistrici pri Pliberku. Rudolfova hiša je bila od nekdaj znana kot slovenska trdnjava; tu so se zbirali zavedni Slovenci iz krajev pod Peco, iz te hiše je pred leti umrli Jurij Rudolf, mož pokojnir.e, kot župan dolga, dolga lela vzorno vodil občinske posle v splošno zadovoljstvo vseh občanov. Bil je to najpriljub-Ijenejši župan, kar jih je imela kdaj občina Bistrica. In dn je bil Jurij Rudolf tnko vseskozi znn-čaje.n, odkrit in priljubljen, k temu je dosti pri-liomogla prav lako priljubljena njegova žena Barbara. Posebno se je odlikovala po svoji usmilje-nosli: ni bilo berača, ki hi odšel prazen od hiše. |>a tudi ni bilo priprošnjika, ki bi ga mati županja ne znala z materinskim vplivom pomiriti in nlolužiti. Zlasti za časti vojne so sc k njej od daleč, zatekali usmiljenja in tolažbe potrebni. Bila pa je pokojni en tudi, vzor krščanske žene-mntero: svoje otroke je znnln vzgojili v kr-šansketn duhu, poleg tega jm jim utrditi pravo slovensko značajnost. Kako je bila pokojnini priljubljena, je dokaza! tudi današnji jiogreb, katerega se je udeležilo ogromno število ljudstva iz vse Podjunske doline. In ko ji je šmihelski gospod župnik Vinlar spregovoril zadnji pozdrav, ni ostalo suho nobeno oko. Kamnitt Za dom dobite pristno primorsko črnino jsi 7 Din j>ri .Zlati kaplji« na Vrh|iol,ju. Dne 20. in 21. decembra --o imeli zastopniki industrije iz vse naše države svoje XVIII. zborovanje osrednje zveze industrijskih združenj kraljevine Jugoslavije v Belgradu. Na tem zborovanju je bila sprejeta daljša spomenica, ki jo podajamo v glavnih točkah: Induistrijci poudarjajo, tla sta poljedelska in industrijska pruizvodnja v/aje.iiMii strani enega in istega gospodarskega vprašanju. \ se dosedanje odredbe za ublažitev gos pod ur« k c stiske so bile enostranske ter neimpotne. ker so se nanašale samo na gotove gospodarske panogo ter sn bile izdano tako zelo pozno, da niso mogle vplivati na rnzvoj kii/e. v bančništvu in v industriji pa so ustvarile razmere, ki zelo ovirajo življenje industrije. Industrija ne more /iirnd-i plačevanja dolgov kupovati potrebnih strojev ter ne more tekmovati ne z inozemstvom niti ne 7. ono doniučo industrijo, ki ni zadolžena ali jm je neodvisna od domačega denarnega trga in od domačega kapitala. Tako oslabljena industrija lipi tudi zaradi preobduvčenja, ki je Maribor, 23. decembra. Toliko govorilno o bratskem bolgarskem narodu, o nujno potrebnih zvezah z brati Bolgari, o jezikovni sorodnosti -— toda vse lo so večinoma le besede, na katere pozabimo kaj hitro, ko so komaj dobro izgovorjene. Do dejani navadno ne pridemo. Zato moramo izroči vse priznanje pripravljalnemu odboru za ustanovitev jngoslovun-sko-bolgarske lige v Mariboru, ki si je nndel nalogo, da tudi v resnici začne delovati za zbližanje med Jugoslovani in Bolgari. To zbližanje pn je mogoče samo, ako se Jugoslovani in Bolgari čim boljše spoznamo, uko poznamo razmere, v katerih živijo Jugoslovani, da pn poznamo Km bolj natančno tudi razmere, v katerih živijo Bolgari. Pa nc samo razmere, deželo in položaj, poznati moramo tudi jezik Bolgarov. To nalogo vršijo v veliki meri lečaji za bolgarščino, ki sc vršijo letos prvič v Mariboru, kažejo pa že lejie uspehe. Tečaji, ki se vršijo v štirih skupinah, vodi prof. šedivy. TI tečaji so kot nekak uvod v ustanovitev ju-goslovansko-bolgarske lige, ki je imela včeraj ustanovni občni zbor pri Orlu. Občni zbor jc bil □ Zlata nedelja... Enkrat v letu se ponavlja v obdravskem mestu nenavadna nedeljska slika. Ulice v blesku božičnih izložb prepolne nedeljskega življenja, ki valovi in sc pretaka iz ene odprte trgovine v drugo. Sprehajalci obloženi z zavoji polnijo ulice, se ustavljajo pred izložbami in obiskujejo trgovine. Zlata nedelja, ko vse kupuje božična darila, ki jo trgovci zeljno pričakujejo vse leto. Ta dan sc v nekaterih trgovinah obrne več denarja, kakor drugače v mesecu dni. Pred časi krize je bila res zlata, mariborski trgovci so se hvalili s svojim obratom. Slabi časi pa so zbrisali zlati blesk predbožične nedelje, vsako lelo je. bilo slabše. Zlasti lansko leto so sc trgovci pritoževali. Letos izgleda, da bo bolje. Dopoldne je bilo v vseh trgovinah izredno živahno. Ljudje so sicer kupovali bolj malenkosti, zlasti praktične stvari, pa vendar, pri množici kupoval-cev bo tudi obrat večji. Zaslužka seveda mnogo ne ho, saj so cenc tudi v trgovini sedaj izredno nizke. Je pa živahen promet današnje nedelje tudi razveseljiv dogodek, ki vzbuja upanje, da se vendar vse nekam obrača na bolje. □ Mariborski strolei so imeli te dni svoj občni zbor, ki pa je v odsotnosti predsednika pritnariju dr. Robiča vodil podpredsednik podpolkovnik Stu-nišič. Navzoči so bili na občnem zboru strelske družine odlični predstavniki mariborskega javnega življenja. Mariborski strelci so se v pretekli poslovni sezoni živahno gibali. Uspehi, ki jih je dosegla ekij>a strelskih mojstrov iz Maribora, so Ogenj v zagrebški cerkvi Zagreb, 23. dec. b. V teku pretekle noči je pričelo goreti v cerkvi sv. Marka. Nekaj pred jiolnočjo so bili poklicani gasilci, ki so požar, še preden se je utegnil razširiti, pogasili. Požar je nastal zaradi neprevidnosti v zakristiji. Iz poči, ki je bila zelo vroča, je padla žerjavica na drva poleg peči, ki so se vnela. Pričel sc je Sirili gosi dim, ki pa so ga k sreči pravočasno opazili. Glavna zveza srbskih zadrug Belgrad, 23. dec. tn. Danes dopoldne in popoldne se je tukaj vršila seja glavnega upravnega in nadzornega odbora Glavne zveze srbskih kmetijskih zadrug. Sejo jc otvoril in ji predsedoval predsednik upravnega odbora dr. Dragulin Jankovič, minister za kmetijstvo. Popoldne ob 5 je prišel na sejo tudi član upravnega odbora te Zadružne zveze g. Bogoljub Jevtič, predsednik vlade ler zunanji minister ter ostal na seji do tri četrt na šest. Predsednik vlade se je pri tej priliki poučil o razmerah na vasi in o stanju kmetskega zadružništva. Seja glavnega in nadzornega odbora srbskih kmetijskih zadrug se bo jutri nadaljevala, nato pa bodo člani obeh odborov odšli korporalivno na Oplenac, kjer se bodo poklonili sjvorninu kralja Aleksandra I. Belgrad revnim katoličanom Belgrad, 23. dec. m. Tukajšnja mestna občina je za katoliške božične praznike razdelila tudi letos božično podporo med siromašne katoliške družine v Belgradu. Ob tej priliki je razdelila med 846 katoliških družiti nad 200 kub. metrov drv ter 37 tisoč dinarjev v gotovini. Huda poškodba otroka Pri Sv. Trojici na Blokah se je v soboto zvečer igral 12'letni posestnikov sin Slavko Petrič z na videz prazno patrono, v katero je nttlil razbeljenega svinca. Patrona pa je imela še nedotaknjeno kapico, ki jc eksplodirala, nakar je svinec brizgnil dečku v obraz. Deček je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico in zdravniki se trudijo, da bi ranjencu vsaj delno rešili vid. it društvenega življenja Hohitijska Bistrica. Na praznik «v. fttcfanu ob 1J priredi Prosvetno drnfitvo ljudsko iirro »Carski sr! , ponovi Jo pa Se nu Novo loto ob Zli. lurra ju /.elo zimi miva, ho s petjem, sodbo In komiAkiin plesom, ki Kit bodo predvajala naSa bohinjska dekleta. Nu Sv. Tri kralje dati pu priredi dvuStvo iitro A iijcffa nI«. Dne 2. januarja ob 20 bo predavanje za može ln f«iiite v Prosvetnem društvu. Predaval 1» k. Jakob lloztnan o imšoni Bospodarstvn iji k. Josip AmbroSUč o pospndar-skili in kulturnih rii7.jne.rnb za rid-ito v obilnem Številu! podvojeno, čeprav je narodni dohodek padel za •30%. Obdavčenje industrije ui zmerno. Spomenica zahteva dalje, du se izda zaikof. o elektrifikaciji, ki naj omogoči čimprejšnjo clektrilicirpnje. pač pa du -c pridrži: za domačo industrijo vsu eli ktril'ikuei.j-ka dela, ki jih zmore sama. Ministrstvo zu soe. politiko naj ue odreji niee-ar brez sporazuma s ptizudetiini deloda-jalskiini združbami, /lasti pu nuj se nc uvajajo zakoni in uredbe o vprašanjih, o katerih Mednarodni urad delu ni izdal občnega dogovora, nli pa, ki jih niso osvojile države z enakimi potrebami. kakor mi. Dokler gospodarska stiska ne bo ublažena, naj vlnda nikakor ne veča socialnih bremen naše industrije. Končno zahteva spomenica, naj sc železniški ceniki in vzporedne pristojbine ne zviša vajo vedno sproti, ker se s tem dru/e prevozni stroški, kar otežuje izmeno dobrin. Spomenica zuhtev« olajšanje in izboljšanje tovornega prometa uu železnicah. izredno dobro obiskan. Maribor jo pokazal svoje veliko zanimanje za ligo s tem, da je bil zastopan po vseh stanovih. Obrni zbor je otvori! predsednik pripravljalnega odbora, ki je v lepih besedah poudarjal veliko važnost skupnega dela med Jugoslovani in Bolgari in poudarjal pomen lige. Za predsednika je bil soglasno izvoljen mi nister v p. dr. Kukovee, ki sc jc za izvolitev najprej zahvalil, nato pa orisal pomen lige in smer njenega delovanja. Je to šele druga liga v Mariboru in naj pokaže pot tudi drugim mestom v Jugoslaviji. Zu podpredsednike so izvoljeni mestni predsednik dr. Lipold, ravnatelj Bogdan Pogačnik In ravnatelj Mnstnak, za tajnika prof. Šedivv in Fr. Krnmberger, za blagajnika pn dr. Dolar. Tudi ostali odbor, ki šteje skupno nad 4» odbornikov, je bil izvoljen soglasno in so zastopani v niem tnko kulturni dolavci kakor tudi delavski in gospodarski krogi. fTnnnrina jc bila določena na 12 Din letno najmanj. Bil je to res lep večer, ki je pokazal, da se ravno najsevernejšo mesto zaveda velikega pomena sodelovanja med Jugoslovani in Bolgari. Ligi pu želimo zato čimvečjegn uspeha in živahnega delovanja. ji zasigurali častno mesto med strelskimi družinami naše države. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika bančni ravnatelj g. Joško Sterger. □ Smrt kosi. V starosti 59 lot jc umrla v Smetanovi ulici 4 gospa Julija Šaberl, soproga uiagistratnega sluge. Pokojuica jn bila vzorna ženit ter je njena smrt težka izguba za soproga in družino ter vse, ki so jo poznali. Pogreb bo danes ob 15.45 iz mestne nirtvošnicc na Pobrežju. Svetila ji večna luč, žalujočim naše sožalje! — Umrli so nadalje: gospa Marija Krajnc, zasebni-ca v Metelkovi 7, slara (>7 let; gospa Žttnko Jožefa, stanujoča v Židovski 8, shira 65 let; Marija Grosnik, hči delavke. Naj počivajo v tnirul □ Božičnica gluhonemih. Društvo gluhonemih v Mariboru je imelo sinoči v gostilni Gračner nn Koroški cesti svojo božičnico. Gluhonomi reveži so dobili razna darila. Žal se jo božičnica končala s tragičnim dogodkom. Gluhonemi Ivun Stanck sc je za mizo nenadoma onesvestil ter se jc zgrudil. Priskočili so mu hitro na pomoč, pa ga niso mogli spravili v zavest. Reševalci so nato Stane-ka odpeljali od božičnice v bolnišnico. □ Prvi letošnji sneg... Zjutraj so Mariborčane presenetile snežinke, ki so porodkoma na-letavale izpod oblačnega neba. Prvi sneg letošnje zime, ki smo ga vsi lako željno pričakovali. Vendar pa so slabi izgledi, da bi ga do božiča padlo toliko, da bi bil za smuko. Proti poldnevu so se namreč snežinke zopet izpremenilc v de ževne kaplje. Upori v Rusiji Pariz, 23. dec. AA. Iz Moskve poročajo: Tas objavlja, da so poleg drugih, ki so v zvezi /. umorom Kirova, prijeli tudi bivše komisarje Ztnovjeva, Kamenjcva, Fedorova. Bakaicva, Varil j i na, Zahickega, Gorseujina, Biilaka, Jcvilokitnova in Kuscima. O aretaciji bivših narodnih komisarjev Zinovjeva in Kamenjeva objavlja Rcuter poročilo svojega moskovskega dopisnika, ki pravi med drugim, da proti tema dvema nI zadostnih podlag za obtožbo preti vojaškim oddelkom vrhovnega sodišča. Pač pa pridejo ostali obtoženci preti ta oddelek. Verjetno je. tla bosta Zinovjev in Kamenjev z nekimi drugimi prvaki postavljena pred posebno sodišče. Tu jim bodo sodili o tem, ali naj jih upravna oblast Izžene v pregnanstvo. Moskva, 2,'i. dec. c. LTradno se potrjuje, da sta bila 16. dec. aretirana tudi Zinovjev in Knmcnjev. Istočasno i>/ bil zaprt tudi Kvdokin. Vsi trije vodilu'; oljševiki so bili aretirani hkrati z ostalimi 15 osumljenci. Ker proti Zinovjev« in Kamenjevu nt bilo mogoče zbrati dovolj dokazov, da bi ju postavili pred vojaško sodišče, prideta ob pred posebno upravno sodišče, ki ju bo obsodilo na izgon iz sovjetske Rusije. DRAMA — Začetek ob 20 Ponedeljek, '2t. decembra:. Zaprto. Torek, 1!S. decembra oh 11: Pclcrčhnvo poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Cene od 2u Din nuv.-dol. — Oh 20: C vrečk za pečjo, Izven. Cene od -M Din navzdol. Srods, 26. decembra oh II: Jurtelr. Mladinska prelistava. Izven. Cnine od 20 Din navzdol. — Ob 20: Matiček sc ženi. Izven. Četrtek. 27. decembra: Zaprlo. Petek, 28. doeombrn: H'a.< f ilifeil Beljak Nekaj opazk iz Beljako In okoVce Beljak. 16. decembra 1934. Mnogo se je že izpisalo papirja in potraiilo črnila, zahtevajoč za slovenske farane na Koroškem slovenske župnike in duhovne pastirje. Tudi zadnje iteviike »Koroškega Slovenca« so zopet in zopet načele lo vprašanje, poudarjajoč, kakšno škodo tr pijo katoličani in katolicizem zaradi tega nasilnega ponemčevanja slovenskega življa po nemški, v mnogih tarah po rajhovski agresivni duhovščini ki nc pozna ni jezika ni tradicij ni navad našega dobrega koroškega ljudstva. Celo nemško-koroška duhovščina gleda povnreko prišlece iz rajlia in neredko pride tudi do konflikta med njimi. Lani se je veliko govorilo v našem okraju, kaj so počenjali rajhovski kaplani z beljaškim prošlom Acelhuber-jem, ki je sedaj že v pokoju. Več fara zaporedoma od zapada naše dekaniie, slovenske ali pa nemške, ima rajhovske duhovnike: obmejna fara Vrata, trg Podkloster s tremi slovenskimi podružnicami, Sv. Martin nad Beljakom, Trebinjc pri Sv. Rupertu, katere /upnik je bil kandidat nemške-rajhovske duhovščine za beljaškega dekana. Vsa katelietska mesta v Beljaku so v rokah rajhovcev, samo na gimnaziji je Nemec rodom iz Češkoslovaške. Po julijski revoluciji pa prihaja zopet neinško-koroška duhovščina do veljave. Toda niti ena slovenska fara, zasedena po plebiscitu 1920 1. po nemški duhovščini še ni dobila slovenskega. Po Koroškem se govori, da je Orabštajn pod Celovcem pred leti, kjer so heimvehrovci ob prevratu med sveto mašo streljali na tedanjega grabštajnskega caplanu Carfa, nekako z zvijačo spravili nemškega duhovnika nn faro, češ, saj se z nemščino na (ari dobro izhaja. Niso mu pa v Celovcu povedali, da je lo slovenska fara in da je v hribih dosti fara-uov, ki šc nemško pozdravljati ne znajo. Pošteno ie bilo od tega nemškega duhovnika, da je kmalu sam priznal, da spada na to faro slovenski duhovnik. Zaprosil je za drugo. Cc je dobil že drugo nemško iaro, ne vem. Kaj pa porečejo šele farani Slovenci v Time- Mi žc obCufile posSedice, fter prevcC scdtfe! Teh posledic se obvarujete, če pijete redno Vprašajte Vašega zdravnika! „TEM PEL niči, Ohranjali? Čuden ji slučaj s laro pri Sv. Tomažu nad Celovcem, kjer živi naš ugledni posestnik Sturni. I ara je imela do predlanskim slovenskega župnika Vrabenca. Po njegovem odhodu v Podkruos so iarani dobili provizorja nenuurja. katerega mati je rojena v Tržiču pod Ljubeljem. Stanuje pri svojem sinu v Sv. Tomažu. Komaj g;i lomi po nemško, a g. provizor upravlja v cerkvi vse nemško. Vsa prizadevanja, da dobi lara zopet slovenskega duhov nika, so ostala do bedaj brezuspešna. Nemški frančiškani, ki so sc doselili preti kratkim s Tirolskega, si prizadevajo, da iz slovenskih va-i Medgorij, Pod Vetrom, Zabuč in Rogij ustanove sebi nemško faro, ki bi bila prva nemška fara južno od Dobrača. Rekli boste, pa saj si Slovenci na Koroškem ne žele več slovenskih, duhovnikov! Pa temu ni lako. Marija na Zilji ima že od prevrata nemškega župnika. Piše se Lamprecht. Pred svojo inštalacijo pred nekako 12 leti je slovesno obljubil faranom, da se bo naučil slovenščine v dveh letih, kar mu ne bo težko, saj je bil pred vojno v Marijanišču v Celovcu prefekt slovenskim dijakom. A /e zdavnaj je na to svojo obljubo pozabii. Pozabil je ni, kajli on vrši dolž.nost Nemca, ne pa katoliškega duhovnika, »saj imajo Iarani raje nemške pridige in obrede nego slovenske." No, včasih tudi malo zapreti, menda vsled tega, ker se vse njegove ovčice nc strinjajo s tem njegovim nemškim naziranjem. Po vojni je priredil dvakrat slovenski misijon. Cerkev ie bila vedno natlačena. Letos pa kar ni mogel več dobiti slovenskih misijonarjev iz Ljubljane. Dobil je raje Nemca z Dunaja. Prve dni misijona je še šlo. V cerkvi dosti ljudi, ker so pač bili dnevi, ko so naši kmetje po stari navadi praznovali svetnike, zaščitnike kmetijstva. Ostale duevc pa je bila cerkev prazna, prazna. Sam jTosteni nemški misijonar z Dunaja je smatral za svojo dolžnost, da se s prižnice opravičuje, češ, 011 ni kriv, da je prišel misijonarit na slovensko faro, kjer ga večina ljudi nc razume. Žal mu je. da je cerkev prazna. Pred kratkim pa je dobila lara Sv. Miklavža ob Dravi po dolgih letih svojega župnika, Slovenca, in sedaj je vedno pol ziljske fare ob nedeljah pri sv. opravilu pri slovenskem župniku na Dravi, a Bačani itak že od prevrata sem hodijo v Loče v cerkev. Ali lo ni liha demonstracija zoper nemško službo božjo v Mariji na Zilji? Ali bo, g. župnik, držala Vaša grožnja, da Marija na Zilji ne bo imela več slovenskega župnika, četudi bi morali Vi oditi? Ali boste Vi poskrbeli za Vašega naslednika? GosjkhI, dobili ste sedaj novo ustavo, ki začenja z besedami: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.« Po ustavi so tudi nam Slovencem zagotovljene manjšinske pravice. Spametujte se vsaj sedaj in storite svojo dolžnost! Oberdankov spomin Ime 'Jfi. decembra ie minilo 52 M. ko je bil v Trstu obešen Viljem Oberdank, kateri je istega leta z nožem napadel cesarja I ranča Jožefa I. iu ga hotel umoriti. Po čudnem naključju jc bil ce-sar takrat rešen in Oberdunka so 20. decembra I8S2 v Trstu obesili. Žc pred vojno jc italijanska iredeiUu stavila Oberdaukov spomin; se bolj sc jc ta kult razširil |x> vojni. II ropolo di Trieste« od 20. I. 111. prinaša obširen članek o niučeniku.. Oberdauku. V tem članku navaja priiKivadovauje nekega očividca, ki je videl, kako jc Oberdank umrl. Ta očividec je neki Viticenc Danev, ki sedaj prebiva v Palcrniu na Siciliji, a je lela 1382 bil avstrijski poduradnik Danev jc slovensko kra.-cvsko ime. Tudi -Po|vk>-pravi, tla je Danev istrskega pjkoljcnja.. Vsekakor je Danev j>ra\ tako slovenske matere sin kakor je bil Oberdank. Le oba sta bila potujčena v tistih časih, ko so Italijani v I rstu uživali od avstrijskih oblasti vse ugodnosti in pravice, Slovenci pa nobenih, lega Popolo ne pove, kar je razumljivo. Po nasem mnenju pa jc v Trstu iu okolici vv liko narodnih mučenikov, ki so žrtvovali svoje življenje za svoj narod in so morali umreti za narodno idejo, nc da bi bili morilci. O teli se nii ne piše. Sieer pa dvomimo, da bi bilo — /lasti v sedanjih razdrapunih časih pametna in modro, proslavljali morilce, pa najsi se ti kakorkoli ime nuiejo. ★ Ita'ijanski delavci v slovenskih krajih. V slo venskih krajih, zlasti ua Krasu, jc med ljudmi veliko ix>niaujkanie. Ljudje bi radi kaj zaslužili, /al prihaja v te lačne slovenske kraje mnogo tujcev iz Italije, ki dobe delo in jelo. Zanimiva so v tem oziru poročila iz posameznih krajev v laških listih. V poročilih bodisi o slavnostin v raznih krajih, bodisi izpred sodišča naletiš na laška imena v krajih, kjer jih nikdar nj bilo. To so seveda priseljenci, l/pred tržaškega sodišča beremo tc dni poročilo v listih, da jc pri zgradbi neke barake jiri karabinijerski vojašnici v St. Petru na Krasu delal tudi neki Bortolo d'Orlando. Ta mož je med delom iz karabinijerjeve bluze izmaknil denarnico VMiMHiJ-liVCrUM« brez žulj m kurjih očes V l 0 l K I iu bil /ato v Trsiu obsojen ua 2 leti ječe in 1400 lir globe. Zaradi kuhanja in prodaje žganja. Kakor sino žc večkrat naglašuli. pride pred sodnike maki Slovencev zaradi tatvin. Včasih sc kje kaj ste|x>, največkrat pa sc naši kmečki ljudje morajo zagovarjati radi tihotapstva ali kuhanja in pro.laj. žganja, kar jc le posledica gospodarske stiske in bede, katera tera naje ljudi. Dne 18. I. m. je bila pred goriškimi sodniki na -l1'" lir globe obsojena 52 letna Marija Kobal 1/ Riheuberga, ker je nesla naprodaj 10 litrov doma kuhanega žganja. Angela vd llumar od Sv. Lucije pri lohuinu pa je bila obsojeni na i mesece zapora in 1130 lir glube, ker jc doma skrivaj kuhala žganje Policist jc ie delj časa sledil nekega gospoda, /a katerim je stopical |>es. Na|tosled sc jx>l'clst pri bliža "ospodu in ga pobara: .. Pes je va-. ker >e ves čns leče za vami * •Je že ris. iodu tudi vi greste ves čas za menoj, pa niste moji..« »Ti mc bos s svojo razsipnostjo spravila v ubo/iiico!* Da, in šc ija bos moraJ peš, ker so ti ziutraj zaplenili avtomobil »Zmerom, kadar me razjezi žena, |x>kadun eno cigaro.- »Toliko cigar na dan pokaditi kodu jo vendar zdravju, dragi prijatelj Skrivnost sobe šf. 762 Nenavaden doživljaj na potu okrog sveta pu tudi v njej ni bilo zabeleženega imena gospe van Dryk. Jardincttova sc jc prijela za glavo. Odšla ic še k ravnatelju, od katerega pa ic dobila isti od Nedavno sc jc pri neki čajanki v Berlinu sjx>-znala Francozinja gdč Jardiucttc s starejšim gospodom Američanom, ki je bil do pred nekaj incse cev uslužben pri ztiaui ameriški zasebni detektivski agenciji Pinkerton. Po izstopu iz službe je odpo loval v tvTo|io. Med mlado Pari/anko in bivšim detektivom sc jc v teku večera razvilo prijateljstvo v tolikšni meri, da mu je |xivedala o strašnem svojem doživetju, ki jo jc doletelo pred letoin dni v Chicagu, ko je bila tam svetovna razstava. Detektiv ji je lo skrivnost slučajno znal odgonetiti, ker jc bil sam pri njej prizadet. Gospodična je dan pred otvoritvijo svetovne razstave dopotovala s svojo teto van Lrvk, bogato Nizozemko, v Chicago. Obe ženski sta bili na poto-vanju okrog sveta 111 sla prišli ledaj iz Japonske Zaradi svetovne razstave so bili vsi hoteli v Chicagu prenatrpani. Nastanili sla se v enem najimenit nejših hotelov, vendar sla sc inor.ili zadovoljiti vsaka samo z eno sobo. Teta je dobila sobo št. 702 v 9. nadstropju, nečakinja pa sobo št. 181 v drugem nadstropju. Ženski sta imeli za seboj dolgo vožnjo san Irantisco—Chicago in je razumljivo, da jc bila mlada gospodična silno utrujena, tako, da sc je. prišedši v svojo sobo, takoj vrela ua jxisleljo in za spala. Ko se je prebudila, je bilo polnoči. Preden bi ponovno zaspala, je hoteia še poizvedeti, kako jc s teto. Stopila ju v dvigalo, se odjx;ljala v deveto nad stropje in obstala pred sobo št 702. Toda na njen:) trkanje sc ni nihče odzval. Nato je pritisnila kljuko, toda pred njenimi očmi je zazijala črna praznina. Prižgala ic luč, toda soba je bila prazna. Naj|irej je mislila, cla se jc zmotila v vratih, in je šla zaradi tega nadstropje niže in potrkala na isto sobo Oglasil se je neki francoski par. Nato se je obrnila do nekega hotelskega nameščenca, toda ta jc samo odkimava! z glavo, ne ved ae prav ničesar o gospe van Drvk. Dekle je odhitelo k vratarju ter pri njem po vpraševala za svojo teto Vratar pa j« je samo /a-čedno gledal in spraševal, koga torej misli, saj je on njo videl samo priti v bolel. Vratar je v |iod-krepilev svoje trditve odprl knjigo hotelskih gos.ov. govor Vsa potrta se je vrnila v svojo soIki, kjer je preživela ostanek noči v nemiru in strahu. Naslcd nje jutro je prijavila skrivnosten slučaj poliriii in detektivskemu zavodu Pinkerton, toda vsa obvestila, ki jih jc v teku naslednjih dni dobivala od tam, so se gjasila, da je ona sama prišla v Chicago. O nizozemski dami niso vedeli v vsem Chicagu jirav nič. Nesrečnemu dekletu ni preostalo drugeea. kakor da je jKibasala svoje kovčke in odpotovala brez tet nazaj v Evropo. Od tedaj jc preteklo jirecej mesecev. Dekle |e sedaj prosilo ameriškega detektiva, naj ji svetuje. Američan je napeto pislušal njeno zgodbo, nato pa ji je povsem mirno razlo/il: -Draga gospodična, lahko vam odkrijem skriv nost, kako jc vaia teta izginila. Prav /a prav bi moral molčati, toda zdaj, ko nisem vet v službi, lahko govorim in je ludi moja dolžnost, da vas rešim duševnega trpljenia.v V sobi si. 702 sc je |>o pripovedovanju detektiva v oni li urah, ko jc Jardiuettova spala, odiipalo nekaj takega, kar jc močno osupnilo ne samo hotelsko ravnateljstvo, ani|iak celo mestne policijske oblasti. e van Drvk je naenkrat postalo slabo, |xv '-.licani zdravnik pa jc ua največje presenečen'* ugotovil, da gre za kugo. Staro go--|>o so takoj prepeljali v bolnišnico /a nalezljive bolezni, kjer jc se isto noč umrla. Takoj so hotelsko sobo i/praznili. vse pohištvo pa sežgali. Vse to je hotelsko ravnateljstvo napravilo tako, da noben gost ni ničesar opazil. Ce bi kdo ncpoklican pred otvoritvijo svetovne razstave zvedel, cla se je v Chicagu pripetil slučaj kuge, bi to pomenilo za to gospodarsko prireditev katastrof'« strašnih razsežnosti. Brez dvoma bi vc čina tujcev takoj zapustila mesto. Tako oblastem ni preestalo drugega, cla so kolikor mogoče natihem zakrili la slučaj bolezni in iz lega ra/loga celo go spodična Jardinetta ni smela zvedeli za usodo svoje tele. Tako naokrog Svela noč — lepa noč! Mogočna in silna noč in njeni bajni, tajinstveni lepoti se ne more upirati nihče, komur šc ni mrzla telesnost in hladna preračunljivost zatrla žc zadnjega ostanka duše in srca In čuta za lepoto. Lep;ta svete "oči ie lejxita za sebe iu lo lepoto čuti vsak človek sebe, pa naj jo obdihava topel jug ali pa naj jo /.avija mrzli sever v gosto meglo m sneg. Sveta noč ni noč tihega miru in počitka, ampak jc noč, |>olna skrivnostnega življenja, ki ga naš razum še ni doumel in ga menda tudi nikdar nc bo. Tisto drobno, neznatno bitje, ki mu pravimo človek, čuti v tej noči vso svojo šibkost pred neznanimi silami, ki jih sluti njegova domišljaja na vseh koncih in krajih a vsak jih sluti po svoje! V sveti noči slavi jiriroda svojo veliko zmago nad človeško domišljavostjo, najbolj pa nad tislo pulilo > civilizacijo«, ki bi rada z raznimi svojinu »normami« stisnila vse ljudi v okove ene same velike kasarne in nas vse rada oblekla v ene same hlače; čar in bajnost svete noči pa sta tako silna, da človek kar ponižno skloni svojo glavo pred skriv: nostmi, ki jih razodeva narava to noč, in rad ali ■jerad priznava skesano svojo slabost. Vsak človek ima svojo sveto noč m tudi vsaka družina in vsak narod, in svojo sveto noč zato tudi ,'sak ]xi svoje praznuje. Zunanje oblike praznovanja so si mogoče v marsičem podobne, kakor je tudi obraz podobni obrazu, a vsebina je vedno različna. . , Naši kmetje, večinoma verni kristjani, si postavijo za sveti večer v kot pnižiio in priproslo ozalj-Šane jaslice. Ta navada je ohranjena tudi še ponc-kcd iio mestih, a izginja: civilizacija! Hiša — v mestih pravijo soba je snažna m cista. V peci tli velik štor, okoli peči pa sc zbira družina. Večerja jc skromna, suho sadje in kos kruha, za nameček pa še kakšen oreli ali par lešnikov. Na belo pogrnjeni mizi pa je že pripravljena visoka, praznična pogača .. Ne dotakne se je pa nihče! Potem molijo. Onega, -čegar rojstvo praznujejo. Po molitvi pa vzame gospodar v roke |xmev z žerjavico in kadilom in obišče vse. kar je pri hasi: vse' hišne prostore iu kleti, hlev in svinjake, kozolce in kolarnice. fioS|)odarju ali gospodinji sledi vsa družina ili moli. Moli za srečo in zdravje vseh in vsega, kar je živega pri hiši. Molijo iskreno in ponižno, zavedajoč se ali pa vsaj sluteč, cla so nič! Nič proti vsemu, kar je okoli njih. nad njimi ali pod njimi! Po skupnem povratkn v hišo pa se gospodar ali gospodinja navadno še enkrat »izgubita« — kar noč vzame enega ali drugega. Takrat pridejo do svoje veljave skrivnostne rože, nabrane jiofeti ob gotovih dneh in urah. Nekaj dobi živina med krmo, nekaj kokoši med zrnje; vsak dobi nekaj, kar naj ga varuje jired temnimi, neznanimi silami... Teh »skrivnosti« j>a ne sme nihče vedeti, sicer ostanejo brez moči in zato jih tudi nikomur ne razodevajo. To store le takrat, kadar jc treba, da se izročilo ohrani in z izročilom vred tudi rod, hiša in dom! »Civilizirani« — kasarniški — svet se tenni praznovanju svete noči smeja: samo praznoverje, brez pomena, za navadne ljudi... V svojih mladih letih sem se tudi jaz temu smejal, čeprav bolj na tiho, ker so imeli moja rajnka mati od sile močne roke! Danes se pa ne smejem več. Na sveti večer stoji na mizi visoka, pravkar pc cena pogača in njen prijetni vonj človeka res prijetno šeegeče v nos. l i pogačo gledaš, lačen si tudi, pa se ne smeš dotakniti drugega kakor pustili krh-Ijev in suhih hrušk ali sliv. Kako bi rad porinil od sebe vso tisto postno suhljad — pa nc smeš! Nc smeš, jr>a če le lakota ali požrešnost šc tako vlečejo k |?ogači — kar lepo mirno sedi za jiečjo in jircžve-kuj to, kar imaš v peharju polep sebe! Ali ni to sijajna šola vzdržnosti in najhujša aola za krepitev volje? Lc nc vse naenkrat -- kar počasi — vse pritle na vrsto! Pa pravijo, cla so kmetje silno močni in krepki ne samo telesno, ampak tudi duševno. Nekdaj, ko me je šola še samo toliko oblizala, cla sem ošabno gledal na kmete in na nešolane ljudi sploh kot na neka »manjvredna« bitja, čeprav sem bil sani kniet-skega rodu — danes pa ni več tako. Danes vem, cla je menda samo kmet še tisti, ki ima — čas. Tudi za pogačo — če jc ne ješ na sveti večer, jo boš pa na svelj dan — saj je časi Imeti čas, lo daje še lako pri prostim ljudem silno duševno moč; če hočete, tudi nad«-moč nad vsemi, ki ne |xiznajo ne vzdržnosti, ne potrpežljivosti in ne vztrajnosti, ker hočejo v eni sami uri »doživeti« menda tristo iet.. . in obhod jx> hiši s jKinvico in s kadiiotu — ali ni lo golo. bedasto praznoverje. Ali pa: kaj naj kravi j^oniaga kakšna suha korenina, da ostane zdrava? Preneumno! Je mogoče res preneumno — ali pa ni! Tega nc vem. Zdi se mi pa, cla ni! Tak večerni ali pomični obhod po hlevih iu svinjakih ne tnore nikdar škodovali: to je čuječnost iu pazljivost! lil korenina ali listje? Kar zdravnike vprašajte, ampak najmodernejše zdravnike! Tako praznujejo naši ljudje svoj sveti večer jk> svoje brez civilizacije«. Mestni ali »civilizirani* sveti večer pa ni naš sveti večer; za mene vsaj ne. Smreke in smrečice so sicer prav lepe, tudi lučke so lejie in srebrne ali zlate nitke, ki prepletajo vejice, so prav lej>e. Lepi so poti drevesci tudi kupi igrač za otroke in bogata ali pa manj bogata darila za odrastlc. Vse lo je prav lepo — ampak nečesa manjka: premalo toplote in prave prisrčnosti jc v vsem tem. Tako se je vsaj meni zdelo; videl sem jia takih »Imenitnih« božičnic v svojem življenju že precej, jxivsod in vedno sc nii je pa zdelo, da je vse tako nekako prirejeno, kakor Eriredi plesni aranžer plesni večer: za denar... epo oblečeni gospodje in gosr>e, lepo oblečeni otroci, lepo oblečena služinčad, usta se j>a prav malo smej a jo — v srcih pa je vse nekatn ledeno. Nekaj kratkih, prisrčnih zahval —- jx)tem pa k mizi... Tako božičevanje ni naše, pa naj reče kdo, kar hoče! Koliko bolj srečen je navadno otrok-siromak, ki dobi za sveti večer pest lešnikov ali par jabolk, kakor pa njihovi ne srečni, ampak kar nesrečni to variši premožnih staršev, za katere nima ne Miklavž, ne sveti večer nobene mikavnosti več! Povsod samo mraz. ki ga še povečuje lista ogubna ba-liarija nerazumnih »civil iziranih< očetov in mater. Tajinstveno silo in moč svetega večera pa tudi civilizirano« Ic nekoliko slutijo in tudi oni se boje v svojih srcih delovanja tajnih, neznanih sil, ki oživljajo ne samo te, ampak tudi druge dneve in noči. Te sile pa hočejo spoznati z vedeževanjem iu s prerokovanjem in to je šc edina lej>a stvar, ki jo je civilizacija milostno pustila leni nesrečnim ljudem. Prerokujejo pa navadno ali iz čudnih oblik, v katere se vliie raztopljen svinec, če ga vliješ v hladno vodo, ali pa iz vstdlitie kave (iz zoca«), Ce pa svinec nc j>okaže nolx-nc prave podobe, prerokujejo iz senc, ki jih tneče svinec ua sleno, če ga obračaš na vse slrani. Na svinec iu na zoo jaz nc držim tnnoeo; svinca se bojim, ker je že sam jio sebi strupen, pa ludi krogle vlivajo iz njega če jih še —, a krogla ui nič prijetnega, Ce ti pr i lel i v glavo, •'■ zoca • pa ne maram, ker je zanič. Ce me pa moje slutnje ne varajo, bodo v Ljubljani iu gotovo tudi v Man Ivoru — |irelili poleg vina in punča tudi |irecej svinca in »zoca«. V Ljubljani, tako |>ravijo, je precej ljubiteljev svinca. Ti bodo torej vlivali svinec, čc ga niso že vsega prodali, če ne pa »zoe< ali pa celo sodavico, če jim je še za /.nc« zmanjkalo. Ti gospodje sc bodo torej nekje zbrali, u. pr. v kakšni prijetno zakurjeni dvorani, bodo dobro večerjali, potem pa bodo začeli. Pa bo vlil prvi z napetim pričakovanjem -a glej! namesto kakšne listnice, take, kanor jo Imajo n. pr. ministri, sc Ik> pokazala prava tržaška -lijja! Pa bo vlil drugi: v srcu ho pričakoval podobo hiše, kakor je n. pr. banska palača jia se lvido pokazala saino vrata! Obrazi bodo vedno daljši pa kaj se hoče, svinec je svinec in ima svoje muhe. Samo naš gospod župan nc bodo delali dolgega obraza na sveti večer, ker ne bodo sami vlivali in tudi ne prerokovali, ampak bodo samo drugim sire gli. 1'a IkhIo, prijazni kakor so že, nekomu prinesli vrele kave, cla jjogleda, kakšen lxi *zoc. Gospod bo do pričakovali, cla se bo iz »zoca« napravil žu panski stol; pa ne lxi nič, čisto niči Oospod bo naredil kisel obraz, naš gosjnd župan se lx>do pa smejali, smejali . ..! Ali mislite, da so naš gospod župan gospodu res prinesli pravi -zoc«? Kaj še — prinesli so mu |iravega kitajpa«.. Cc bi pa gospodje kadili s kadilom kakor kmetje, in tako pregnali zle duhove med seboj, jih ne bi bilo trelva biti nič strah! — Pri utrujenosti, razdražljivosti, tesnobnosti, pomanjkanji! spanja, srčnih tež kočah, tiščanju v prsih pospeši naravna Franz - Josef < - grenčica izdatno kroženje krvi v spodnjem delu telesa in pomirljivo učinkuje na valovanje Profesorji za bolezni prebavil izjavljajo, da se izborno obnese »Franz-Jose!«-voda kot čistilno sredstvo pri pojavih, ki izhajajo iz samootrove kanala debelega črevesa. ^edel/skl spor/ Grčija:Jugoslavija 2 si (iti) Atene, 23. dec. m. Na današnji tekmi za balkanski cup, ki se je odigrala med držav, reprezentancama Jugoslavije in Grčije, so Jugoslovani zopet podlegli svojemu nasprotniku, tekme se je udeležilo nad 20.000 gledalcev, ki so ji sledili z največjim zanimanjem in navdušenjem. V 9. minuti je bila igra za eno minuto prekinjena. Z enotnim molkom sta obe moštvi in vsa množica gledalcev počastili spomin pokojnega jugoslovanskega kralja Aleksandra 1. Prvi gol je zabil za naše barve že v 12. minuti Sekulič. V 38. minuti pa je Grčija rezultat izenačila. V drugem polčasu je bil poškodovan v Zagreb, 23. dec. Danes se je vršil V. jubilejni kongres Zveze športnih zvez kraljevine Jugoslavije, katero so ustanovile vse jugoslovanske športne zveze z namenom, da lx> skrbela za vsesplošne športne potrebe in reševala vprašanja, ki živo zanimajo ves jugoslovanski šport in jih društva suma ne morejo rešiti. Ob 9 je predsednik Zveze dr. Stevan Hadži otvoril kongres, pozdravil vse navzočne delegate športnih zvez, zastopnika Nj. Vet. kralja pokrovitelja armijskegu generala Damjanoviča, zastopnika ministra za telesno vzgojo dr. Auer-ja, zastopnika min. za trgovino in industrijo, zastopnika banovine in mesta Zagreba ter zastopnika jugoslovanskega mednarodnega olimpijskega odbora dr. Bučarja. Pozval jc vse navzočne, da počastijo spomin pokojnega pokrovitelja viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja z vzklikom »Slava!« in da vzkliknejo novemu vladarju »Živijo!«. V kratkih besedah jc nato opisal pomen zveze. Sledil je govor podpredsednika Veljku Ugri-niča o viteškem kralju Zediniteljni, zaščitniku jugoslovanskega športa. Govornik je podul verno sliko velike naklonjenosti pokojnega kralja za ves jugoslovanski šport. Nato ie zastopnik Nj. Vel. kralja izročil pozdrave kraljevskega doma ter obljubil v imenu mladega vladarja popolno naklonjenost športu. Naslednja točka programa so bila poročila posameznih športnih zvez. Zastopnik Jug. lahkoatlet.skc zveze (Miroslav Dobrin) je v poročilu razpravljal o pravem pomenrt športa kot vzgojnega sredstva, Zu Jugoslovansko plavalno zvezo je inž. Varič opominjal na težki položaj našega plavalnega športa, ki je brez potrebnih bazenov,Jgr&z pravih trenerjev. Zahteval jc od ministrstva,~da uvede plavanje v vseh srednjih šolah kot obvezen predmet. Zveza ima 6 podzvez v 26 klubih, v katerih je verificiranih 1040 plavačev. Teniška zveza (dr. Heinz) je podala sliko velikih mednarodnih naših prvakov. Jugoslovanska zimska športna zveza (Joso Goreč) omenja trud zveze za popularizacijo zimskih športov, posebno smučanja. Zahteva uvedbo smučanja v ljudske in srednje šole, razpravlja o velikem pomenil smučarske gimnastike in smučarskih tečajev. Zveza ima 6 podzvez v 112 klubih. V preteklem letu je bilo izučenih 00 učiteljev smučanja. Postavljenih je bilo več novih skakalnic in smučarskih domov. Tudi drsalni šport in hockey na ledu se lepo razvijata. Poročila so podale še motociklistična zveza (g. Boškovič, ki je ugotovil, da ta šport zelo nazaduje radi neprimernih državnih pristojbin) table-tenis zveza, sabljaška zvezo, zveza ženskih športov in kolesarska zveza. Nato je pozdravil kongres zastopnik Olimpijskega odbora gosp. Bučar. Sledili sta tajniško in blagajniško poročilo, ki sta bili soglasno sprejeti. Nato so sledili referati. V. Dolničar je poročal o športni vzgoji ljudsikošolske mladine, ki je zelo pomanjkljiva Gostilna ,pri Fa moštru* Sv. Petra nas p št. 5 Vas bode postregla z dobro kapljico za prt>znike: Vilko belo. liter Din 10 - Rizling liter Din 1;--Specialna Črnina / „ 12'- Traminec „ ,. 14"-Cex ulico 1 Din ceneje Cviček liter 12" Letošnja zimska sezona lelo° 25. minuti jugoslovanski vratar čulič, ki je dobil hud udarec v glavo. V 32. minuti se jc Cirkom posrečilo zabiti zmagonosni gol. Tekmo je sodil Bolgar Došev. Grško moštvo, ki fe igralo na današnji tekmi, je fizično zelo dobro razvito, a ni pa pokazalo one tehnike, ki so jo pokazali Jugoslovani, ki so za to želi tudi priznanje od strani gledalcev. Od jugoslovanskih igralcev sta bila dobra in sta tudi izpolnila nade jugoslovanske športne javnosti samo Lechner in Vujadinovič, dočim so vsi ostali igralci odpovedali. V. kongres Zveze sportn h zvez Jugoslavije MARIJA ANŽIC Priznano dobra dalmatinska vina toči le tvrdka Brača Lasan, Šiška, gostilna „Dalmac po sledečih cenah: Brno viško ... II D n belo..... 9 črno Zaton . . 9 » rdeče..... 8 » in 10 » maraškina . . 26 prošeko .... 20 pečeno vino . 18 Obenem nudim: olivno olje 16, vinski kis tropinovec 20 Din NaroČila preko 10 litrov po dogovoru ia Din > » » 5 in »ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU. IŠI ASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC Na dlan roke si izlijte nekoliko »Alge« ter drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer ob čutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in po sušila, jo namočite nanovo in zopet drgnite Tako ponavljajte večkrat, nato pa ovijte na drgnjeni del telesa z. volneno krpo ali robcem Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi tudi večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek in olajšanje bolečin Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpoloženje in raztezanje, nadrgnite telo z »ALGO«, ker je lo lahko pričetek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGE« preprečili. »ALGA« se dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din (Reg. s. br. 18117-32.) v-sled nekvalificiranih učnih moči, slabega sistema, nehigijeničnih prostorov, in predlagal uvedbo predavanj o teh problemih za starše. Ilrvoje Macanovič je poročal o novoustanovljeni drž. gimnastični akademiji za izobraževanje športnih učiteljev. Prebral je statut, ki ga je izdalo ministrstvo in iz katerega je razvidno, da bo trajalu šola dve leti (4 semestre}. Učna doba Ik> od 1. oktobra do 15. septembra. Za sprejem l>o treba položiti praktični izpit. Absolvirani slušatelji dobijo naslov diplomirani učitelj gimnastike. Predaval je še dr. Prebeg o temi: Šport in zdravje. Pri volitvah je bil z vzklikom izvoljen stari odbor s predsednikom dr. Hadžijem na čelu. Podpredsednik je Veljko Ugrinič, tujnik Hrvoje Macanovič, blagajnik Jankovič, odborniki pa po en zastopnik vsake športne zveze. V nadzornem odboru so Dobrin, dr. Heinz in dr. Boškovič. Govoril je še zastopnik trgovinskega ministrstva. Ilirija : Hermes 2:1 (i : i) Ljubljana, 23. dec. Današnja nogometna tekma med IlirijO in Her-mesom je bila v vsakem oziru prava demonstracija proti nogometnemu športu. Temu je krivo ne-sportno obnašanje nekaterih igralcev, katerih glavni smoter je ta, da s surovo igro in nevarnim startom onemogočijo nasprotniku uspeh. Topot .'e škandalozni potek igre v veliki meri zakrivil sodnik, ki je posegel vmes, ko je bilo že prepozno. Odstranitev petih igralcev z igrišča je nape;ost le še poostrila. Tekmovalci so kar tekmovali med seboj, kdo bo onesposobil več soigravcev in konec je bil ta, da ie sodnik pet minut pred regularnim zaključkom tekme moral igro prekiniti. Ob pričetku igre so funkcionarji SK-Hermesa m odborniki LNP-a čestitali igralcu Hermesa — Klančniku -- k tristoti tekmi za svoj klub. Začetni udarec je imel Hermes, ki je bil ves prvi polčas Iliriji popolnoma enakopraven nasprotnik in je do štiridesete minute vodil z 1:0. Tedaj je Košmerl v kazenskem prostoru zrušil Doberleta in Pikič je z enajstmetrevko izenačil. V drugem polčasu ie igra poslala skrajno surova in rezultat tega je bil, da a Košenina in Brodnik obležala z razbitimi koleni. Sodnik ni interveniral dovolj energično. Surovost igralcev je dosegla svoj višek, tako da je bila za posledico izključitev Sočana in Brodnika, nato Svetiča in Mokorela in končno Riharja. Med tem je prodrl Doberlet in podal Slaparju, ki je iz bližine postavil končni rezultat, v štirideseti minuti je na igrišče vdrlo občinstvo, nakar je sodnik igro predčasno zaključil. Pri zmagovalcih se je odlikovala predvsem obramba, v kaleri je prednjačil Brglez. Krilska vrsta ni zadovoljila, zlasti ne Sočan, ki se nikakor ni mogel znajti in je dosledno podajal žogo nasprotniku na noge. V napadu je zadovoljil Pikič in v neki meri Slapar. Hermes je imel najboljšega moža v srednjem krilcu Košenini, dokler si ni poškodoval kolena. Obramba je »vejo težko nalogo opravila zadovoljivo, zlasti Oblrk, ki g a pri dobljenih golih ne zadene nobena krivda. Napadu je manjkalo povezanosti in zalo njegove akcije niso imele uspeha. Sodnik g. Vidic je s svojo prizanesljivostjo in z napačnimi odločitvami mnogo zakrivil, da je prišlo do prizorov, ki bi jim sicer v športu ne smelo biti mesta. Belgrad, 23. dec. m. Slavija (Sarajevo) : Jugoslavija (Belgrad) 4:2 (2:1). Zagreb. 23. dec. b. Coneordia : Sparta 4:3 (2 :0). — Hašk : Victoria 9:0 (4:0). ^ ^ "Telefon 2059 j /\ PREMOG KAKB0PAKBTE DRVA. KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica št. 5. Tako muhasta, knkor je letošnja ziinn, žc dolgo ni bila. Snega, katerega vsi smučarji tako pričakujejo, ni in celo naši višji vrhovi prav do zadnjega časa niso bili pobeljeni. Vse z neko nestrpnostjo pričakuje prvih snežink, ki naj bi posejale zemljo, da bi se vsaj za Božič mogli smučati. Nikakor pa ne smemo obupati, ker snega bomo pruv gotovo toliko dobili, dn bomo prav vsi prišli na svoj račun. Zatorej le korajž-no pripravite svoje smučke, da vas sneg ne zaloti nepripravljene, škoda je predvsem za naše smuča rje-tekmovalce, ki se ne morejo pripravljati, in to tem bolj, ker imamo pred seboj velike FIS-ine tekme v Visokih Tatrah ter IV. svetovne zimske igre v Garmisch-Partenkirchenu. Kajti naši telovadci sc bodo udeležili enih in drugih in zato bi že zdavnaj potrebovali sneg, če hočejo dostojno reprezentirati našo državo na težkih mednarodnih tleli. Vaš poročevalec sc je glede priprav in še raznih drugih zinisko-sportnih zadev podul k glavnemu tajniku Jugoslovanske zimskosportne zveze, k gospodu Joso Gorcu, ki mu je dal vse potrebne informacije. Kakšne prieditve pa ima naša zimsko-sport-na zveza v načrtu v letošnjem letu, g. glavni tajnik? Prve in najvažnejše tekme za nas bodo slovanske in obenem moclnarodne smučarske tekme na Bledu, ki se vršijo v časti od 22.-27. januarja 1935. Pričakujemo veliko udeležbo, kajti tekmovanje se vrši v vseh zimskih disciplinah, ki se pri na,s goje. Tek nn daljuvo bo v bližnji okolici Bledu, proga v smuku bo šla od vrha Ko-košinca proti blejskemu kolodvoru, slalom pn na pobočju v Krnici. Lansko leto smo v I. kolu odnesli na Poljskem prvenstvo v alpski kombinaciji (Heim), v celotnem tekmovanju pa smo se plasirali na tretje mesto z neznatno razliko točk za prvaki. Glede na to imamo še vedno izglede na prav dober plasma pri končnem tekmovanju, ki se vrši drugo zimo na Češkem. Kaj pa z mednarodno skakalno tekmo v Planici? Takoj Vam povem, poseže vmes g. Gorcc. To nameravamo napraviti dne 10. marea 1935 in smo skakalnico v toliko preuredili, da bo dopuščala 95 in morda 97 m skoke brez padcev. Druge važne prireditve za nas bodo mednarodne tekme v Garmisch-Partenkirchenu, katerih se tudi nameravamo udeležiti. To pa predvsem zato, da spoznamo terenske in druge prilike v tein kraju, kar je zelo važno radi velike svetovne zimske olimpijude, ki se vrši naslednje leto. Tudi tekmovanj v Visokih Tatrah. ki jih priredi FIS-a, ne nameravamo zamuditi. Tam bodo tekme v kombinaciji ter v vztrajnostne.m teku na 50 km, poleg tega pa bo imela čsl. smučarska zveza še tekmovanje v alpski kombinaciji. Po možn^ti se Ih>iiio udeležili tudi FIS-nih tekem v smuku in slalomu, ki se vršijo v Švici. In končno bodo še splošno znane tekme v smuk u in slalomu nn Albergu, tnikoz.vane Kan-dahar-tekme, ki jih organizirajo Anitleži. In tudi pri teh ni izključena naša udeležba. Kaj menite g. glavni tajnik glede smučarstva na široko? V dravski banovini se je ta šport tako razmahnil, dn danes skoraj ni kraja, kjer ne bi smučali. Vendar je še veliko naših ljudi, ki ne smučajo in ki bi zelo radi smučali. Ti nimajo denarja in zato je danes denarno vprašanje glavna ovira, da se ta šport ne more povsod tako razviti, kakor bi športni krogi to želeli. Največ imamo seveda neorganiziranih smučarjev, kar je spričo silnega porasta v tej športni panogi povsem razumljivo. To je velika škoda, kajti v organizaciji bi dosegli posamezniki veliko večje uspehe. Razveseljiv je dalje razvoj smučarstva v južnih krajih naše države in presega v gotovih krajih vsako pričakovanje smuč. vodil, krogov. Odkrivajo in markirajo se novi tereni in vedno več novih učiteljev smučarstva imajo že tam doli. Veliko zanimanje za stvar so pokazale posamezne banske uprave in tudi smuški domovi, prav higijenični in lepo opremljeni, se dvigajo prav do skrajnega juga. Kako pa sodite o letošnjih uspehih naših tekmovalcev? O tem se danes še ne da govoriti. Zime — kakor vidite — še ni in zato še tudi nimamo točnega pregleda, kaj bodo pokazali stari »ka-noni« in kaj bodo napravili mladi talenti. Na- smučanjem? pravili bomo tečaj v alpski kombinaciji (slalom in smuk) v času od 6.—18. januarja pod vodstvom Avstrijca Harerja. Za skoke pričakujemo odgovoru norveške zveze, ki nnm bo dala potrebnega trenerja, ki bo imel tečaje na vseh naših skakalnicah. SK Ljubljana bo dobil Čeha Steclvlika, ki bo imel tečaje nn Pokljuki in pozneje pa bo bržčas tudi Zvezi na rnzpolago. Koncem sezone bi bilo umestno napraviti specijalne tečaje z.a pripravo tekmovalcev za IV. zimsko olimipijado v Garmisch-Partenkirchenu. Ko že govorite o prihodnji olimpijadi, g. glavni tajnik, kako mislite, da se bomo mi tam odrezali? Povsod so velike priprave, vsi narodi se z mrzlično naglico pripravljajo za to srečanje, ki bo najtežje, kar jih doslej pozna zgodovina olimpijskih ige.r. V tej hudi konkurenci si ne smemo delati nikakili posebnih nad. V slalomu ter skokih in deloma tudi v teku na 50 km bomo že še nekam prišli, na kakšna sprednja mesta pa seveda ne sunemo računati. Senzacija za ves mučarski svet je nova iznajdba smuči, katerih ne bo treba več mižati, Kaj pravite Vi k temu? Za smučanje po ravnem in navzdol bodo brez dvoma za vsak sneg brez vsake maže dobro funkcijonirale. Tudi je pričakovati, da se l»oio »topnjice za hojo za strmine navzgor dobro obnesle. Za prav vsak sneg morda ne bodo povsem uspele, saj tudi maže in niti psi ne funkcij oni rajo v vsakem snegu. Vsekakor pa je upati, da bodo ravno te smučke smuči bodočnosti, zlasti, ker bo lažje odpraviti morebitne hibe, ki bi sc eventuelno pokazale, kakor siccr, ker je temelj podan. Tudi v drugih državah skušajo rešiti ta problem, kojti mazanje smuči, ki niti v vsakem snegu ne funkcijonira, je v resnici precej neprijetna stvar. V Švici so letos iz.duli nove smučke, ki so opremljene z neko umetno snovjo, ki jo nazivnjo »Weiss-liorn«. Toda te snuučke so samo za smučanje navzdol, dočim ž njimi brez maž ne pridemo nikamor v strmino. Naša iznajdba jc v tem pogledu neprimerno boljša. Nemci poskušajo z aluminijastimi smučmi itd., bodočnost pn bo pokazala, kaj bo obveljalo. In končno mi dovolite, g. glavni tajnik, še eno vprašanje. Kako sc sedaj rešili v naši Zimskosportni zvezi vprašanje smučarske organizacije in sodelovanje Sokolstva? V tem |k>gledu smo se razšli. Sokol je sprejel sklep, da se odpove dogovor med Sokolom in Jugosl. Zimsikosportno Zvezo. Pravila JZSZ, ki so napravljena po tozadevnih mednarodnih pravilih, pa ne poznajo dvojnega članstva. Iz tega torej sledi, da more vsakdo tekmovati ali samo zn Sokola ali pa samo za Zimskosportno zvezo. Tako sedaj stvar stoji in članstvo se l>o moralo odločiti, ali ostane v smučarskih organizacijah, ali pa bo tekmovalo za Sokola. Za prijazne besede g, glavnega tajnika Gor-ca sem se lepo zahvalil ter sva se poslovila z veselim »Smuk!«. STARŠI I Otroku, ki obiskuje šolo. daite. ako ie slaboten, použiti vsak dan ziutrai in zvedet malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi živcev in teka Otroci, ki redno lemlieio »Energin«, imaio dober tek in so odporni zoper vsa obolenja »Energin« za lačame krvi, živcev in teka daite dekletu med 10 m 17 leti. ako ie slabotno To ie prehodna dekliška doba. ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki nima teka. »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din. Reg. S. br. 19.t47/33. Pazite na svoje zdravje in na svojo obutev! Turisti, lovci, smučarji in vsi oni, ki Imajo bodisi poklicno, bodisi v znhavo opravka v vlažnem terenu ali v snegn naj uporabljajo mazilo HEVEAX, za katero jamčmo, da napravi vsako obutev nepremoiljivo — "obiti jo je v vnet, specijalnih trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Mr M. Leustek. Ljubljana, Hestjeva cesta i. Priporoča se za pleskarska, sobo- in črkoslikarska dela J. H L E B Š družba z o. z., Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 30-70. Delo točno, solidno in pod garancijo. Najnovejši vzorci. — Cene nizke. Volna, svila, bombaž stalno v bogati izberi v vseh vrstah — za strojno pletenie in ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prelog Ljubljana — Židovska ul. in Stari trg Nogavice rokavice, damsko perilo, kravate itd. od danes naprej 15 °/0 popusta od reklamnih cen v izložbi NOGAVICE BEMBERG' Miklošičeva cesta 14 Vsakovrstno ZlafO kupuje po na višjih cenah ČERNE., luvelir, Llub ana Wolfova u: ca št. 3. Nova hiša enonadstroona naprodaj za 60.000 Din. — Jerko, Črnuče. (p) Dva gospoda iščeta za 1. januar opremljeno sobo blizu učiteljišča Poseben vhod s stopnjic Ponudbe pod »1. januar« na upravo lista. Hiša v Ljubljani se kupi za takojšnje plačilo — hranilnimi knjigami Mestne •hranilnice v Ljubljani — - Ponudbe poslali upravi lista značka »Hiša 1935« Najcenejši prostor. Dva preprosta človeka prideta v mesto in ogledujeta pla kate za gledališče: 1. prostor 10 Din, 2. prostor 8 Din, 3. prostor 6 Din, stojišče 4 Din, prograin 2 Din. Pa pravi prvi drugemu: »Ti, Šmon, pojdiva na programi« Prostovoljni pijanec. Žena možu, ki pride ves natrkan domov: »Ali res moraš vedno piti?« — »Kdo pravi, da moram?« ji odgovori mož. »Jaz pijem, kadar pijem, popolnoma prostovoljno!« Pumparce površniki, obleke, perilo itd. — najcenejše pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14. (1) KRZNO Sika iibira Soper Maribor, Glavni trg 9 Pooravila. barvanje solidno in po ceni! Najprikladnejša darila za Božič so: Ročn? torbice listn ce, denarnice, tobačnice, aktovke, kakor tudi potm kovčki v veliki izberi. Po nizkih cenah dobite pri IVAN KRAV0S Maribor, Aleksandrova 13 Telefon 38-10 Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. (d) Kavarna Stritar Vsak večer koncert. — Kavarna do 4 zjutraj odprta. (h) Potrt najgloblje bolesti naznanjam, da je Vsemogočni vzel k Sebi mojo iskreno ljubljeno in predobro sestro in sestrično, gospodično Frančišho Ileršič šolsko ravnateljico v pokoju dne 22. decembra ob 7 zvečer, prevideno s svetotajstvi. — Pogreb nepozabne rajnke bo v ponedeljek, dne 24. decembra 1934 ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Levstikova ulica 19, na pokopališče k Sv. Križu. — Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Predrago rajno priporočam v molitev. V Ljubljani, dne 23. decembra 1934. Žalujoči brat Anton. Ploske - gramofone liposo|amo, zamenjavamo, prodajamo In kupujemo „ELEKTROTON" „ LJUHLJAMA Tavčarjeva ulica 3 wm i Vsemogočni je odpoklical k sebi za vedno našo nadvse ljubljeno soprogo in mamo, gospo Frančišho Marinšeh roj. Brajdih soprogo zvaničnika banske uprave dne 22. t. m., po kratki in mučni bolezni, prevideno s tolažili svete vere. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 24. decembra 1934 ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Baragova ulica štev. 12, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. decembra 1934. Žalujoči: soprog Anton; Dušan, Vilko, Silva — otroci. ki?